Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 1 Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Kako mlade spodbuditi k študiju tehničnih smeri .................................... 4 Občinski svet Nazarje: Pobratenje z občino Miren-Kostanjevica bo v okviru občinskega praznovanja ............. 4 Občinski svet Luče: Predstavitev športnega centra najprej svetnikom, nato še občanom ........................... 5 Šmihelska cesta: Sanirana črna točka med Mozirjem in Žekovcem .............................. 5 Logarska dolina: 20. srečanje invalidov Slovenije ....................... 7 Noč in dan Menine: Narava zopet povezala udeležence in sodelujoče ................................. 17 Balvansko plezanje: Premierna izvedba Solčava boulder Luki Mužarju .......................................... 18 Kronika: Medved blizu naseljenim območjem ........... 22 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 28, 14. julij 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (TP) (MP) Polovica delovnih mest v prihodnosti še neznanka Ljudje v srednjih in zrelejših letih se še spomni- mo časov, ko je veljalo načelo: »Pojdi študirat tisto, kar te veseli, se bo že našlo delo zate.« In se je pra- viloma tudi našlo, delo namreč, če je le bil posa- meznik malce prilagodljiv. Danes je situacija na tr- gu dela bistveno drugačna, zato je v zadnjem času za osnovnošolce in dijake pri izbiri smeri nadaljnje- ga izobraževanja vse bolj pomembna zaposljivost. Pred desetimi leti sta profesorja na ljubljanski univerzi dr. Tina Kogovšek in dr. Samo Pavlin z an- keto med slovenskimi študenti in dijaki ugotovila, da so bile za odločitev o izbiri študijske smeri naj- pomembnejše ocene v šoli, vpliv posameznih uči- teljev, ugled šole in mediji. Drugi najpomembnejši dejavnik je bil osebni interes, sledili pa so material- ni dejavniki, prijatelji in starši. V tistem obdobju je medsebojni vpliv naštetih dejavnikov pri mnogih slovenskih najstnikih spod- budil odločitev za študij družboslovnih ved in že takrat so nekateri poznavalci trga dela apelirali na mlade, naj se raje odločijo za naravoslovje, ker je družboslovcev preveč. Preteči je moralo kaj nekaj časa, zgoditi se je morala tudi kriza, da se je začel preobrat v razmišljanju. Tako je danes lestvica študijskih programov z najvišjim potrebnim številom točk za vpis zelo po- dobna lestvici diplomantov, ki najmanj časa ča- kajo na prvo zaposlitev. V ospredju so farmacevti, zdravniki in medicinske sestre, nato pa se že pojav- ljajo inženirji - poklic, za študij katerega je bil interes pred leti zelo skromen, zdaj pa vztrajno narašča. Fakultete načeloma morajo upoštevati razme- re na trgu delovne sile. Preden začnejo izvajati do- ločen študijski program, morajo pristojni agenci- ji dokazati, da so v komunikaciji z gospodarstvom in negospodarstvom ugotovile, da obstajajo real- ne potrebe po določenih kadrih. Ko želijo študijski program po sedmih letih potrditi, morajo dokazati zaposljivost diplomantov in njihovo konkurenčnost na trgu dela. Če je pred desetletji veljalo, da si po končanem študiju lahko v dobri službi mirno pričakal pokojni- no, je sedaj situacija bistveno drugačna. Brez ne- prestanega izobraževanja vsak zelo hitro postane nekompetenten na svojem delovnem mestu, zara- di česar se lahko hitro znajde tudi na trgu dela, kjer pa je nekonkurenčen. A v ozadju se kaže še ena »grožnja«: po napo- vedih strokovnjakov naj bi v razvitem svetu zaradi digitalizacije v prihodnjih dvajsetih letih ukinili kar polovico sedanjih delovnih mest, podjetja in orga- nizacije pa bodo potrebovale poklice, ki jih danes sploh še ne poznamo. Nova delovna mesta naj bi nastajala zlasti na področju informacijskih teh- nologij, zdravstva, varstva okolja, turizma, v vzgo- ji in izobraževanju ter na področju storitev za sta- rejše. Očitno je, da bodo edina stalnica v prihod- nje – spremembe. Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 4 Tema tedna, Aktualno PREDSTAVLJEN POTEK PROJEKTA ZA DELO IN ŽIVLJENJE MLADIH Kako mlade spodbuditi k študiju tehničnih smeri Mestna občina Velenje je lani julija ustanovi- la Javni zavod Center za razvoj terciarnega iz- obraževanja SAŠA Velenje z namenom, da štu- dijske programe v regiji prilagodijo potrebam gospodarstva in obrti. V naslednjih letih želijo dvigniti nivo medsebojnega sodelovanja med gospodarstveniki in šolskimi ustanovami, tako da bodo slednje zadovoljevale dejanske potre- be lokalnega gospodarstva. Dr. Franc Žerdin je dejal, da se število mladih manjša, zato se bodo podjetja v prihodnosti srečevala s problematiko zaposlovanja ustreznih kadrov. (Foto: Primož Vajdl) Raziskovalci Centra za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje so naredili ob- sežno študijo gibanja prebivalstva v regiji in razvoja gospodarstva do leta 2030. Za Sa- vinjsko-šaleško regijo, kjer prebiva dobrih 60 tisoč ljudi, je značilno, da primanjkuje mladega prebivalstva, predvsem se manj- ša število žensk med 20-im in 35-im letom starosti. OBČINSKI SVET NAZARJE Pobratenje z občino Miren-Kostanjevica bo v okviru občinskega praznovanja Med občinama Nazarje in Miren-Kostanjevi- ca že nekaj časa poteka tesnejše sodelovanje. To je pogojeno z zgodovinskimi dogodki iz ča- sa prve svetovne vojne, ko so se prebivalci Mir- na zaradi vojne nevarnosti preselili v Nazarje, v grad Vrbovec. Sodelovanje želita občini postaviti na višji nivo, zato bosta podpisali listino o pobra- tenju. Občinski svet Miren-Kostanjevica je listino že sprejel, nazarski svetniki pa so o tem sklepali na julijski seji in zamisel podprli. Vsebino in samo listino je predstavil župan Matej Pečovnik. Spomnil je na razstavo o ome- njenih kar 1.200 beguncih, ki so jo skupaj prip- ravili organizatorji iz Nazarij in Mirna-Kostanjevi- ce, ter na lanskoletni obisk, na katerega so bi- li Nazarčani povabljeni. Tako so se spletla nova znanstva in iz občine Miren-Kostanjevica je priš- la pobuda o pobratenju. Občinski svetniki so predlog o pobratenju sprejeli z odobravanjem. Med drugim je Janez Štiglic menil, da se je v času obiska že kazala pozitivna energija in možnosti konstruktivne iz- menjave izkušenj na različnih področjih, ki bi se lahko prenesla tudi na splošno razpoloženje med prebivalci. Svetniki so sprejeli sklep, da soglašajo s po- bratenjem z občino Miren-Kostanjevica. Župan je še dodal, da načrtujejo slovesni podpis po- godbe z nazarske strani v času občinskega pra- znovanja v septembru. V oktobru, ko praznuje občina Miren-Kostanjevica, pa se bo zgodil še tamkajšnji slovesni podpis. Marija Lebar PROBLEMATIKA MAJHNEGA ŠTEVILA MLADIH Strokovni sodelavec centra dr. Franc Žerdin je predstavil potek projekta Priložnost za delo in živ- ljenje mladih v SAŠA regiji, ki bo predvidoma do- končan konec oktobra, članom upravnega odbo- ra Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Po njegovih besedah je lani iz naše regije diplomi- ralo dobrih osemsto študentov, od tega dobra peti- na iz tehničnih smeri, kar je glede na potrebe podjetij premalo. Ker se število mladih manjša, se bodo pod- jetja v prihodnosti srečevala s problematiko zaposlo- vanja ustreznih kadrov. Tako bodo namesto doma- če delovne sile primorana zaposlovati tujce. Primož Vajdl OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI O odlokih za vzdrževanje občinskih cest Že na eni od prejšnjih sej občinskega sveta je reči- ški župan Vinko Jeraj svetnikom predstavil informa- cijo o možnostih javno zasebnega partnerstva na področju urejanja in vzdrževanja občinskih cest. Na julijski seji sta bila predstavljena zadevna predloga odlokov, ki so ju svetniki potrdili v prvem branju. Še pred sejo sveta so oba dokumenta obrav- navala pristojna delovna telesa sveta in poda- la svoje pripombe oziroma predloge za dopol- nitve. Gre za odlok o načinu opravljanja gospo- darske javne službe rednega vzdrževanja občin- skih cest ter za odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne jav- ne gospodarske službe rednega in investicijske- ga vzdrževanja občinskih cest. Kot je povedal župan, je razlog za sprejemanje dokumentov vzpostavitev pravnih podlag, ki jih občina doslej še ni imela, razen krovnega dokumenta, to je od- loka o gospodarskih javnih službah v občini. Svetnica in svetniki so v razpravi izrazili pod- poro obema dokumentoma, dodali so še nekaj konstruktivnih pripomb in priporočil, ki se naj vnesejo v dokumenta pred dokončnim spreje- manjem. Zlasti so priporočili, da se v komisijo za izbor koncesionarja za občinske ceste izbere lju- di iz stroke z ustreznimi izkušnjami. Marija Lebar GOSPODARSTVO ŽELI SODELOVATI PRI OBLIKOVANJU UČNIH VSEBIN Kar se tiče razvoja gospodarstva, so se osre- dotočili na večja podjetja in samostojne pod- jetnike. Predvsem v večjih družbah z več kot dvajsetimi zaposlenimi bodo v bodoče širili ob- seg zaposlenih ter mlade skušali spodbuditi k študiju tehničnih smeri s štipendijami, praktič- nim izobraževanjem in programi specializacij. Želja gospodarstva je, da bi lahko sodelo- vali pri oblikovanju učnih vsebin. Raziskoval- ci so na pozitiven odnos naleteli tudi pri ob- činah, v katerih imajo podjetja namen gradi- ti nove poslovne enote ter preprečiti beg mo- žganov. Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 5 Aktualno OBČINSKI SVET LUČE Predstavitev športnega centra najprej svetnikom, nato še občanom Predstavnika podjetja Studio List (z desne) Miha in Zdenko Prosen sta podrobno predstavila idejni projekt Športnega centra Luče. (Foto: Marija Lebar) Svetniki so imeli za Miho Prosena kar nekaj konkretnih vprašanj, ki so se nanašala na izgradnjo Športnega centra Luče. (Foto: Marija Lebar) Na nedavni izredni seji je lučki občinski svet podprl, da se nada- ljuje z obstoječim projektom izgra- dnje Športnega centra Luče. Svet je podprl tudi prijavo tega projekta na javni razpis ministrstva za šolstvo za sofinancerska sredstva. Na julij- ski seji sta projektanta iz Studia List svetnikom predstavila projekt, ki je bil pripravljen za prijavo na razpis. PROJEKT PRILAGOJEN LOKALNEMU OKOLJU Projekt je grafično in v bese- di predstavil Miha Prosen, direktor podjetja Studio list. Med drugim je dejal, da segajo njegove družin- ske korenine delno tudi v Luče, kjer je preživljal počitniške dni. Svoja spoznanja glede okolja je upošte- val tudi pri izvedbi telovadnice ozi- roma športnega centra. Med dru- gim naj bi bili uporabljeni lokalni materiali, kot je les na fasadi. Zgradba, kot je zamišljena, bi se prilegala k sedanjim objektom šo- le in vrtca in ne bi imela klasične- ga videza nekaterih »uniformira- nih« tovrstnih objektov po Sloveniji. S svojimi dostopi bi stavba povezo- vala Spodnjo in Zgornjo ves. Samo dvorano bi bilo mogoče pregradi- ti s pomično pregrajo – zaveso in v njej hkrati izvajati več dejavnosti. Svetniki so imeli kar nekaj tehtnih vprašanj. Tako jih je zani- ŠMIHELSKA CESTA Sanirana črna točka med Mozirjem in Žekovcem Delavci podjetja GP Brlec iz Krnice so utrdili steno cestišča proti vodi in za nekaj časa preprečili nadaljnjo erozijo. (Foto: Benjamin Kanjir) Delavci podjetja GP Brlec, grad- beništvo in druge storitve, d. o. o., so pred dnevi sanirali nevarno toč- ko na Šmihelski cesti oziroma ces- ti med Mozirjem in gostilno Vid. Po- dor cestišča se je zgodil na najbolj ozkem in ovinkastem delu, zato je bil zelo nevaren za vse udeležence v prometu. Tik ob cesti teče hudournik Trna- va, ki naraste ob vsakem večjem deževju. Deroča voda nosi s sabo kamenje, ki na ovinkih buta v ste- ne in jih izpodjeda. Pred kakšnim letom in pol se je zavoljo razje- de pod cestiščem slednje zlomilo in lep del asfalta je padel v vodo. Na praktično najbolj nevarnem in nepreglednem delu je tako nastala izredno nevarna točka. Vzdrževalci so jo sicer označili, domačini pa se počasi privadili. Zaradi večanja luknje, pa tudi nevestnežev, ki so vmes že odstra- nili oznake, je bila nevarnost vse večja. Po dobrem letu dni opozar- janja s strani odgovornih na mo- zirski občini so vzdrževalci končno le pristopili k sanaciji. Za slednjo so poskrbeli delavci podjetja GP Brlec iz Krnice. Utrdili so steno proti vodi in za nekaj časa preprečili nadalj- njo erozijo. Benjamin Kanjir malo, koliko dražja je izvedba fa- sade v lesu in kakšen bo ta zaradi vremenskih vplivov videti čez čas. Kako je zamišljena streha, kakšno bo ogrevanje objekta ter še več po- drobnosti, na katere je projektant odgovarjal. PROJEKTANTSKA VREDNOST OKOLI 2 MILIJONA Kot je povedal župan Ciril Rosc, rezultati razpisa še niso znani. V Lučah glede na pogoje za prijavo resno računajo, da bodo sredstva dobili. Gre za okoli 450 tisoč evrov, kar predstavlja več kot četrtino vrednosti izgradnje objekta – brez opreme. Ta bi po projektantskih ocenah stala še dodatnih 350 ti- soč evrov. Župan je povedal, da so pogo- ji razpisa takšni, da je potrebno z gradnjo začeti in jo končati v letu 2018. To pomeni, da bi bilo treba čim prej priti do gradbenega dovo- ljenja. Iz tega razloga se je potreb- no dogovoriti za sporazumno reši- tev z lastniki objekta, ki bi bili zara- di bližine nameravani novogradnji stranke v postopku. Dodal je še, da bodo podrobno predstavitev pro- jekta Športnega centra Luče v krat- kem pripravili tudi za občane. Marija Lebar Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 6 Organizacije SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI Milan Kučan: »Verjamem, da je naša skupna želja, da bi mirno, človeka vredno prihodnost živeli rodovi, ki prihajajo za nami« K spomeniku padlim na Menini so venec položili tudi predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline. (Foto: Marija Šukalo) Spominske slovesnosti so se poleg Milana Kučana (levo) in Franca Severja – Frante (drugi z desne) udeležili številni obiskovalci iz vse Slovenije. (Foto: Marija Šukalo) Občine naše doline in Združe- nja borcev za vrednote NOB Zgor- nje Savinjske doline, Kamnika, Ce- lja, Zasavja in Žalca so na Menini pripravili spominsko slovesnost. Z njo so pred Domom planincev obe- ležili 72-letnico legendarnega pre- boja iz sovražnikovega obroča na Menini planini in 75-letnico priho- da II. grupe odredov na Štajersko. ŠTEVILNI GOVORCI Pozdravne besede sta obisko- valcem namenila župana občin Ka- mnik in Gornji Grad, Marjan Šarec in Stanko Ogradi. Slednji je razmišljal, kakšna je Slovenija danes. Ob tem je izrazil prepričanje, da poštenost že dolgo izgublja svojo vrednost, dr- žavljani pa izgubljajo zaupanje v dr- žavo in njene voditelje. O vojni vihri in današnjem času je govoril tudi Franc Sever – Franta. Franta je eden zadnjih še živih par- tizanskih poveljnikov. Marca 1945 je z zasnežene in od Nemcev obko- ljene Menine rešil zanesljive smrti več kot 500 bork in borcev dveh brigad. KUČAN POUDARIL, DA BI MORALI BITI PARTIZANOM HVALEŽNI Kot slavnostni govornik je spre- govoril nekdanji predsednik Repu- blike Slovenije Milan Kučan. V go- voru je orisal borbe druge svetov- ne vojne na Menini. Pri tem je pou- daril, da bi morali biti hvaležni slo- venskim partizanom in s pono- som praznovati 9. maj kot konec strahot druge svetovne vojne. Ta ZAVOD RUJ NAZARJE Obiskovalcem predstavili svoje dejavnosti Zavod Ruj Nazarje je v okviru te- dna vseživljenjskega učenja prip- ravil dan odprtih vrat. Na njem so strokovni in drugi zainteresirani javnosti predstavili njihove dejav- nosti na področju zaposlovanja, izobraževanja, rehabilitacije in so- cialnega vključevanja. Obiskoval- cem so pripravili voden ogled za- voda, kjer so spoznali potek pro- gramov socialne vključenosti za tev v socialno okolje, kjer širijo svo- jo socialno mrežo, sklepajo nova prijateljstva in krepijo pripadnost skupini. Skozi kreativne delavnice, kjer izdelujejo voščilnice, šivajo in izdelujejo izdelke iz različnih mate- rialov, krepijo tudi ustvarjalnost in domišljijo. Izdelke kasneje razstav- ljajo na stojnicah v Mozirskem gaju in trgovskih centrih v Mozirju, Pol- zeli in Šoštanju. dan namreč simbolizira tudi dan evropske zmage nad fašizmom in nacizmom. »Vojna je strašna stvar, je pa tu- di nauk. In nam Slovencem nauk ponujata dve vojni – tista, ki nam so jo vsili okupatorji, in tista, ki jo nam je vsilila jugoslovanska ar- mada – svoboda ni podarjena. To si je potrebno priboriti, ne gle- de na ceno, ki jo je za to potrebno plačati,« je med drugim povedal Kučan in poudaril, da v nepredvi- dljivem svetu, v katerem živimo, to ni lahko. Prepričan je tudi, da samo mir zagotavlja prihodnost. »Verjamem, da je naša skupna želja, da bi mirno, človeka vred- no prihodnost živeli rodovi, ki pri- hajajo za nami. Za to se je vredno potruditi in potem bo tudi beseda »domovina« imela svojo vsebino.« SPOMIN NA PADLE K spomeniku padlim na Menini so vence položili predstavniki bor- čevskih organizacij iz različnih kra- jev Slovenije, med njimi tudi pred- stavniki Združenja borcev za vred- note NOB Zgornje Savinjske doline. Kulturni program so oblikova- li člani Godbe Zgornje Savinjske doline, ženski in moški pevski zbor bočkega kulturnega društva ter učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Recitatorka in moderatorka programa, ki ga je režirala Mija Pilko, je bila Alen- ka Mozgan. Marija Šukalo nezaposljive osebe in zaposlitvene rehabilitacije ter delo zaposlitvene- ga centra Ruj. PROGRAM SOCIALNE VKLJUČENOSTI V ta program so vključene ose- be, ki jim je Zavod RS za zaposlo- vanje izdal odločbo o nezaposlji- vosti, zato jim v Nazarjah skozi iz- vajanje delovno-okupacijskih, kre- ativnih in psihosocialnih vsebin omogočajo ohranjanje delovnih navad. Delo poteka pod nadzorom strokovnih delavcev, s čimer zago- tavljajo kvaliteto in v želenem ro- ku opravljeno storitev lažjega roč- nega dela, kot je sestavljanje poliz- delkov, montaža delov, pakiranje blaga, etiketiranje. Za večino uporabnikov predsta- vlja največjo korist ponovna vključi- Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 7 Organizacije ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE 20. srečanje invalidov Slovenije v Logarski dolini Z leve: županja Katarina Prelesnik, sekretarka ZDIS mag. Tanja Hočevar, predsednik ZDIS Drago Novak in predsednik MDI Mozirje Anton Gračner na srečanju invalidov (foto: Tjaša Pečovnik) V soboto, 1. junija, je Zgornjesa- vinjsko medobčinsko društvo inva- lidov Mozirje organiziralo 20. tradi- cionalno vseslovensko srečanje in- validov. Udeleženci srečanja so se ponovno zbrali v Logarski dolini pri Domu planincev in preživeli prije- ten dan s starimi znanci, prijatelji invalidi z vseh koncev Slovenije. Program se je pričel z uvodnim pozdravom glavnega organiza- torja dogodka Antona Gračnerja, predsednika društva invalidov s sedežem v Mozirju. Zbranim je za- želel prisrčno dobrodošlico ter jih seznanil z dnevnim redom. Sledila sta govora županje občine Solča- va Katarine Prelesnik in predsedni- ka Zveze delovnih invalidov Slove- nije Draga Novaka. Na prireditvi so za veselo raz- položenje, s pestrim glasbenim repertoarjem, poskrbeli člani Me- lodnevno druženje ob dobri hra- ni in glasbi so organizatorji pope- strili z invalidskimi športnimi igra- mi. Tekmovalci so se pomerili v naj- različnejših športnih aktivnostih – balinanju, pikadu, košarki … Obi- skovalci so iskali srečo na tradici- onalnem srečelovu Maček v žaklju, ki je ponovno postregel z bogatimi nagradami. Ob 13. uri je bil izpred Doma pla- nincev organiziran prevoz do kape- le Kristusa Kralja, kjer je potekala maša. Nekateri so se med tem ča- som odpravili peš do slapa Rinka, na Okrešelj ali Klemenčo jamo. 20. srečanje invalidov v Logarski doli- ni je zopet minilo v znamenju dob- re volje, sproščenosti in prijetnega počutja, zato si organizatorji želijo, da se naslednje leto spet snidejo v tako lepem številu. Tjaša Pečovnik šanega pevskega zbora Društva upokojencev in invalidov Mozir- je ter Vesele babice z Zdravkom. Program se je zaključil z recitalom poezije predsednika Društva upo- kojencev Ljubno ob Savinji Jože- ta Voduška v izvedbi Albine Rajter. Dogajanje je povezoval doma- čin Jernej Slapnik, ki je dodobra nasmejal občinstvo. Po koncu ura- dnega dela prireditve je obiskoval- ce