030002016 » dir’. žs:i^j|ši I s 39 i p:::: 1 i i Sl! 1 šr W s ŠU n :::: s IGRE IN RAZVEDRILA V DRUŽINI PRVA KNJIGA LJUBLJANA / 2 0. NOVEMBRA 1942-XXI »SLOVENČEVA KNJIŽNICA« Gradivo za to zbirko iger in razvedril je zbral in uredil Miklavž Kuret Zbirka se naroča pri upravi »Slovenca«, Ljubljana, Kopitarjeva 6 ~ Knjige izhajajo 1., 10. in 20. v mesecu ~ Celoletna naročnina za zbirko, ki obsega 36 knjig, je 216 lir, mesečno 18 lir. Posamezna knjiga 6—10 lir ~ Založil konzorcij »Slovenca« ~ Za uredništvo Severin Šali ~ Izdajatelj inž. J. Sodja ~ Tiskala Ljudska Letnik II/6 Štev. 31 Zunanja oprema: Jože Beranek tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič) Preljubo veselje, oj kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca ? Po hribih, dolinah za taboj hitim, te videti hočem, objeti želim. Poslednjič veselje šele zasledim, na vaško ledin’co pridirjam za njim; glej, tamkaj z otroci prijazno igra. jim kratek čas dela, pri njih je doma. Anton Martin Slomšek (Veselja dom, 1838) 4 Na pot. V življenju narodov se vračajo dobe, ko se pljuskajoče, razlivajoče se valovje življenja za nekaj časa unese in umiri v vrnitvi k svojim izvirom, v družini. V svobodnem in spro¬ ščenem prelivanju življenjskih sil svet prepogostokrat pozablja, da se njegovo dejanje in nehanje začenja v družini in bi se naj vanjo vračalo. Zato so časi, ko pride iz različnih razlogov dru¬ žina spet do veljave, potrebni. Ne zato, da bi življenje v njej obmirovalo in se ustavilo, ampak zato, da se okrepljeno in obogateno razmahne pri spremenjenih okoliščinah spet v nove širine. Da je družinsko življenje v Slovencih potrebno obnove, je le preveč res. Dolga leta so različne zahteve trgale skupnost naših družin. Vedno več je bilo družin brez družinskega duha. Vedno številnejši so bili primeri, ko je bil dom samo skupno prehranjevališče in prenočevališče nekega števila ljudi, ki so se le ob redkih prilikah zavedali svojih sorodstvenih vezi. Imeli smo in imamo, hvala Bogu, še vedno precej družin, ki so ohra¬ nile svoj pravi značaj in so, kakor po novem pravimo, resnična občestva. Po njih se ravnajmo, da bo družina človeku spet za¬ točišče, svet kraj, čigar praga naj se temne sile izogibljejo, kraj pozabe in kraj veselja. Preporod družine morajo izvesti duhovne sile. Tistim družinam, ki iščejo poti do samih sebe, in tistim, ki že žive svoje lepo občestveno življenje, pa namenjamo za ure skupnega življenja tole delo, ki prinaša bogat izbor raznih iger in razvedril za družinski krog. Družina brez otrok je kakor dan brez sonca. Veselje o trd k prepodi marsikakšen oblak odraslim. Zato se oziramo v tej zbirki najprej na otroke. Dostikrat se zgodi, da otrokom pri vsej iznajdljivosti zmanj¬ ka iger. Otrok, ki se dolgočasi, je sebi in drugim v nadlego. Zato bo služila tale zbirka otrokom in odraslim za take prilike. 8 Ozirali smo se na vse letne čase, na igre na prostem in v sobi, na igre, ki se v njih telo razgiblje, in na igre, ki bistrijo duha. Črpali smo najprej v bogati zakladnici slovenskega narodnega izročila, dasi to poglavje našega narodopisja še ni prav načeto, prevzeli smo pa tudi od drugod igre, ki nam ustrezajo in jih je bilo mogoče ponašiti. Tako prinaša ta zbirka mnogo znanega, pa tudi dosti novega. Otroci odraščajo in čim starejši so, tem večja je nevarnost, da se družini odtujijo. Zato smo v drugi vrsti s posebno skrb¬ nostjo poiskali igre in razvedrila, ki