zabaval ansambel Ojstrica. Ce- Ne manjkajo niti prostočasne in rekreativne vsebine, ki uporabni- kom omogočajo ohranjanje in kre- pitev psihofizičnih sposobnosti ter njihovega odnosa do zdravega na- čina življenja. ZAPOSLITVENA IN POKLICNA REHABILITACIJA Ta program temelji na multidi- sciplinarnem timskem delu in ak- tivnem sodelovanju oseb z invali- dnostjo. Izvaja se za osebe s statu- som invalida z namenom izboljša- nja njihovih zaposlitvenih možnos- ti in socialne vključenosti. Naročnik rehabilitacijskih storitev je lahko Zavod RS za zaposlovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zava- rovanje, podjetja in institucije. Uporabniki se v procesu reha- bilitacije srečajo s svetovalcem, zdravnikom, psihologom, delov- nim terapevtom in tehnologom. Ta strokovna ekipa oblikuje zaključ- no mnenje o njihovi zaposljivosti. V zavodu Ruj nato uporabnikom po- magajo prepoznati njihovo raven delovnih sposobnosti ter jim omo- gočiti vrnitev na delo. ZAPOSLITVENI CENTER RUJ Zaposlitveni center zaposluje 16 ročno spretnih in usposobljenih lju- di v zaščiteni zaposlitvi, kar pomeni, da izvaja tudi kvotni sistem zaposlo- vanja. Dosedanje delo se je nana- šalo na podizvajalsko sodelovanje z različnimi podjetji, zdaj sodelujejo in iščejo še nova direktna naročila. Cilj zaposlitvenega centra je po- večanje zaposljivosti ranljivih sku- pin, zmanjševanje zaposlitvenih ovir ljudi in vzpostavitev enakih možnosti na trgu dela kot del poli- V programu socialne vključenosti izdelujejo tudi izdelke in polizdelke za druga podjetja. (Foto: Primož Vajdl) Na kreativnih delavnicah gojenci zavoda iz različnih materialov izdelujejo številne izdelke, ki jih nato razstavljajo. (Foto: Primož Vajdl) tike organizacije usmerjene k druž- beni odgovornosti. Rujevo dosedanje glavno podro- čje dela je sestava in proizvodnja plastičnih in kovinskih izdelkov in polizdelkov za delodajalce. Prav ta- ko izvajajo dejavnost brizganje pla- stike za več delodajalcev. Primož Vajdl OPRAVIČILO V 27. številki Savinjskih novic sem na strani 6 v članku z naslovom »Go- spodarstveniki o investicijskih planih, gospodarstvu v preteklem letu in bli- žajočih volitvah v zbornici« navedel, da o povečanju rasti podjetij pričajo tu- di napovedi centra za socialno delo. Namesto centra za socialno delo bi moral napisati zavod za zaposlovanje. Za napako se iskreno opravičujem. Primož Vajdl Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 8 Ljudje in dogodki, Kultura MOZIRJE Večer pod trško lipo Člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje so na deževen večer zapeli venček domačih sredi mozirskega trškega jedra. (Foto: Benjamin Kanjir) Člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki jih vodi Anton Petek, so na poletni večer zapeli sredi mo- zirskega trškega jedra. Tik pred do- godkom je sicer kraj zajelo dežev- je, a se je pesem kljub temu razleg- la skozi trg. Zavoljo dežja pod trško lipo res niso mogli zapeti, so pa zapeli pod dežniki in s tem dokazali svo- jo vztrajnost. Šopek domačih pe- smi je preplavil trško jedro, nekaj najbolj vztrajnih poslušalcev pa je poskrbelo za aplavze. Možje so se v preteklosti ob to- plih večerih redno zbirali sredi tr- škega jedra in peli pod tamkajšnjo lipo. S tem so izražali svoje domo- ljubje in veselje do druženja. Ubra- na slovenska pesem pa je oboje ponesla na višji nivo. Benjamin Kanjir ALOJZIJEV PRAZNIK V MOZIRSKEM GAJU ŽE ŠESTIČ Za stekleničko Alojzijevega vina nabrali 560 evrov za mozirske gasilce Danilo Steyer (tretji z leve) je v svoji kleti v Plitvici donegoval ledeno vino letnika 2011 in ga podaril v dobrodelni namen. (Foto: Jože Miklavc) Letošnji Alojzijev praznik, pos- večen vse redkejšemu slovenske- mu imenu Alojz in spominu na botra posaditve trte dišečega tra- minca v vinogradniškem vrtu v Mozirskem gaju pred 10 leti, ka- nonika Alojza Žagarja, so izved- li v parku cvetja s sijajnim progra- mom. Pri maši, ki jo je vodil Ale- ksander Koren, so se spomnili na priljubljenega duhovnika, ki je v Mozirju preživel pol stoletja, po blagoslovu Alojzijevega vina pa so se posvetili kulturnemu pro- gramu, srečanju obiskovalcev do- godka ter dobrodelni nabirki sim- boličnih prispevkov za gasilce iz Mozirja. Alojzijevo vino je pripad- lo znanemu vinogradniku iz Slati- ne z vinogradom v Kolovrata Mi- haelu Fajfarju. VINORODNE TRTE V GAJU IMAJO VSE ŽLAHTNEJŠI POMEN Brajde dišečega traminca in av- tohtone radgonske ranine v Ga- ju so lansko, šesto leto, zaradi vremenskih razmer ostale skoraj prazne. Da bi se tradicija ohrani- la, je vinogradnik Danilo Steyer v svoji kleti v Plitvici donegoval lede- no vino letnika 201 1 dišeči trami- nec Steyer Vaneja – pozna trgatev in ga podaril v dobrodelni namen (napolnili so šest posebnih stekle- ničk po 2,5 dl sladkorne stopnje 10,5 % vol.). Eno, najlepše aranžirano s ko- vano košarico mojstra Leopol- da Mikeka iz Lepe Njive so na- menili za licitiranje v dobrodelni namen. Od več kot sto prisotnih na tem lepem dogodku so zbra- li 560 evrov. Zbrani denar sta or - ganizator Danijel Grudnik in do- nator Danilo Steyer vročila pred- sedniku PGD Mozirje Romanu Čretniku ml., ki je podarjeni dar že drugo leto zapored hvaležno sprejel. PRIREDITEV ZDRUŽUJE LJUDI DOBRE VOLJE Po nagovorih in nastopih Mo- škega pevskega zbora Kulturne- ga društva Mozirje ter citrarke Ur- še Vedenik in tenorista Gregorja Verbuča so nekateri položili kar nekaj bankovcev. Najvztrajnejše- mu se je dobrodelnost obrestova- la, saj je ob zadnjem klicu vodite- lja Luka Pauliča: »Prvič, drugič, li- citiram tretjič in zadnjič!«, stekle- nička Alojzijevega vina pripadla tr- škemu viničarju iz Mozirja Mihae- lu Fajfarju. Prejemnik, znan vino- gradnik in odličen enolog, je ve- sel povedal, da je zadovoljen, da je tako lahko prispeval v dobrodel- nosti za gasilske namene, hkrati pa dobil za svojo vinsko banko iz- jemno vinsko »trofejo« Vinogradni- štva Steyer. Jože Miklavc Od več kot sto prisotnih na dogodku so zbrali 560 evrov. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 9 Iz občin RAZSTAVA JELKE TAJNŠEK V GALERIJI ŠTEKL Z ročnimi deli ohranja kulturno dediščino Jelka Tajnšek poleg pletenja, kvačkanja in vezenja izdeluje tudi unikatni nakit in torbice iz volne in bombaža. (Foto: Rok Tajnšek) Ko je mojstrica ročnih del Jelka Tajnšek raz- stavila svoja dela v gornjegrajskem Šteklu, so obiskovalci otvoritve razstave napolni galerijo do zadnjega kotička. Pod njenimi spretnimi prsti so nastala čudovita dela, kot so slike v okvirju, prti, zavese, kvačkani in pleteni izdelki, vezenje, beli vez ali rišelje, nakit in oblačila. O svojih iz- delkih, za katere je pridobila certifikat umetno- stne obrti, je z veseljem spregovorila s prisotni- mi. Razstavo je otvorila Karlina Mermal, Petra Golob je zaigrala na citre, Jaš Kolenc pa je zde- klamiral pesmico. ŠIROKO PODROČJE USTVARJANJA Jelka Tajnšek izhaja iz številne Grosove dru- žine iz Radmirja. Že od malih nog se je od ma- me učila plesti in kvačkati. Svoje delo nadgra- juje vsak dan z novimi idejami. Največ je nare- dila v obdobju po upokojitvi, ko se je posvetila različnim tehnikam ustvarjanja ročnih del. Nje- no področje izdelave je zelo široko, zadnje ča- se se posveča izdelavi unikatnega nakita iz vol- ne in bombaža. MENTORICA SPOMINČICAM Leta 2006 je prevzela mentorstvo ročno- delske sekcije Spominčice pri Društvu upoko- jencev Gornji Grad, ki jo še vedno uspešno vo- di. Pod njenim mentorstvom so članice v okvi- ru praznovanja občinskega praznika pripravile deset razstav ročnih del. Razstavljale so v Črni na Koroškem, na Velenjskem gradu, Tajnškova je imela samostojno razstavo v Centru starejših Gornji Grad. Že dolgo vrsto let se s svojo skupino udeležu- je delavnic v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Prisotna je tudi na ročnodelskih delavnicah Delfincev v ZDUS-o- vem hotelu Delfin v Izoli. S svojim delom skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, svoja znanja pa z veseljem prenaša tudi na mlajše rodove. Štefka Sem RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Otvoritev ribiške brunarice v Solčavi Otvoritev je z glasbenim programom pred brunarico popestril pevski zbor Tisa. (Foto: Tjaša Pečovnik) Slavnosten trak sta prerezala županja občine Solčava Katarina Prelesnik in Marko Moličnik. (Foto: Tjaša Pečovnik) Na dan slovenskih ribičev, 26. junija, so člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji uradno predali namenu ribiško brunarico v Solčavi. Nov objekt bo namenjen potrebam ribiške družine in celot- ni lokalni skupnosti. Ribiči so se za izgradnjo objekta na območju Solčave pričeli zavzemati pred osmimi leti. Kot glavna pobudnika projekta sta se izkazala Edo Preprotnik in Marko Moličnik. Preprotnik zaradi usodne bolezni izgradnje ni dočakal, zato so se mu zbrani na otvoritvi poklonili z minuto molka. Brunarico so ob izdatni pomoči Občine Solčava in drugih prijateljev ribiške družine zgradili člani sami. Projekt izgradnje pa je v celoti vodil Mar- ko Moličnik. Prisotne sta nagovorila županja občine Solčava Katarina Prelesnik in predsednik ribiške družine Gregor Križnik. Slednji je izrazil zado- voljstvo in željo, da nova koča postane prostor prijetnih druženj in srečanj. Otvoritev je z glasbe- nim programom popestril pevski zbor Tisa, pro- gram je povezoval Dejan Ikovic. Uradnemu de- lu je sledila manjša zabava s pogostitvijo ribjih specialitet. Tjaša Pečovnik Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 10 Iz občin, Kultura, Organizacije OBČINA LJUBNO Bogatejši za skoraj tri desetine novorojenčkov Mlade družine z novorojenčki generacij 2016 in 2017 (foto: Marija Lebar) SVETOVNI DAN ČEBEL Soglasna podpora slovenskemu predlogu na konferenci v Rimu V Rimu je v sredo, 5. julija, na zasedanju Or- ganizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Slovenija dobila soglasno podporo za razgla- sitev 20. maja za svetovni dan čebel, je sporo- čil kmetijski minister mag. Dejan Židan. Končno odločitev o tem bo decembra sprejela General- na skupščina ZN. Države slovensko pobudo podpirajo tudi za- to, ker v njej vidijo enega od temeljev za poveča- no proizvodnjo hrane in boj proti lakoti, o čemer je tekla beseda na konferenci. Čebela in čebe- larstvo je po mnenju Židana področje, kjer smo najboljši. Meni, da je to eno redkih panog, kjer lahko rečemo, da smo velesila, ministrov ko- mentar povzema članek na spletni strani Čebe- larske zveze Slovenije, ki je bila pobudnik ideje o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Tega bi lahko obeležili že prihodnje leto, če bo razglasi- tev potrdila tudi skupščina OZ – predvidoma v le- tošnjem decembru. Slovenija mora v tej poveza- vi pripraviti še prenovljeno resolucijo in poiskati države – partnerice, ki jo bodo podpisale, in bo tako pot izglasovanja hitreje stekla, je še pove- dal minister Židan. Marija Lebar MARIBOR Lent preplavili zvoki Godbe Zgornje Savinjske doline Zgornjesavinjski godbeniki so s koncertom sodelovali na festivalu Lent. (Foto: Damjan Žvipelj) Da dober glas seže v deveto vas, velja tudi za uspešno koncertno delovanje Godbe Zgor- nje Savinjske doline. Tako je glas programa le- tošnjega letnega koncerta, na katerem so izva- jali skladbe poznanih pop rock skupin, zašel tu- di v štajersko prestolnico Maribor. Prejeli so na- mreč povabilo, da koncert ponovijo v okviru ene- ga največjih festivalov v tem delu Evrope, festiva- lu Lent, ki poteka vsako leto zadnji teden v juniju. Pestro dogajanje Lenta bogatijo programi za ot- roke in obiskovalce vseh starosti. Zelo pa je navdih- njen z glasbeno kulturo, saj se čez celoten teden odvijajo koncerti, ki so primerni za vsaka ušesa. Povabilo so z veseljem sprejeli in se udeleži- li festivala. Koncert je potekal v mestnem parku na tako imenovanem Art kampu. Pop-rock zGodbi letnega koncerta so doda- li še nekaj pesmi, s katerimi so predstavili god- bo in Zgornjo Savinjsko dolino. Kot solisti so se jim pridružili Franci Podbrežnik, Sara Lampreč- nik ter David in Erik Zavolovšek. Pod taktirko To- maža Podlesnika so v dobri uri in pol navdušili zbrano poslušalstvo. Bili so presenečeni nad zelo pozitivnim odzi- vom publike in zadovoljnimi obrazi organizator- jev. Upajo, da bodo še kdaj nastopili na tako po- membnem festivalu v Sloveniji, kot je Lent. Katja Naraločnik Ljubenski župan Franjo Na- raločnik in občinska uprava sta pripravila sprejem za družine, ki so v zadnjem letu dobile nove ma- le člane. V občini Ljubno se je od prejšnjega sprejema, ki je bil lani konec maja, rodilo 29 malčkov, zato je bilo v mali dvorani kultur- nega doma na Ljubnem ob Savi- nji zelo živahno. »Glede na to, da smo majhna občina z malo prebivalci, nas to- likšna nataliteta izredno veseli,« je med drugim po pozdravnih be- sedah povedal župan Naraloč- nik. Dodaj je, da se novih članov skupnosti veselijo prav vsi obča- ni. Ob tem je mladim družinam zaželel čim več zdravja in vse- ga lepega ter zatrdil, da se bo lo- kalna skupnost po svojih močeh trudila, da bo pot v življenje ma- lih nadebudnežev čim bolj lahka in uspešna. Župan je prebral pesem ljuben- ske pesnice Vere Kumprej o čude- žu rojstva, prireditev je z igranjem na citre popestrila Mojca Kumprej. Občina je mladim družinam name- nila denarno pomoč. Na sprejemu so jim razdelili simbolična darila – knjige. Marija Lebar Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 Organizacije 11 110 LET ČEBELARSKE DRUŽINE GORNJI GRAD Ponosni na visoko obletnico in izdano knjigo ob jubileju V soboto, 1. julija, je Čebelarska družina Gor- nji Grad praznovala visoko obletnico delovanja. Kar 1 10 let so že zabeležili in okroglo obletnico proslavili z razvitjem novega prapora, ki ga je blagoslovil gornjegrajski župnik Ivan Šumljak. Praznovanje so po maši za čebelarje, ki jo je da- roval Lojze Ternar, župnik iz Nove Štifte, nadalje- vali s proslavo v kulturnem domu, kjer je bil slav- nostni govornik Ivan Fale, predsednik Čebelar- ske družine Gornji Grad. ZAČETKI PRED 1 10 LETI Leta 1907 je bila ustanovljena Čebelarska po- družnica za gornjegrajski okraj in vse od takrat vestni gospodarji vzdržujejo svojo ljubezen do čebel ter veselje do druženja s stanovskimi ko- legi. Ob okrogli obletnici so čebelarji pripravili druženje, ki se je pričelo z mašo, nadaljevalo s proslavo, ki so jo začeli s čebelarsko himno in prihodom številnih praporščakov. NOV PRAPOR IN KNJIGA Ivan Fale je povzel zgodovino čebelarske dru- žine. Izpostavil je novi pridobitvi: prapor in knji- go Franca Bezovška Čebeloreja na Gornjegraj- skem. Omenil je tudi paradni dogodek čebelar- jev in turističnega društva Čebelarski praznik, ki bo letos znova dvodnevna prireditev. Naštel je težave, s katerimi se soočajo – z zmanjša- njem števila panjev in boleznimi. Kljub vsemu ne obupujejo, ampak se z ljubeznijo posvečajo če- belam in se bodo še v prihodnje. POBRATENJE PRAPOROV Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec in predsednik Čebelarske zveze SAŠA regije Ivan Čopar sta čestitala članom dru- žine za njihovo delo, trud in bogato zgodovino. Prapori so se pobratili z novim praporom, pred- stavniki drugih čebelarskih družin so se zvrstili na odru s pozdravnimi besedami, čestitkami in Številni praporščaki so se pridružili praporščaku, ki je nosil nov prapor gornjegrajskih čebelarjev. (Foto: Štefka Sem) Ivan Fale je v govoru povzel bogato zgodovino Čebelarske družine Gornji Grad. (Foto: Štefka Sem) darili. Nekaj besed je o knjigi Čebeloreja na Gor- njegrajskem povedal avtor Franc Bezovšek, ki se mu je za bogat zapis zgodovine čebelarjenja v občini zahvalil župan Stanko Ogradi. SLAKOV ČEBELAR Prijetno druženje so popestrili člani Komorne- ga moškega zbora Čebelarske zveze Slovenije. Zbor sestavljajo pevci, čebelarji iz vseh koncev Slovenije. Pod vodstvom Aleša Sedušaka delu- je od leta 2015. Med drugimi so zapeli pesmi Jakoba Aljaža – Triglav, Janeza Močnika – Ena od čebel in Slakovo v priredbi Tomaža Habeta – Čebelar. Zapele so tudi Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Program proslave so prip- ravili in izvedli člani gornjegrajskega kulturnega društva. Štefka Sem Knjigo Čebeloreja na Gornjegrajskem je predstavil avtor Franc Bezovšek. (Foto: Štefka Sem) Nastop Ljudskih pevk Lipa iz Šmartnega ob Dreti (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 12 Ljudje in dogodki PO SKORAJ STO LETIH V ZVONIKU GORNJEGRAJSKE KATEDRALE ZADONELI NOVI ZVONOVI Zgodovinski dan in veliko veselje ob posvetitvi zvonov 3. avgusta 1924 je katedrala dobila tri bronaste zvonove, ulite v li- varni v Mariboru. Tehtali so 1.482, 684 in 417 kg. Žal pa vojna vihra druge svetovne vojne tudi Gornjemu Gradu ni prizanesla. Sneli so zvo- nove, škofijski dvorec pa je bil po požigu leta 1944 precej uničen. Zvo- nove, ki so doslej vabili k maši, so po vojni pripeljali iz cerkve svetega Lenarta, tja se bodo po dolgih leti znova vrnili. Največji zvon, posvečen zavetnikoma cerkve sv. Mohorju in For- tunatu, tehta 2.428 kg, zvon, posvečen sv. Florjanu, tehta 1.380 kg, zvon, posvečen sv. Lenartu, tehta 686 kg, in zvon, posvečen sv. Ma- gdaleni, tehta 432 kg. Vsi trije manjši zvonovi so posvečeni zavetni- kom podružničnih cerkva v župniji. Blagoslov in posvetitev zvonov je spremljala velika množica ljudi. (Foto: Štefka Sem) V nedeljo, 9. julija, je bil za župnijo sv. Mohor- ja in Fortunata Gornji Grad velik dan, kot je v za- hvalnem govoru povedal Jože Remšak – Zot- ler. Veliko število faranov, občanov in drugih obi- skovalcev se je namreč zbralo na blagoslovu in posvetitvi štirih novih zvonov, ki odslej vabijo k bogoslužju in bodo zvonili v lepih in žalostnih trenutkih. Blagoslovil in posvetil jih je celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, v zvoniku so prvič zapeli ob koncu maše. Svetišče in zvonik sta bila oza- ljšana s kitami cvetja, katere so pridne roke ple- tle več dni. Dogodek so s prepevanjem obogatili združeni pevci župnij Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna, mladinski pevski zbor ter Godba Zgornje Savinjske doline. POVORKA KONJENIKOV Z ZVONOVI Povorka konjenikov z zvonovi na vozovih se je odpravila od Brinkovačeve domačije proti cerkvi. Na trgu so se ji pridružili godbeniki, ki so jo pospremili do katedrale, kjer se je pričela slo- vesnost. Zvonove je blagoslovil škof Lipovšek in jih posvetil zavetnikom. Na zvonove so zazvonili donatorji, zlati, srebrni in bronasti botri. V zvonik so jih dvignili delavci z dvigalom. ZVONOVI ZADONELI OB KONCU MAŠE Mašo je v družbi domačega župnika Ivana Šumljaka, inšpektorja Salezijancev, domačina Janeza Potočnika, novoštiftnega župnika Alojza Ternarja in diakona Stanka Čeplaka daroval škof Lipovšek. V pridigi se je dotaknil številnih aktual- nih tem, največ lepih besed pa je namenil zgo- dovini gornjegrajske župnije, novim zvonovom Zvonove je blagoslovil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. (Foto: Štefka Sem) Z dvigalom so zvonove varno spravili v zvonik. (Foto: Štefka Sem) in ljudem, zaslužnim, da bodo ob koncu maše ob zahvalni pesmi tudi prvič zadoneli. APOSTOLSKI BLAGOSLOV TREM KLJUČARJEM Župnik Šumljak se je darovalcem za zvonove in ljudem, ki so pomagali pri delih, zahvalil. Po- sebej je izpostavil najzvestejše ključarje: Franca Preka, Dominika Pečnika in Andreja Purnata, ki so žrtvovali številne ure za dosego skupnega ci- lja. Škof jim je podelil apostolski blagoslov, pri- znanje in zahvalo celjske škofije. Jože Remšak – Zotler je v govoru izrazil ve- selje in zadovoljstvo vseh župljanov ob zgodo- vinskem dogodku, ki je povezal vse ljudi v veri in upanju. Posebno zahvalo je namenil župniku Šumljaku, ki se je povsem predal delu in skrbi za bogato pridobitev katedrale, škofu Lipovšku pa je ob prihajajočem rojstnem dnevu zaželel dob- rega vodenja škofije. Pozdravne in zahvalne be- sede je župljanom namenil tudi domačin Janez Potočnik. Štefka Sem Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Heraldika (12) Nadaljujemo s povzetkom študi- je Valta F. Jurečiča Grboslovje - he- raldika. Na grbe praplemstva sodi sa- mo lončasti šlem, brez ogrinjalca ali le z majhnim