so primerna zlasti starejšim. Tudi odrasli so potrebni iger in razvedrila. Zabave izven doma zahtevajo denarja in trgajo družino. Zdaj je čas, da pridejo do časti neštete duhovite namizne igre, ki so nekatere izmed njih preživele stoletja, celo tisočletja in so danes prav tako zanimive in napete kakor v davnih časih. Pri teh igrah sedajo starši z otroki skupaj k mizi, pri težjih igrah sta odrasli sin in hči enakovredna očetu in materi. Družinski člani, ki jih je dnevno delo utrudilo, se zbero zvečer za mizo in najdejo najprijetnejši odpočitek, urico brezskrbnosti in po¬ zabe pri skupni igri. Miselne igre so naravnost šola življenja, ker uče osredotočenja sil, samozataje, poguma. Nazadnje pa smo mislili tudi na ure samote. Lepa zbirka samotarskih iger bo služila slehernemu med nami, da se z igro pozabava, da pomeri svoje duševne moči, tudi kadar je sam. Tako menimo, da smo s to knjigo, ki je prva te vrste na slovenskem knjižnem trgu, nele izpolnili neko vrzel, ampak tudi dali vsaki naši družini knjigo, ki bo po svoje pripomogla, da bo vsak slovenski dom vsaj za nekaj uric skupnega življenja vsak dan — veselja dom. Urednik in založnica bosta hvaležna vsakomur, kdor jima sporoči kakšno narodno igro ali razvedrilo, ki je v tej zbirki izostalo pomotoma ali pa zato, ker je malo znano. — Pri drugem natisu bosta pričujočo zbirko s takimi dopolnili rada izpopolnila. Vprašanja zaradi morebitnih nejasnosti naj se pošiljajo na ured¬ ništvo »Slovenčeve knjižnice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. Za odgovor naj se priloži znamka. I. IGRE NA PROSTEM 1. Igre brez pripomočkov. A. RAJALNE IN DRUGE IGRE. Ringaringaraja. (Vsaj dva*.) Otroci se sprimejo v kolo in pojo: te te Rin-ga - lin - ga - ra-ja, mu-ca pa na - ga-ja, i ku - žek pa ple - še, da se vse po - tre - se. Namesto »muce« in »kužka« se lahko vstavi kogar koli ime. Pri zadnjih besedah vsi počenejo. Lepa bela lilija ... (Vsaj pet.) Otroci se drže v kolu, na sredi stoji deček ali deklica in si zakriva oči. Kolo stopa v krogu in poje: Le-pa be-la li - li - ja, no - tri je ’na de-kli-ca, * Pod naslovom vsake igre navajamo stalno, kjer je treba, število sodelujočih in seznam pripomočkov, ako prihajajo v poštev. 12 I. Igre na prostem de - kli - ca se okol’ vr - ti in si e - no iz - vo - li. Otrok v sredi zdaj z zaprtimi očmi stopi proti kolu in na slepo srečo enega izmed otrok objame. Nato pojde tisti v sredo, ta pa v kolo. Škarjice brusiti. (Več otrok.) Otroci se razpostavijo k drevesom ali drugim vidnim zna¬ menjem. Eden hodi med njimi, brusi kazalec ob kazalec in se ustavlja zdaj pri enem, zdaj pri drugem ter vpraša: »Ali pri vas škarjice brusite?« Vsak mu odgovori, da ne, in ga pošlje drugam: »Pri nas ne, pri onihle!« Oni, ki išče, gre tja, kamor mu je bilo pokazano. Medtem pa si izmenjavajo prostore na tem koncu. Če se tistemu, ki hodi okoli, posreči, da zasede pravkar zapuščeno mesto, lahko tam ostani, tisti, ki je ostal brez mesta, pa mora naokrog in spraševati za brusačem. Selitev. (Vsaj pet.) Udeleženci narišejo na tla (v pesek itd.) vsak svoj krog, vsak stopi v svojega. Samo eden ostane brez kroga in se postavi sredi med ostale. On je hišni gospodar, ostali so najemniki. Ko zakliče gospodar: »Selitev!«, začne šteti do 20 in med tem časom zamenjujejo najemniki svoja stanovanja. Ko prešteje gospodar do 20, mora bili selitev končana. Ako se je gospodarju ta čas po¬ srečilo zasesti kak krog, mora najemnik, ki je ostal brez stano¬ vanja, prevzeti vlogo gospodarja. Službo iskati. (Vsaj štirje.) Eden (ena) je za gospo, drugi (druga) za deklo, ostali so otroci. Dekla pride prvič in vpraša gospo: »Potrebujete deklo?« I. Igre na prostem 13 Pri tem se praska po glavi in se kuštra. »Beži, ušivka!« ji pravi gospa in jo nažene. Dekla se vrne drugačna: gleda se v — se¬ veda umišljeno — zrcalce, se lišpa in gladi: »Potrebujete deklo?« »Gosposke dekle ne maram!« pravi gospa in jo spet nažene. Naposled se dekla vrne kot preprosto kmečko dekle: »Potrebujete deklo?« »Ti pa le ostani.« Gospa se odpravi nato v mesto in izroči dekli v skrb otroke. Ko gospa odide, nauči dekla na skrivaj vse otroke po vrsti, kaj naj vsak reče, da je medtem jedel. Vsak mora povedati, da je jedel nekaj dobrega (šartelj, krofe, pečeno kuro itd.). Vsi morajo lica napihniti. Ko se gospa vrne, se za¬ čudi: »Kaj pa ste jedli, otroci, da ste tako debeli?« Vsak pove, kakor ga je dekla naučila. Gospa pohvali deklo in spet odide v mesto. Zdaj pa nauči dekla otroke, da so kaj prav slabega jedli: mišje parkeljce, mušje nožiče, komarjeva bedrca itd. Lica se jim morajo vdirati. Ko se gospa vrne, jih prestrašena sprašuje, kaj so jedli, da so tako shujšali. Otroci povedo, kakor jih je bila dekla naučila. Zdaj pa gospa deklo nažene. To igro igrajo otroci silno radi na Dolenjskem. Goske. (Vsaj Mirje.) Eden se določi, da bo za gosaka. Za njim se uvrstijo v vrsti vsi ostali drug za drugim. Vsak mora delati isto, kar dela gosak; gosak hodi počasi, teka, dirja, se plazi po vseh štirih, pleza čez plotove in tako dalje. Čim več domišljije ima gosak, tem zabav¬ nejša je igra. Kipe delati. (Vsaj trije.) Enega določijo, da bo »kipe delal«. Pograbiti mora katerega koli iz družbe, ga zasukati nekajkrat okoli sebe in ga zagnati od sebe. Kdor je tako odletel, mora obstati negibno, kakor je pri¬ letel. Igra traja, dokler niso vsi spremenjeni v kipe. Nazadnje izbere tistega izmed kipov, ki je najlepši in morebiti celo nekaj predstavlja. Ta dobi pravico, da ostale »odreši« in začne sam delati kipe. Igra je prav zabavna. Celo odrasli jo radi gledajo. — Igrati pa jo je treba na travniku. 14 I. Igre na prostem Gospodična, koliko je ura? (Vsaj štirje.) Enega določijo, da bo za gospodično. Na enem koncu po¬ tegnejo črto v pesek in se postavijo nanjo v vrsto. Na drugem koncu zariše »gospodična« majhen krog in se ustopi vanj. Gospo¬ dično zdaj vprašujejo drug za drugim oni v vrsti: »Gospodična, koliko je ura?« Gospodična odgovarja: »Tri velike, dva majhna naprej in dva velika nazaj!« Številke so seveda poljubne, pome¬ nijo pa število in velikost korakov, ki jih mora napraviti tisti, ki je vprašal. Tisti, ki se »gospodični« tako približa, da se je lahko dotakne, zamenja vlogo z njo. Barvice prodajati. (Vsaj pet.) Otroci izbero izmed sebe trgovca, angela in parkeljna, ostali pa so barvice. Trgovec zbere »barvice« okoli sebe in vsaki na skrivaj pove, kakšna je: rdeča, modra, zelena itd. Barvice se nato raz¬ postavijo v vrsto za njim. Oglasi se najprej angel. Angel: Cin cin! Trgovec: Kdo je? Angel: Angel z neba. Trgovec: Kaj bi rad? Angel: Barvico. Trgovec: Kakšno? Angel pove, kakšno barvo bi rad. Če je med »barvicami« takšna, mora z angelom. Če je ni, mora angel sam odstopiti. Za njim nastopi parkelj. Parkelj: Bum bum! Trgovec: Kdo je? Parkelj: Parkelj 'z peklil. Trgovec: Kaj bi rad? Parkelj: Kakšno barvico. Trgovec: Kakšno? Zdaj spet parkelj pove, kakšno barvo bi rad. Ponovi se isto kakor z angelom. Ko barvic zmanjka, se začne igra od kraja. I. Igre na prostem 15 Svetnike krasti. (Vsaj štirje.) Otroci izbero izmed sebe trgovca in kupca, ostali so »svet¬ niki«. Trgovec zbere svetnike pri sebi, nakar se zglasi pri njem kupec. Kupec: Prosim kakega svetnika. Trgovec: Katerega bi radi? Kupec: Katere pa imate? Trgovec (kaže na posamezne »svetnike«): Tole je sveti Va¬ lentin, tole je sveti Florijan . .. itd. Kupec se odloči za katerega koli: Dajte mi svetega Florijana. Trgovec: Takoj se vrnem. (Rekši stopi za hip v stran.) Medtem pa kupec izbranega svetnika pograbi in z njim zbeži. Pusti ga na drugem koncu igrišča, sam pa se mora vrniti. Prej se kakor koli drugače našemi. To se ponavlja, dokler je kaj svetnikov na zalogi. Ko odpelje kupec zadnjega svetnika na svoj »dom«, sme priti trgovec po svoje blago in svetnike spet vse odpelje nazaj. En, dva, tri — divji mož! (Vsaj štirje.) Na enem koncu igrišča zarišemo dolgo črto. Na to črto se postavijo vsi razen enega, ki so ga določili, da bo »divji mož«. Divji mož se jim postavi nasproti na drugem koncu igrišča. Gleda jih, nato pa se bliskoma obrne in reče: »En, dva, tri — divji mož!« To lahko reče hitro ali pa počasi, celo prav počasi. Medtem ko kaže divji mož ostalim hrbet, imajo le-ti pravico, da stečejo od črte proti njemu. Toda tisti hip, ko se divji mož obrne, morajo vsi obstati kakor vkopani. Tisti, ki se je še kaj premaknil, mora nazaj na črto. Divji mož toliko časa ponavlja svoj klic, dokler ga kateri ne doseže in ne udari. Potem zamenjata vlogi. Teci! — Stoj! (Več oseb, vedno liho število.) Vsi se vstopijo v krog, a se ne primejo za roke. Potem se obrnejo vsi na desno, da jim je levica proti sredini kroga. Eden 16 I. Igre na prostem stoji v sredini in poveljuje: »Teci!« Nato stečejo vsi in tečejo v krogu okoli. Čez kakšno minuto poveljuje oni v sredini: »Stoj!« Ta hip poskuša vsak prijeti kakega tovariša, pomaga tudi po¬ veljujoči. Ker je igralcev liho število, ostane eden brez para. Ta mora v sre.dino, dobi eno po zadnji plati, a je zato v naslednjem kolu za poveljnika. Če sta na povelje: »Stoj!« dva prijela istega tovariša, odloči prijeti sam, kateri ga je prej zagrabil. Tisti, ki je bil poznejši, ostane v takem primeru žrtev. Kako daleč je? (Vsaj dva. — Za večje otroke.) Določi naj se neki predmet v neki razdalji. Vsak naj pove, koliko korakov (ali metrov) je do njega. Ko povedo vsi svoje mnenje, se razdalja izmeri (v korakih ali v metrih, kakor se je glasil dogovor). Kdor je povedal številko, ki je najbližja točni razdalji, je zmagal. Most. (Več otrok, tudi odraslih.) »Most« (Al’ je kaj trden ta vaš most...) je zelo znana igra, katere izvor sega v sivo davnino. Poznajo jo po vsej Evropi. Najnavadnejši način »mostu«, ki ga poznajo naši otroci, je tale: Otroci stoje drug za drugim in se drže okoli pasu. Dva »držita most« (mostno brano), to je, stojita drug proti drugemu in se držita za dvignjene roke. Na skrivaj se pomenita, kateri bo »nebesa« in kateri »pekel«; poleg tega si izbereta še en naziv, eden je na primer »jabolko«, drugi »hruška« in podobno. Tisti, ki je p,rvi v vrsti, pripelje vrsto pred »most« in vpraša: »AT je kaj trden ta vaš most?« Onadva, ki tvorita mostno brano, odvrneta: »Kakor kamen, skala, kost.« »AT sme naša vojska skoz?« »Če nam zadnjega pustite!