ogrinjalcem. Na grbe starega plemstva sodi le ve- drasti šlem z malim ogrinjalcem, na viteške grbe oziroma grbe niž- jega plemstva in na grbe meščan- skega izvora pa samo zaprti šlem. V vseh naštetih primerih so šlemi v srebrni kovini. Na grbe višjega plemstva, od grofa do vključno nadvojvode, so- dijo samo turnirski šlemi. Če je na enem grbu šlemov več, so lahko mešanega videza. Njihovo naj- večje število je pet: dva desna, en sredinski in dva leva. Pri tem plemstvu so šlemi lahko srebrni ali zlati. Na grbih visokega plemstva (knez, kralj, cesar) so vsi šlemi tur- nirski oziroma vizirni, in to v zla- ti kovini. Nadaljevanje prihodnjič. ZGODOVINSKI IN HERALDIČNI ŠLEMI Heraldična veda uporablja v glavnem pet različnih šlemov. Obli- koval jih je razvoj časa skozi različ- no umetnostnozgodovinska obdob- ja. Zanje imamo tudi slovenska ime- na: lončasti, vedrasti, ostri ali zaprti, stremenasti in vizirni šlem. Lončasti in vedrasti sta iz zgodnje gotike, za- prti iz zrele in pozne gotike, streme- nasti in vizirni pa iz renesanse. Lončasti šlem na zgodnjegotskem trikotnem ščitu (12. in 13. st.) Vedrasti šlem na zgodnjegotskem ščitu (13. st.) Vedrasti šlem s ploskim temenom na zrelogotskem ščitu (13. in 14. st.) Prehodna oblika šlema med vedrastim in zaprtim šlemom na zrelogotskem ščitu (14. in 15. st.) Zaprti šlem na poznogotskem ščitu (15. st.) Zaprti šlem in šlem prehodne oblike med turnirji in turnirskimi igrami, torej med pozno gotiko in zgodnjo renesanso (konec 15. in začetek 16. st.) Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 14 Iz občin, Šolstvo OBČINA LJUBNO Najboljši učenci govorili o svojih načrtih z županom Najboljši letošnji devetošolci v družbi razredničarke Maje Logar (tretja z desne), ravnatelja Rajka Pintarja (desno) in župana Franja Naraločnika (foto: Marija Lebar) V sejni sobi Občine Ljubno so se zbrali naj- boljši devetošolci, ki so zaključili šolanje na lju- benski osnovni šoli. Župan Franjo Naraločnik in občinska uprava sta zanje pripravila sprejem. Učence sta spremljala ravnatelj Rajko Pintar in razredničarka Maja Logar. Župan je mladim gostom čestital ob spod- budnih šolskih rezultatih. Dejal je, da je pred nji- mi pot, ki jih pelje v svet, vendar, je poudaril, naj nikar ne pozabijo na domači kraj in ostajajo vpe- ti v življenje skupnosti, kot so bili doslej. Ponudil je pomoč občine v okviru njenih pristojnosti in možnost počitniškega dela na občini. Ravnatelj Rajko Pintar je dejal, da je tokrat- na generacija devetošolcev ena njegovih naj- ljubših. Ne samo zato, ker je njegova zad- nja, saj odhaja v pokoj, pač pa zato, ker so se učenci v zadnjem letu ali dveh zelo pove- zali med seboj in bili drug drugemu v pomoč in oporo. Da bo svoje učence pogrešala, pa je povedala razredničarka Logarjeva. Župan je povabil mlade goste, da predstavijo svojo bodočo poklicno usmeritev. V spomin na veliko prelomnico v njihovem življenju pa jim je izročil knjižna darila. Marija Lebar SPREJEM NAJBOLJŠIH REČIŠKIH DEVETOŠOLCEV Prijazna popotnica na pot učenosti Najboljše devetošolce sta na sprejemu pri županu Vinku Jeraju (desno) spremljala ravnatelj Peter Podgoršek in razredničarka Branka Lipnik (levo). (Foto: ML) Župan Vinko Jeraj in občinska uprava na Re- čici ob Savinji sta ob zaključku šolskega leta pripravila tradicionalni sprejem za devetošolce, ki so dosegli najboljši učni uspeh. Na sprejemu sta jih spremljala ravnatelj Peter Podgoršek in razredničarka Branka Lipnik. Župan je mlade obiskovalce pohvalil za trdo delo, ki so ga vložili v svoje izobraževanje. Sve- toval jim je, naj dodobra izkoristijo čas počitnic, saj je nato pred njimi zahtevno obdobje. »Verjamem, da boste ob trudu tudi v srednji šoli dosegali dobre rezultate. Ko pa boste pri- dobivali dodatna znanja, le ne pozabite na do- mači kraj in občino ter osnovno šolo,« je mladim gostom položil na srce župan ter jim za spomin izročil priložnostna darila. Tako ravnatelj Podgoršek kot razredničarka Lipnikova sta se o letošnjih devetošolcih izrazila pohvalno. Dejala sta, da glede na njihove dose- danje uspehe in delovne navade, ni bojazni, da ne bi bili uspešni tudi pri nadaljevanju šolanja. Marija Lebar NAZARJE Za glasbeno šolo uspehov polno šolsko leto V dvorani Glasbene šole Nazarje so na prire- ditvi ob zaključku šolskega leta podelili spriče- vala in priznanja za izjemne dosežke v minu- lem šolskem letu. Podelitev je spremljal glasbe- ni program, predvsem najmlajše je zabaval ča- rovnik Peter. »PA JIH IMAMO, TOČO IN POČITNICE« S temi besedami je povezovalec dogodka Tomaž Guček pričel prireditev, ki bi sicer po- tekala na dvorišču šole, a jo je vreme tik pred tem močno zagodlo. Ravnatelj Jernej Marin- šek je podelil priznanja za izjemne dosežke učencem, ki so v tem šolskem letu na držav - nih in mednarodnih tekmovanjih dosegli od- mevne rezultate. Priznanja so prejeli: Aja Urlep, Ajda Nina Vivod, Deja Čerček, Ines Bolko, Kaja Čopar, Matic Tevž, Neža Debelak, Ožbej Gluk, Špela Bider, Tibor Krefl Cemič, Zala Gluk in Zo- ja Li Založnik. DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI ŠOLSKO LETO Marinšek je spomnil le na najpomembnejše dogodke, ki so še posebej zaznamovali glas- beno šolo v minulem šolskem letu. Sooblikova- li so 200-letnico glasbenega šolstva na Sloven- skem, prvič v zgodovini šole so soorganizirali re- gijsko tekmovanje mladih glasbenikov Republi- ke Slovenije, so druga najuspešnejša glasbena šola na letošnjem državnem glasbenem tekmo- vanju po osvojenih prvih mestih, saj imajo v svo- Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 15 Iz občin, Šolstvo jih vrstah kar dva državna »prvaka«. Odzvali so se že drugemu vabilu predsednika države Boru- ta Pahorja in nastopili v predsedniški palači ob sprejemu športnika zime 2016. Velik zalogaj je bilo gostovanje na Kongresu združenja glasbenih šol Nemčije v Stuttgartu. Postavili so še en mejnik, s samostojnimi nas- topi in v sodelovanju z drugimi institucijami so v enem šolskem letu nanizali več kot 100 nasto- pov. In ne nazadnje, po štirih letih dogovarjanj zaključujejo s spremembo odloka o Glasbeni šoli Nazarje v prepričanju, da ta za vse udeleže- ne prinaša boljše pogoje za delo. UČENCI SO KLJUČ DO USPEHOV GLASBENE ŠOLE »Ključ do uspehov ste vi, dragi učenci, zato smo se ob koncu šolskega leta zbrali, da vas … učencem Glasbene šole Nazarje, ki so na državnih in mednarodnih tekmovanjih posegli po najvišjih mestih. Ravnatelj Jernej Marinšek je na prireditvi ob zaključku šolskega leta podelil priznanja za izjemne dosežke … nagradimo ter se vam zahvalimo za celoleten trud, prizadevanje in prenekatero odrekanje. Po- nosni smo na vse vas. Hvala tudi staršem, da nam zaupate svoje otroke, da smo lahko del nji- hovega odraščanja in jih na nek način vzgaja- mo,« je zaključil Marinšek. Na prireditvi je nastopil kvartet flavt, skupina trobil in dve zasedbi tolkalcev, na počitnice pa je gledalce pospremil priložnostni »trio adijo« s ple- sno točko učenk 3. do 5. razreda baleta. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik OBČINA GORNJI GRAD Na občinski proslavi nagrajeni tudi najuspešnejši učenci Iza Presečnik je iz rok župana Stanka Ogradija prejela Kocbekovo priznanje. (Foto: Štefka Sem) V občini Gornji Grad najuspešnejšim učen- cem, ki vsa leta šolanja dosegajo najboljši us- peh, na občinski proslavi podelijo Kocbekova priznanja. Zadnji dve leti šola in občina nagradi- ta tudi učence, ki poleg rednih šolskih obvezno- sti dosegajo priznanja na tekmovanjih na držav- nem nivoju. NAGRAJENI ŠOLARJI Kocbekovo priznanje je letos prejela Iza Pre- sečnik. Po državnih priznanjih so posegli: Maks Stanković, Ažbe Mlinar, Janez Jan Štiglic, Polo- na Kerznar, Nika Ermenc, Daša Urlep, Miha Vo- dušek, Nika Krašovic, Vid Tevš, Matjaž Suho- veršnik, Aja Urlep, Majča Grudnik, Matic Ermenc, Luka Humar, Marcel Ugovšek in Urška Ugovšek. Na odru so se učencem pridružili tudi mentorji. V ZNANJU JE MOČ Župan Stanko Ogradi je v govoru čestital pre- jemnici Kocbekovega priznanja in omenil učen- ce, ki jim kljub vsem šolskim obveznostim ni tež- ko predelati še dodatne snovi za tekmovanja ali trenirati za odlične športne rezultate. Ravnateljica Blanka Nerad je učencem deja- la, naj sledijo svojim ciljem in vrednotam, saj bo- do le-ti osmislili njihovo življenje in jih naredili po- sebne. Zahvalila se je tudi mentorjem, saj brez njihovega truda tudi rezultatov ne bi bilo. Štefka Sem Pisana druščina nagrajenih šolarjev in njihovih mentorjev z ravnateljico Blanko Nerad in županom Stankom Ogradijem. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 16 Šolstvo, Ljudje in dogodki, Prejeli smo NAŠA POT NA OŠ FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Celoletno delo učencev prikazano na zaključni prireditvi Učenci so na zaključni prireditvi pokazali bogat izbor aktivnosti. (Foto: Štefka Sem) Šolarji gornjegrajske šole in po- družničnih šol Nova Štifta in Bočna so v goste povabili starše, da jim po- kažejo, kaj vse so počeli tekom šol- skega leta. Mladinski zbor je ob za- ključku presenetil in zapel himno šole, ki so jo spisali in uglasbili s po- močjo učiteljice glasbe Eve Stvarnik. V učilnicah je bilo živahno. Gle- dališke predstave, prepevanje, iz- delovanje nakita, izdelkov iz reci- kliranih materialov in ples. Starši so se otrokom pridružili na Bacho- vi cvetni terapiji in glasbeni delav- nici. Na razstavi so bile elektrarne, plod otroškega dela. Po hodnikih je dišalo po domači jabolčni piti, ma- finih in še marsičem, kar so s po- močjo učiteljic pripravili učenci. Zeliščno delavnico je zmotil dež, zato so poznavanje in uporabo ze- lišč, aloe vere in potek priprave šen- tjanževega olja učenke pripravile pod streho. Le njihov na novo urejen zeliščni vrt si je bilo treba ogleda- ti kar od daleč. V prostorih telovad- nice so imeli svoj prostor izdeloval- ci elektrarne ter folklorni skupini, tu- ristični krožek in mladi fotografi. Os- mošolci so odigrali gledališko igro, ravnateljica Blanka Nerad pa se je od prisotnih poslovila s pesmijo Ko- rak Vinka Möderndorferja. Štefka Sem DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Plesno slovo otrok pred počitnicami Otroci so ponovno razveselili stanovalce centra starejših. (Foto: Štefka Sem) Da otroci iz vrtca in šole v Gor - njem Gradu zelo radi obiskujejo center starejših in njihove stano- valce, ni nobena skrivnost. Sko- zi šolsko leto se radi oglašajo pri njih in jih razveseljujejo, zato so se za obisk starostnikov odločili tudi pred počitnicami. Otroci iz vrtca so prikazali ple- sno točko o sladoledu in zaba- vi na plaži, člani folklorne skupi- ne Mali facki pa so metali kruh v peč in ga pekli. Manjkala nis- ta niti harmonikarja, ki sta k pre- pevanju pesmi Mi se imamo ra- di privabila vse prisotne. Starejši so vedno veseli družbe, saj jim dan popestri, mladostna energi- ja otrok pa jim polepša več kot le tisti dan. Štefka Sem ZASEBNI VRTEC BAMBI Lego dan Ob koncu smo si še enkrat ogledali razstavo, Ambrož pa nam je podelil slavnostne lego diplome. V Zasebnem vrtcu Bambi smo v mesecu juni- ju izvedli Lego dan. Obiskal nas je mozirski četr- tošolec Ambrož Oblak, velik ljubitelj lego kock, ki je za nas pripravil cel spekter zanimivosti iz le- go sveta. Najprej nam je predstavil plakat, kjer smo izvedeli veliko o nastanku prve kocke. Pri- kazal nam je modele kocke, tako za začetnike pa vse do takšnih vrst, ki jih uporabljajo največ- ji lego ljubitelji. Z občudovanjem smo spremljali zanimive le- go sestave na razstavi, ki jo je delil skupaj z enim od naših otrok. Da bi bila predstavitev še bolj za- nimiva, smo se razdelili v manjše skupine ter se posedli na posebne pene s kupi kock. Sledilo je tekmovanje v gradnji najvišjega stolpa. Z veliko vnemo je z nami pri eni od skupin aktivno sode- lovala tudi naša direktorica vrtca. Naslednja naloga je bila gradnja najzanimi- vejših skulptur. Tako smo izdelali hišni kino, tr- govski center, graščino okostnjaka, ranč za ko- nje, bojno trdnjavo in še mnogo zanimivih izdel- kov. Ob koncu smo si še enkrat ogledali razsta- vo, Ambrož pa nam je podelil slavnostne lego di- plome. Upamo, da bomo lahko še večkrat doži- veli takšne vrste obisk. Polona Oblak Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 Organizacije 17 6. NOČ MENINE IN 8. DAN MENINE Narava znova povezovala udeležence in sodelujoče na Menini Na prizorišču so bile pripravljene številne razstave in predstavitve. (Foto: Lojze Gluk) Kljub temu da vreme ni šlo najbolj na roko organizatorjem Noči in Dneva Menine, zadovoljnih udeležencev ni manjkalo. (Foto: Marko Slapnik) Edinstvena meninska športna disciplina met gojzarja (Foto: Lojze Gluk) Noč in Dan Menine sta prireditvi s tradicijo, ki ju ob dnevu državnosti na Menini organizira odsek za varstvo gorske narave Planinskega društva Gornji Grad v sodelovanju z društvi ob- čine Gornji Grad in drugimi zavodi, organizaci- jami in društvi. Noč Menine je namenjena mla- dim udeležencem in družinam z otroki, Dan Me- nine pa z mašo pri kapeli in bogatim dnevnim dogajanjem privabi številne ljubitelje narave in planine. Kljub temu da vreme ni šlo najbolj na roko organizatorjem, zadovoljnih udeležencev ni manjkalo. NOČ MENINE ZA OTROKE Lojze Gluk in Marko Slapnik sta otroke pope- ljala v naravo, v okolico doma, kjer sta jih vodila po načelih gozdne pedagogike. Spoznavali so živali, okušali rastline, se pogovarjali z drevesi, obiskali so jamo Medvedov brlog, kočo na Grčki planini in se podali na Vivodnik, najvišji vrh Me- nine. V planinskem domu so čas namenili igra- nju družabnih iger. sodelovali člani moškega pevskega zbora KD Bočna, harmonikarja Urh Pečnik in Tilen Mlač- nik ter recitator Jože Remšak – Zotler. MET GOJZARJA Na prizorišču so bile pripravljene številne raz- stave in predstavitve. Svoj kotiček so imeli go- barji, čebelarji, lovci, jamarji so pripravili razsta- vo fotografij Božične jame in drugih jam na Me- nini. Otroci iz planinskega krožka so razstavi- li svoje risbe. Udeleženci so z nestrpnostjo pri- čakovali edinstveno meninsko športno discipli- no met gojzarja. Letošnji zmagovalec je Sebas- tijan Černevšek z najdaljšim metom 21 metrov, med družinami je zmagala družina Bezovšek, med ženskami Sonja Mlačnik in deklicami Ka- rin Kerznar. Štefka Sem MAŠA PO NAMENU PASTIRJEV Na Dan Menine se je na Menini zbralo preko 150 ljudi. Nekateri so prišli v organiziranem po- hodu iz Gornjega Grada v okviru 3. Festivala po- hodništva v Kamniško-Savinjskih Alpah, drugi z avtomobili. Pred osrednjim delom prireditve je mašo po namenu pašne skupnosti daroval gor- njegrajski župnik Ivan Šumljak. Nato se je doga- janje selilo pred Dom na Menini. KULTURNI PROGRAM Govorniki so bili vodja prireditve Lojze Gluk, župan Stanko Ogradi, predsednica Planinske- ga društva Gornji Grad Slavica Suhovršnik in osrednji govornik, predsednik Čebelarske dru- žine Gornji Grad Ivan Fale, ki je spregovoril o 1 10-letnici društva. V kulturnem programu so Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 18 Šport, Oglasi TEKMOVANJE V BALVANSKEM PLEZANJU Premierna izvedba Solčava boulder Luki Mužarju Obiskovalci Solčave so se lahko preizkusili v hoji po vrvi in se spuščali po jeklenici. (Foto: Tjaša Pečovnik) Plezalci med balvanskim plezanjem ne uporabljajo klasičnih varovalnih pripomočkov, varujejo jih le blazine. (Foto: Tjaša Pečovnik) Ideja se je v Alpinističnem klu- bu Rinka razvijala že nekaj let. Letos so prvo tekmovanje v bal- vanskem plezanju Solčava bou- lder s pomočjo sponzorjev in skupine entuziastičnih plezal- cev, ki se s tem športom ukvar - jajo že vrsto let, uspešno reali- zirali. VRHUNEC DOGAJANJA V VEČERNIH URAH Tekmovanja odprtega tipa se je udeležilo 83 tekmovalcev. Deklice in dečki so tekmovali v ločenih kategori- jah do 10 let ter od 10 do 15 let. Sledi- li sta ženska in moška skupina do 7a ter kategorija 7a in več. Med najmlajši- mi so v posameznih kategorijah slavi- li: Zoja Sedeljšak, Svit Janc, Stela Mu- ršec in Jan Weiss. V ženski kategoriji do 7a je bila najboljša Ema Seliškar, med moškimi pa Tilen Marolt. Vrhunec dogajanja se je odvil v ve- černih urah, ko je plezalna stena na prireditvenem prostoru zažarela v so- ju luči. Na njej se je pomerilo pet naj- boljših tekmovalcev iz najvišje kate- gorije. Plezalci so v finalu morali priz- nati premoč Luke Mužarja, ki je v naj- manj poskusih uspešno preplezal vseh pet balvanskih problemov. Mu- žarju se je najbolj približal Matjaž Zor - ko. Slednji je kljub poškodbi gležnja prikazal odlično predstavo. Na tretje mesto se je uvrstil Miha Jarem. USPEH PRVE PREIZKUŠNJE Organizatorji so v pripravo in izvedbo dogodka vložili mnogo prostovoljnih ur dela. Svoje zami- sli so poleg temeljnega projekta usmerili tudi v dodatne aktivno- sti, kot je hoja po vrvi - slackline in adrenalinski spust po vrvi pre- ko Savinje. Za celodnevno glasbeno pod- lago je skrbel DJ Andro, po tek - movalnem delu je sledila zaba- va z The unimogs band. Dogo- dek je povezoval moderator De- jan Ikovic. O vedno večji priljubljenosti bal- vanskega plezanja, sicer najmlaj- ši obliki športnega plezanja, pri- ča številčna udeležba tekmoval- cev in gledalcev. Pozitivna pozor- nost, ki jo je požel 1. Solčava bou- lder, vliva pogum za izvedbo v nas- lednjem letu. Tjaša Pečovnik Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 19 Ljudje in dogodki, Organizacije, Šport LJUBIJA, PRESEKA Presečani nakuhali oglja za dolgo žar sezono Vse dni je ob kopi vladalo prijetno vzdušje, domačini so se zbirali podnevi in ponoči. (Foto: Benjamin Kanjir) Preseka je zaselek, del Ljubije, ki leži levo od regionalne ceste Mozirje-Letuš. Del na ravnini, ostale domačije pa pripete na rahlo dvignjen hrib, med vodnim zajetjem in transformator- sko postajo. Gotovo imajo tamkajšnji ljudje ve- liko skupnega, še najbolj pa jim je skupno vese- lje do druženja. In ravno zavoljo tega iščejo priložnosti, da bi kljub delovnemu vsakdanu in vse večji nag- lici življenja ostali med sabo čim bolj poveza- ni. Prirejajo skupne piknike, se zbirajo ob kotlih slastnega golaža, odhajajo skupaj na izlete in dobrovoljno praznujejo okrogle življenjske oble- tnice. Lani so pred prvim majem prvič v gozdu za vasjo skupaj zakurili kopo, na pobudo Jožeta Kotnika. Tokrat so akcijo ponovili, in to kar ob cesti. Lokacija se je izkazala za dobro, saj so se ob kopi ves čas ustavljali domačini, tudi mnogi turisti, ki so ugibali, kaj se tam dogaja. V kopo so zložili dobre štiri metre bukovih drv. Vse dni je ob njej vladalo prijetno vzdušje, do- mačini so se zbirali podnevi in ponoči. Na ko- po je namreč potrebno ves čas paziti in zanjo skrbeti, zato ne sme biti nikoli sama. Ko so jo razdrli, so dobili iz nje okoli 350 kilo- gramov oglja. Nekaj ga bodo prodali, ostalo bo zagotovilo za dolgo in naporno žar sezono po celi Preseki. Benjamin Kanjir 2. MEMORIAL STANKA PEČOVNIKA – TICIJA Zmage so se razveselili starejši rokometaši Obračun je v večjem delu igre postregel s prevlado starejših. (Foto: Tjaša Pečovnik). Na štiriurnem igralnem maratonu v Lučah sta se pomerili rokometni ekipi starih in mladih ter se poklonili spominu na izjemnega človeka, pri- jatelja in športnika. 2. rokometni memorial Stan- ka Pečovnika – Ticija je potekal na tamkajšnjem športnem igrišču. Obračun je v večjem delu igre postregel s prevlado starejših, ki so se veselili tu- di končne zmage. Mlajše nasprotnike so odpra- vili z rezultatom 65 proti 56. Sodila sta Marjan Hanžekovič in Marko Grudnik. Organizatorji turnirja so bili Andrej Špruk, Benjamin Mlačnik in Franček Strmčnik. Na pomoč je priskočila tudi domača občina. Tjaša Pečovnik ZAVOD VARNA POT Preverili stanje tudi v Novi Štifti in na Prihovi Ženske so se izkazale za precej bolj odgovorne voznice, saj jih je kar 93 odstotkov odšlo domov treznih. Le 64 odstotkov voznikom je alkotest pokazal pozitiven rezultat. Sodelavci Zavoda Varna pot so bili pred ča- som v večernih in nočnih urah aktivni po uli- cah, prireditvah in lokalih po Sloveniji, kjer so v okviru projekta »Čista nula, čista vest« mimo- idoče in obiskovalce spodbujali k odgovornosti v prometu in trezni vožnji. Aktivnosti so izved- li v treh slovenskih regijah na petnajstih lokaci- jah. Več kot dve tretjini je bilo odgovornih vozni- kov, ki so napihali manj kot dovoljenih 0,24 mg alkohola/liter izdihanega zraka. Bili so tudi na prireditvi na prostem v Novi Štifti in v Franky's pubu na Prihovi. Nagovorili so okoli 4.500 obiskovalcev prire- ditev in lokalov ter mimoidočih v mestih. Nagra- dili so 619 odgovornih voznikov in voznic. 