« »Če ga 'čete, ga ulovite!« Vrsta gre potem pod »mostom« skoz, pri zadnjem pa mostni- narja spustita roke in ga vanje ujameta. Če pa se zadnjemu po- L Igre na prostem 17 sreči ubežati, gre vrsta še enkrat pod mostom skozi. Če pa je ujet, ga vprašata, za koga je: za jabolko ali za hruško, in povesta, kateri izmed njiju je jabolko, kateri hruška. Če je za jabolko, stopi za tistega, ki je »jabolko«, in ga prime okoli pasu, če je za hruško, stori takisto pri tistem, ki predstavlja »hruško«. Tako skušata ujeti vse do zadnjega, samo vodje ne smeta ujeti. Ko so vsi razvrščeni, bodisi na strani jabolka ali na strani hruške, povesta mostninarja, na kateri strani je pekel, na kateri so ne¬ besa. Igra se s tem lahko konča, lahko se pa tudi nadaljuje takole: Oba mostninarja se pAneta trdno za roke in na vodjevo znamenje začneta vleči verigi vsaka na svojo stran. Kjer jih je več ali kjer so močnejši, zmagajo. S tem v zvezi navedimo belokrajinski »most«, ki je pri nas že lepo raziskan.* Prav bi bilo, ko bi se pri nas splošno razširil. Igralci se razvrste v dva zbora. Vsak zbor se postavi v dvo- stope (po možnosti fant in dekle; dekle na desni), vsak par se drži za roke. Zbora se postavita tako, da se gledata. Pred vsakim zborom je »vojarinka«, voditeljica. O O O O O O Zbor A O o o o o o o o Zbor B Prvi par zbora A zakoleba s sklenjenima rokama, vojarinka nastavi, zbor pa za njo na isti način ponovi in konča začetni vrstici speva. Dotlej mirujoči zbor B odgovori brez presledka na podoben način. J. = 72 (a una battuta) J?—*— L-i-h 31 -!-b- 1 -?--*- I -|-h - 1 -) hr-M-- A: Al je kaj tr-den ta vaš most, al je kaj tr-den ta vaš most? B: Tr-ji je kot kamen kost, tr-ji je kot kamen kost. * Gl. Marolt: Tri obredja iz Bele Krajine, Ljubljana 1936. Navedeni napev je zapisal Fr. Marolt 1936 v Metliki. 18 I. Igre na prostem Naslednji odpev sledi za vsako vrstico obeh zborov: J = 56 * - - ■er—p— r— p—rr Pre - roža, roža prun-gar - je - na. Zbora nadaljujeta: A: Iz česa ste ga delali? B: Iz zlata, srebra delali. , A: Komu ste zlato pokrali? B: Gospod županu pokrali. A: Mi čmo gospodi povedat. B: Mi smo njegova gospoda. A: Mi pa njegovi kmetiči. B: Vi ste srabljiva gospoda. A: Vi pa ušiva gdspoda. B: Kaj nam namete dajete? A: Al čte nas pustit trikrat skoz, da mal' žefrana zmočimo? B: Kaj nam mite nosite? A: Črnooko deklico. Zdaj dvigne zbor B sklenjene roke visoko nad glavo, voja- rinka zbora A pa prime kako mladenko izmed tistih, ki igro gledajo, in jo potisne skozi »most«. B: Žiher preskočte trikrat skoz. da mal’ žefrana zmočite. (Brez odpeva!) Zdaj pa steče vojarinka zbora A, vodeč svoj zbor v ravni vrsti za sabo čez (bolje: skozi) »most«. Ko se zbor A na oni strani uredi spet v pare, se oba zbora na mestu okreneta in igra se ponovi z zamenjanimi vlogami. Rešetca. (Večja družba.) Ta zanimiva belokrajinska igra je pri nas že dokaj raz iskana*, a izven Bele Krajine malo znana. Prav bi bilo, ko bi se razširila. * GL Marolt, n. d. — Tudi napev te igre je zapisal Fr. Marolt 1936 v Metliki. I. Igre na prostem 19 Zbor se postavi v ravno bočno vrsto, in sicer stoje fantje in dekleta izmenoma tesno drug ob drugem (v Beli Krajini so igrala to igro včasih samo dekleta, danes jo igrajo mešano). Vrsta predstavlja hišno mater in igra njeno vlogo. Vojarinka stoji kot »prošnjača« z enim izmed fantov, »proscem«, pred »materjo« in snubi. Prošnjača in proseč se prosto kretata. Igra se začne tako, da raja prošnjača, vodeč prosca za roko, okoli vrste in zapoje prošnjo (P). Med odgovorom vrste (ma¬ tere = M) nadaljuje prošnjača s proscem rajalni obhod. »Mati« izroči prvo hčer, ki se prime prosca za roko. Zdaj rajajo v troje okoli vrste-»matere«. Ko je »mati« odpela, se ji prošnjača s proscem in odvedeno hčerjo skupaj zahvali, rajajoč z lahnimi valčkovimi koraki, ki preskočijo ob sklepnih besedah v rajalni tek. Na iste besede in melodijo se igra ponavlja, dokler ni odpeljala prošnjača domala vseh hčera in sinov. Ostale tri ali štiri pobere hkrati, nakar se rajalna vrsta ob sklepnih besedah prav urno zasuče naokoli in se razskoči. Besedilo in napev igre pa je tole: J = 72 ( 120 ) P: Mi zbi-ra-moj^'.^ 1 ;«} mi zbi-ra-moj^ M: J az {ga! ne dam l“e°"n\ 1 } jaz {j®} ne dam S mii EE kli - čel ti - čel 1 i V J vsa - ke žum - br - ske dru - ži - ne. mo - že - žu) - ni/ vsa - ke žum - br - ske dru - ži - ne. Prošnjača nadaljuje: P. Če je (ga) ne daš sama, vzamem si jo (ga) sama vsake žumbrske družine. 20 I. Igre na prostem »Mati« odvrne: na - zaj pri - di! na - zaj pri - di! Ob koncu prve kitice »materine« pesmi se hči ali sin loči od vrste in pridruži prošnjači ali proscu. — Ko odpoje vrsta- »mati« še drugo kitico, sledi slovo prošnjače in prosca: ste nam da - li, da poj - de z na - mi. Vs izven vrste (prošnjača, proseč ter hčere in sinovi) tekajo sedaj okoli matere in pojo po prvem napevu (Mi zbiramo dekliče...; na koncu se vsi sprimejo v kolo in kitico ponove): Ta hin-der, han-der žum-ber, ta hin - der, han-der 1. Igre na prostem 21 I =J=* r IP-T"*- i žum - ber vsa - ke žum - br - ske dru - ži - ne. B. LOVILNE IGRE. Razbojniki in žandarji. (Več otrok.) Med našimi otroki je to dobro znana igra, ki se deduje iz rodu v rod. Eden izmed igralcev pobere kamenček, ga pre¬ dene iz roke v roko, tako da nobeden več ne ve, v kateri roki ga drži, in roke s stisnjenimi pestmi odroči. Vsak otrok se postavi k eni ali k drugi roki. Ko so se vsi porazdelili na obe strani, odpre prvi pesti. Otroci, ki so se bili postavili k roki, ki je držala kamenček, so žandarji, vsi ostali so razbojniki. Razbojniki zbeže, žandarji jih love. Kogar ujamejo, ga spravijo v zapor. Zapor predstavlja z risom omejen prostor, ki ga noben razbojnik ne sme zapustiti. Ko so vsi ujeti, je igre konec. Miš in mačka. (Več otrok.) Igro je mogoče igrati le tedaj, če je zbranih dosti otrok iz soseščine, na obisku in podobno. Otroci se primejo v kolo. Eden izmed otrok je miš, drugi je mačka. Mačka lovi miš. Miš lahko svobodno zbeži v notranjost kroga, mačka pa sme loviti samo zunaj kroga. Če mačka miš ujame, zamenjata vlogi. Igro igrajo lahko tudi tako, da krog na enem mestu ni sklenjen. Skozi ta »vrata« sme priti v notranjost kroga tudi mačka, medtem ko prihaja miš v krog svobodno kjer koli. Gospodarja ni doma ... (Vsaj trije.) Eden izmed družbe je za »gospodarja«. On nekje sedi in se dela, ko da spi. V neki razdalji pred njim je potegnjena črta. Onkraj te črte so »otroci«, ki hodijo hruške krast. Res se bližajo in stopajo čez črto, pojoč: 22 I. Igre na prostem Go-spo-dar - ja ni do-ma, mi pa hru-ške jest. Gospodar jih pušča v bližino, nato pa nenadoma plane po¬ konci. »Otroci« se seveda razbežijo. Zasleduje jih do črte, preko nje ne sme. Kogar ujame tostran črte, s tistim zamenjata vlogi. Če pa nikogar ne ujame, se »obiski« tolikokrat ponavljajo, dokler katerega ne prime. Kokoš