42 od- stotkov sodelujočih je napihalo čisto nulo, s tisti- mi, ki so imeli manj kot dovoljenih 0,24 mg/l, se procent povzpne na 67 odstotkov. Na Prihovi in Novi Štifti skupaj je bilo 44 odstotkov sodelujo- čih, ki je napihalo nulo, 66 odstotkov manj kot 0,24 mg/l, več pa 34 odstotkov. Najslabši rezul- tat je bil 0,60 mg/l. KB Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 20 Šport, Ljudje in dogodki LIGA MALEGA NOGOMETA V LEPI NJIVI Prehodni pokal v roke Mozirjanov Končna lestvica: 1. ŠD Mozirje, 2. ŠD Mladost-Tesarstvo Napotnik, 3. ŠD Lepa Njiva, 4. ŠD Lepa Nji- va mladi, 5. Sintal Vazi, 6. Franky's pub, 7. ŠD Gneč, 8. Džoni bar Sezono je s trinajstimi zmagi in enim neodločenim izidom osvojila ekipa ŠD Mozirje. (Fotodokumentacija ŠD Mozirje) Na nogometnem igrišču v Lepi Njivi so zaključili šesto sezono li- ge malega nogometa. Tokratni pr- vaki so brez izgubljene tekme pos- tali člani ekipe Športnega društva Mozirje. Sodelovalo je osem ekip iz Zgor- nje Savinjske doline in iz šaleške- ga dela. Liga poteka po dvokrož- nem sistemu, kjer se vsaka ekipa pomeri z vsako, prvič jeseni in dru- gič spomladi. Letošnje sezono je s trinajstimi zmagi in enim neodloče- nim izidom osvojila ekipa ŠD Mo- zirje, ki je ob koncu osvojila kar šti- rideset točk. Na drugem mestu jim je z zaostankom šestih točk sledi- la ekipa ŠD Mladost-Tesarstvo Na- potnik, na tretjem pa ŠD Lepa Nji- va, ki je osvojila 28 točk. Domači- ni so že šesto leto zapored imeli v svojih vrstah tudi najboljšega strel- ca celotne lige. To je s 46 doseže- nimi zadetki postal Roman Goltnik. Primož Vajdl NOGOMET STARI : MLADI NA REČICI OB SAVINJI Razigranost ekipe Mladi v zadnjih minutah botrovala zmagi Na športnem igrišču na Rečici je bilo videti veliko akcije, gole pa šele ob koncu tekme. (Foto: Marija Šukalo) Občinski praznik občine Rečica ob Savinji so s z nogometnim srečanjem obeležili tudi člani Špor - tnega društva Mladost in se pomerili na velikem travnatem igrišču na Rečici. Ekipi Stari in Mladi je spremljal sodnik Vilki Krajnc, ki ni imel težkega de- la, saj sta brez odstopanja igrali po pravilih igre. Stari so se enakovredno kosali z mladimi, najstarejši član je imel le še nekaj let do osemde- set. Prvi polčas je kljub številnim dobrim akcijam na obeh straneh ostal brez zadetkov. Šele v zad- njih petih minutah drugega polčasa so se mladi razigrali in povedli z golom Urbana Jakoba. Raz- liko v golih je povečal Klemen Šimenc, ki je še dvakrat premagal vratarja Uroša Dogarisa. Tako je ekipi Mladi zagotovil zanesljivo zmago s 3:0. Marija Šukalo POHOD PO LEPI NJIVI Leponjivčani že trinajstič na pot po domačem kraju Preko sedemdeset pohodnikov je hodilo dobre tri ure. (Foto: Primož Vajdl) Športno društvo Lepa Njiva je organiziralo že trinajsti pohod po domačem kraju. Na nogome- tnem igrišču se je zbralo preko sedemdeset po- hodnikov vseh generacij. Od tam so se na pot podali preko hriba, imenovanega Zajček, in se napotili proti zaselku Lokove. Pot jih je vodila po severni strani Lepe Njive, kjer so se mimo domačij Krpuh in Laznik spustili na- zaj v dolino in se po Ljubijskem grabnu vrnili na- zaj proti začetni točki. Po dobrih treh urah hoje je udeležence na cilju pričakovalo zasluženo okrep- čilo v obliki golaža. Predsednik društva Mitja Ma- tjaž je podelil spominske majice tistim, ki so na pohodu sodelovali petič ali desetič, ter vse ude- ležence povabil, da se znova vidijo prihodnje leto. Primož Vajdl Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 21 Šport 11. MARATON ALPE SCOTT Neuradni nov rekord proge Mateju Lovšetu Na maraton se je podal tudi Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji, tokrat s povsem drugačnim kolesom. (Foto: JG) Zmagovalec Matej Lovše se je skozi Ljubno ob Savinji pripeljal v prvi skupini tekmovalcev. (Foto: Štefka Sem) Kar 590 kolesarjev se je prvo ju- lijsko nedeljo podalo na izziv okoli Kamniško-Savinjskih Alp. Pred nji- mi so bili trije alpski prelazi – Jezer- ski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec, kjer so morali premagati kar 2.000 metrov višinske razlike. 130-kilo- metrski krog se je začel in zaključi- li v Kamniku. V moški konkurenci je zmagal Matej Lovše, v ženski Špe- la Škrajnar. Ker je bila trasa mara- tona v zadnjem delu spremenjena, o uradnem rekordu organizatorji ne morejo govoriti. Maraton Alpe Scott je v svoji enajsti izvedbi upravičil naziv naj- lepšega maratona v Sloveniji. Te- mu je svoje dodalo lepo vreme, ki je tekmovalce spremljalo prvi del poti, oblaki pa so v drugem de- lu poskrbeli, da temperature le ni- so bile previsoke. Odlično so se ob- nesle »naravne okrepčevalnice« ob izvirih čiste vode, ki so bile letos no- vost na maratonu. Kolesarji so na njih prejeli bidone z vodo iz izvira, organizatorji pa so s to gesto želeli spomniti na pomen čiste, pitne vo- de pri nas. Že nekaj let zapored or- ganizatorji nagradijo tudi najbolj glasno in izvirno navijaško skupi- no, ki jo čaka dan na Veliki planini s pravo pastirsko malico. Štefka Sem EVROPSKO PRVENSTVO V 12- ALI 24-URNI VOŽNJI Erik Rosenstein se bo ponovno podal na kolesarsko dirko Erik Rosenstein se po tekaških tekmovanjih in triatlonih ponovno vrača na kolesarsko dirko. (Foto: Štefka Sem) Po zmagi na Dirki okoli Sloveni- je so bile misli ultra kolesarja Erika Rosensteina usmerjene v umirje- no športno življenje, ki pa ni trajalo dolgo. Na podlagi povabil na različ- ne športne dogodke ga je želja po tekmovanju zopet pritegnila. Podal se je tudi v tekaške in plavalne vo- de. Sam pravi, da na kolesu še ved- no najbolj uživa, zato se mu ni pov- sem odpovedal. Treningov na kolesu mu v letoš- nji sezoni zelo primanjkuje, ampak se zanaša na številne kilometre iz prejšnjih let in izkušnje, ki jih je pri- dobil iz številnih ultra dirk. Pravi, da bo na dirki Slo24ultra poskusil do- kazati, da se s pravilnim pristopom in z minimalno količino treninga na kolesu dosežejo dobri rezultati. TEKAČ IN TRIATLONEC V preteklosti se je udeležil tudi nekaj triatlonov, kjer je izgubljal s tekmeci v plavanju in pridobival na kolesu in v teku. Letos se je udele- žil Istrskega teka na 21 km, kjer je s časom 1:24 presenetil samega se- be. Nastopil je tudi na gorskem te- ku na Farbanco (2. mesto) in Gol- te, kjer je s časom 40 min in 55 se- kund dosegel absolutno zmago, ampak pravi, da so najboljši teka- či takrat nastopali na drugih tek- mah višjega ranga. Nastopil je tu- di na mozirskem maratonu Savinja (21 km) in s časom 1:25 prav ta- ko zmagal v absolutni konkurenci. VZDRŽLJIVOSTNA KOLESARSKA DIRKA Kolesarstvo in tekme v tem špor- tu imajo zanj še vedno posebno mesto in čar, zato se bo 15. in 16. julija udeležil evropskega prven- stva v Dobrovniku na dirki Slo24ul- tra, kjer bo branil lansko zmago v vožnji na 12 ur. Lansko leto je pre- vozil 462 km s povprečno hitrostjo 39,5 km/h. Slo24ultra je prva 12- in 24-urna cestna kolesarska dir- ka v Sloveniji. Primerna je za vse, ki bi radi preizkusili svojo vzdržljivost in preverili, koliko kilometrov lahko prevozijo v 12 in 24 urah. 1 1-KILOMETRSKI KROG Start dirke bo v soboto, 15. julija, ob 12. uri v Dobrovniku. Slo24ultra bo potekala na ravninskem, 1 1-ki- lometrskem krogu skozi občini Do- brovnik in Turnišče. Zmagovalec bo tisti, ki bo prevozil največ kilo- metrov v 12 oziroma 24 urah. Dir- ka bo organizirana za solo tekmo- valce in tekmovalke ter za štiričlan- ske ekipe. Dirka poteka pod okriljem Sve- tovne ultra-kolesarske zveze (UM- CA) in se v letu 2017 šteje kot UM- CA 24-urno evropsko prvenstvo za solo tekmovalce, ki so člani UMCA. Na startu pričakujejo kar nekaj naj- boljših ultra kolesarjev in kolesark sveta, število tekmovalcev bo ome- jeno na 200. Štefka Sem Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 22 Kronika, Šport ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Tokrat se je medved povsem približal naseljenim območjem Medved se je vrnil na »kraj zločina« k prevrnjenim čebeljim panjem. (Posnetek z avtomatsko kamero, Matej Podkrižnik) Medved je v preteklosti stalno ži- vel na območju naše doline. Pov- sem izginil od tod ni nikoli. Pogosta so bila razna poročila o tem, da se je pojavil tu ali tam in celo povzro- čal škodo. Tudi letos junija so med- veda opazili na raznih koncih doli- ne, zato lovci in gozdarji opozarja- jo na pravilno vedenje pri možnem srečanju s to zanimivo zverjo. NAJPREJ VEČJI, SEDAJ MANJŠI MEDVED Že v maju so na prisotnost večjega medveda opozorili na Solčavskem. Na Olševi je napadel dvakrat in obakrat pobil po dve ov- ci. Kot kaže, se je nato premaknil na Koroško, saj ga na našem ob- močju ne sledijo več. ZAENKRAT NI VEČJE ŠKODE V dolini se že nekaj tednov za- držuje manjši medved, ki priha- ja prav do naselij. Pred kratkim so ga opazili na Gornjegrajskem in na območju Ljubnega ob Savinji. Tukaj se je lotil čebelnjakov, ki so postavljeni v bližini gozda. Škoda ni bila velika, si je pa kosmatinec postregel z medom in satjem. Po ocenah je star dve do tri leta, tehta okoli 90 kilogramov. Kot ka- že, si išče stalnejši življenjski pros- tor. Iz njegovega vedenja je skle- pati, da je precej neizkušen, saj se zadržuje v dokaj urbanem oko- lju. Opazili in posneli so ga celo na Radmirskem polju. POMEMBNO JE PRAVILNO ODREAGIRATI Blaž Presečnik z nazarske ob- močne enote Zavoda RS za gozdo- ve priporoča, da naj ljudje, ki se gi- bajo v naravi, računajo na možnost srečanja z medvedom. »Opozarja- mo na primerno vedenje ob more- bitnem bližnjem srečanju z njim. V osnovi se žival zelo boji človeka in ni napadalna, če pa pride do srečanja, je potrebno odreagirati umirjeno in se počasi umakniti iz medvedove bližine. Še posebej bi apelirali na sprehajalce s psi, da imajo le-te na povodcih, saj pes lahko žival razdra- ži in celo privede v bližino človeka.« Presečnik še pravi, da moramo biti pozorni, kako odlagamo odpadke, da ne bi s tem medveda še bolj privabili v naselja in bi se morda celo navadil, da na takih mestih stalno išče hrano. ZA ODSTREL PREDPISANI POGOJI Medved je pri nas zavarovana živalska vrsta. Če ogroža človeš- ka življenja ali če povzroči večjo gospodarsko škodo, ga je potreb- no iz narave odvzeti. Za to mora- jo biti izpolnjeni predpisani pogoji. Za odstrel izda posebno dovoljenje Agencije RS za okolje, odstrel pa iz- vede lokalna lovska družina. Marija Lebar KOŠARKARSKA LIGA V MOZIRJU LPT Praznik že sedmič nepremagljiva ekipa V košarkarski ligi v Mozirju se je merilo sedem ekip iz naše doline. V Mozirju se je z zaključnimi bo- ji zaključila tradicionalna letna liga v košarki. Na igrišču v Lukni je na- stopalo sedem ekip iz naše doline, zmagala je LPT Praznik. Po odigranih srečanjih enokro- žnega sistema je dobljena lestvi- ca dala nasprotnike v polfinalu in v tekmah za razvrščanje od 5. do 7. mesta. Letošnje obračunavanje pod obročema je bilo izenačeno. Po rednem delu ni bilo neporaže- ne ekipe. Zadnji tekmovalni dan so obisko- valci spremljali štiri obračune. ŠD Raduha si je z zmago nad Bar Žako in ŠD Mozirje priborilo 5. mesto, Mo- zirjani so v tesnem obračunu ugnali Bar Žako v tekmi za 6. mesto. Sledila sta dvoboja za odličja. »Ta hitri« so se po lanski smoli in tesnemu izpadu končnice veselili 3. mesta v obračunu z ekipo iz Na- zarij, ki je prav tako naredila premik po lestvici navzgor. Finalni dvoboj je bil ponovitev lanskega finala med ekipama LPT Praznik in Gornji Grad – Pizze- ria 902. Na igrišču v Lukni si ga je ogledalo nekaj več kot sto gledal- cev, ki so prišli na svoj račun ter videli kar nekaj atraktivnih podaj, trojk in zabijanj. Še sedmič zapored je slavila eki- pa LPT Praznik in z zmago zaklju- čila jubilejno 10. leto igranja v ligi. Ekipi Gornji Grad so bili mozirski koši tokrat zakleti, saj met nikakor ni stekel. LPT so to izkoristili s kar nekaj hitrimi protinapadi in na za- četku tretje četrtine naredili lepo prednost ter jo z rezultatom 63:31 ohranili do konca. Ob podelitvi pokalov najboljšim ekipam so najboljšim tekmoval- cem podelili medalje in priznanja. Največ točk je po rednem delu do- segel Primož Bitenc (LPT Praznik), in sicer 134. Drugi je bil Iztok Zak- rajšek (Nazarje, 128) in tretji Žiga Plesnik (ŠD Raduha, 121). Pri me- tu za tri točke je bil najbolj uspešen Andraž Marolt (Ta hitri) s 26 trojka- mi, drugi Tadej Žerjav (Bar Žako) jih je dosegel 17, tretji Boris Kova- čič (Nazarje) pa 12. MŠ Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi Minilo je leto, odkar te več ni, a v naših srcih ostal boš vse dni. V SPOMIN Ivanu REMICU 17. 7. 2016 - 17. 7. 2017 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepo mislijo. Vsi njegovi • NEVARNA NAJDBA IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE Krnica: 6. julija ob 8.27 je v Krnici občan pri zemeljskih delih našel vžigalnik in minometno mino kalibra 81 milimetrov ter vži- galnik topovskega projektila kalibra 75 milimetrov, vse iz obdob- ja druge svetovne vojne. Pripadnika Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zahodnoštajerske regi- je sta preiskala območje, nevarne najdbe odstranila in do uniče- nja shranila na varno. HVALA vsem, ki nam ob izgubi našega Kristjana stojite ob strani. Kristjan, tvoje so zvezde in naši spomini, ki živijo. Vsi tvoji »Ko boš ponoči gledal zvezde, se ti bo zdelo, da se vse zvezde smejijo, ker živim na eni od njih, ker se smejim na eni od njih.« (Mali princ) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 2. memorial Jožeta Vertota Tekma z malokalibrsko puško je potekala v spomin na pokojnega Jožeta Vertota. Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo, 2. julija, na strelišču Zagra- dišče organiziralo tekmo z maloka- librsko puško za 2. memorial Jo- žeta Vertota. Tekma je bila odprta, udeležili so se je strelci domačega društva in iz povabljenih društev. Udeleženci so streljali sede z mize v preizkusno tarčo pet nabojev in v tarčo za oceno deset nabojev. Rezultati so bili zelo dobri. Eki- pno je zmagala ekipa SD Gor- nji Grad, letnik '69, v sestavi Jože Grudnik, Ivan Rihter, Tomaž Tro- gar, ki je nastreljala 250 krogov in prejela prehodni pokal. Med posa- mezniki so prva tri mesta pripadla Tomažu Trogarju (SD Gornji Grad, 89 krogov, 3 x 10), Primožu Kopu- šarju (SK Menina, 89, 1 x 10) in Mirku Glažarju (SD Šaleška, 87, 4 x 10). Četrti je bil Viktor Slatinek (SD Šaleška, 87, 2 x 10). Tekme so se udeležili tudi svojci pokojnega Jožeta Vertota, ki so sku- paj s strelci obiskali njegov grob in se poklonili njegovemu spominu. Janez Kolar Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 24 Za razvedrilo OD PUMPE DO AGRARNE GMAJNE Jure Kolenc, voznik Varpole busa in šef kampa Menina: »Sedaj, ko je cesta odprta, jo moram najprej sam preizkusiti. Kot kaže, udar- nih jam ni več, tako da bomo kmalu v kampu, kjer ljudi, ki so prišli na otvoritev posodobljene ceste, čakajo čevapčiči. Pohiti, ti spredaj, imam še šest postaj. Ne zdaj poljubljati asfalt, da ne bo prekmalu razpokal. Čevapčiči topli ne čaka- jo prav dolgo!« KAKO PO POLITIČNI LESTVICI NAVZGOR Marjan Šarec, kandidat za predsednika države, župan občine Kamnik: »Bi mi dali kak nasvet, kako prepričati ljudstvo, da me bo volilo. Ali je dovolj, da se udeležujem borčevskih proslav? Milan Kučan, nekdanji predsednik: »Dobro ste začeli. Lahko se naslonite na Dom na Menini in naredite selfi, ampak pri tej generaciji, ki je tu, s tem ne boste prepričali, ne škodi pa pri mladih pla- ninkah.« Šarec: »Dobro, se bom poskušal nasloniti na vaše volivce in upal na uspeh.« (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Patrić Alec S.: Črna skala Belo mesto Patrić je avstralski pisatelj, ki se je rodil v Zemunu v Srbiji in v otroštvu emigriral v Avstralijo, kjer zdaj na univerzi v Melbournu poučuje kre- ativno pisanje in sodobno književ- nost. Nič neobičajnega torej ni, da junaka njegove pripovedi prihaja- ta s področja nekdanje Jugoslavi- je, Jovan iz Sarajeva, Suzana pa se je rodila v Belem mestu (Beograd), in zdaj poskušata v Črni skali (Black Rock – predmestje Melbourna) po- zabiti na tragične preizkušnje iz pre- teklosti in zaživeti znova. Nekdanja profesorja na Sara- jevski univerzi se na drugem koncu sveta preživljata s čiščenjem, ona čisti tuja stanovanja in hiše, Jovan pa čisti v bolnišnici. Tam ga po na- ključju zadolžijo za odstranjevanje srhljivih skrivnostnih grafitov, ki jih neznanec pušča po najbolj bizar- nih koncih … Izvirno zaokrožen ro- man je leta 2016 dobil nagrado Milesa Franklina – najprestižnejšo avstralsko nagrado za književnost. Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 26 Petek, 14. julij ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vzemi si čas za ljubezen – otvoritev razstave grafičnih, kiparskih in keramičnih del Natalije Jeraj Sobota, 15. julij ob 16.00. Pri gradu Vrbovec Nazarje Srednjeveška gostija Nedelja, 16. julij ob 1 1.00. Menina planina 19. Pastirski praznik Torek, 18. julij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno tor- ka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za teko- čo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko poš- ljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase na- ročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podat- ki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vho- du v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Sa- vinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisa- nih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefo- nu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta- la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po- ceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko ls, 3 mesece staro; gsm 070/744-487. Telico simentalko, devet mesecev brejo, prodam; gsm 031/467-307. Sivorjavo telico, brejo 8,5 meseca, pašno, A kontrola; gsm 031/780- 074. Prodam telico sivorjave pasme, brejo, dobrega porekla; gsm 041/793-574. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/530-533. Prodam dva kozliča, stara 3 me- sece, in kozo, staro 1 leto; gsm 070/580-014. Prodam bikca CK pasme in drva za kurjavo, možna dostava; gsm 031/501-250. Prodam bikca, starega 10 dni; gsm 041/783-572. Bikca čb, starega 1 teden prodam; gsm 031/314-775. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Vrtni bazen premera 4 m, globok 80 cm, lestev, čistilna naprava, prodam; gsm +33781-103-205. Prodam pajek fella, širine 3,7 m in zgrabjevalnik širine 2,8 m; gsm 031/263-404. Prodam 180 l cisterno (sod) za vino ali jabolčnik; gsm 041/31 1- 992. Prodam železno decimalno tehtni- co 150 kg, z utežmi; gsm 041/665- 178. Ugodno prodam sušilni stroj gore- nje; gsm 068/691-924. Gorski traktor švicarske znam- ke rapid s čelno koso in obračal- nikom prodam, 10.000 eur; gsm 041/372-040. Prodam drva, cepljena, dolžine 1m, možen razrez na kratko; gsm 041/783-448. Prodam koruzo, ječmen, oves, seno za krmo ter slamo, mož- nost prevoza; gsm 040/318- 361. Prodam zračno suhe deske (hrast, jasen, gorski javor); gsm 041/365- 010. VOZILA – PRODAM Prodam fiat pando 4x4, l. 2006; gsm 041/41 1-192. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. Kmetijsko zemljišče v Lokah, 5.500 m2 prodam; gsm 041/650-151. Kmetijsko zemljišče v Ljubiji (Ko- lovrat), 3.633 m2, prodam; gsm 070/777-281. OSEBNI STIKI Dekle brez službe, stanovanja, želi poročiti podjetnik srednjih let; gsm 031/420-193. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvo- rišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni- ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so- botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu- di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 Oglasi 27 Savinjske novice št. 28, 14. julij 2017 28