in jastreb. (Vsaj pet otrok.) Največja dva sta kokoš in jastreb, ostali so piščeta. Piščeta se postavijo za kokljo in se primejo drugo drugega ali okoli pasu ali za ramena. Jastreb naskakuje piščeta, koklja brani z razprostrtimi rokami. Igra se na več načinov: Jastreb hoče uloviti zadnje (najmanjše) pišče. Koklja mora biti urna, z njo se morajo spretno sukati tudi piščeta, da jim jastreb ne pride v bok. Kadar se jastreb piščeta dotakne, pišče izstopi. Igra traja, dokler je kaj piščet. Lahko pa tudi ujeto pišče zamenja vlogo z jastrebom. Igra se tudi lahko tako, da je ujeto vsako pišče (ne saino zadnje v vrsti), če se ga le jastreb dotakne. Pišče izstopi ali, kakor prej, zamenja vlogo z jastrebom. Drug način je ta, da skoči zadnje pišče iz vrste in pred jastrebom zbeži h koklji. Če se ga jastreb med potjo dotakne, zamenjata vlogi ali pa postane pišče jastreb, prejšnji jastreb pa koklja. Če pa pišče srečno pribeži do koklje, je prosto, in jastreb mora loviti naslednje pišče. Buče sejati. (Vsaj Sest.) Dolenjski otroci radi igrajo tole igro. Razen dveh poležejo vsi na trebuh. Eden (ali ena) od preostalih dveh je za gospo¬ darja (gospodinjo), vzame nekaj peska ali prsti v roke in hodi okoli njih, kot bi sejal(a), rekoč: »Buče sejem, buče sejem...« Medtem stoji drugi pri drevesu; on je tat in čaka, kdaj bodo buče zrasle. Gospodar (gospodinja) hodi gledat, kako buče kaj I. Igre na prostem 23 rastejo. Stopa od enega do drugega. Sprva imajo vsi glave pri tleh. Ko pride drugič naokrog, glave že malo privzdignejo. Go¬ spodar (gospodinja) jih začne otipavati: »So že kaj trde buče?« Ko pride potem naokrog, »buče« že klečijo. Gospodar (gospodinja) jih spet otipava: »Še ne. Ta še ni.« Itd. Ko pride poslednjič na¬ okoli, »buče« že stoje. Spet jih preskuša: »Ta bi bila! Ta tudi. Vse so dobre. Prihodnjič pridem ponje...« Tega časa pa je komaj čakal tat, ki se je doslej skrival za drevesom. Kakor hitro se gospodar (gospodinja) oddalji, brž priteče in vzame »največjo«, »najlepšo« bučo ter jo »odnese« k sebi. Vrača se toliko časa, da ostane samo prav malo buč. Zdaj gospodar (gospodinja) opazi tatvino. S preostalimi bučami vred plane nad tatu, ki skuša zbežati. Kdor ga ujame, je v naslednji igri za tatu. Ribiči. (Vsaj pet otrok.) Na dvorišču ali na travniku se postavita na določenem mestu dva ribiča, ki se držita za roke. Ostali otroci so razpostav¬ ljeni okoli njiju. Ribiča zakličeta: »Ribiča odrineta!« Ko ostali otroci odgovore: »Naj odrineta!«, se lahko premakneta in zač¬ neta loviti. Med tekom se morata ves čas držati za roke. Kogar se dotakneta, je ujet, in ga odneseta »na kopno«, to je na mesto, od koder sta »odrinila«. Ko so vse »ribe« ujete, je igre konec in se lahko začne znova z novima ribičema. Zelenjavo prodajati. (Vsaj šest.) Na večjem prostoru se pri kraju odmeri in zariše prostor v velikosti kakih 3 m X 2 m, ki naj predstavlja »vrt«. Udele¬ ženci se fazdele v dve skupini. Ena skupina predstavlja »zele¬ njavo«: vsak dobi svojo vlogo, eden je »krompir«, drugi »zelje«, tretji »peteršilj« itd. Vsi, ki predstavljajo zelenjavo, se spravijo v svoj »vrt«. Druga skupina so »kuharji« (ali »kuharice«). Ti odmerijo na nasprotni strani primerno velik krog, ki naj pred¬ stavlja »lonec«. Tisti, ki predstavljajo »zelenjavo«, se nato po¬ mikajo proti »kuharjem« in kličejo: »Hočete kaj zelenjave?« 24 I. Igre na prostem Vsak kuhar imenuje nato ime kake zelenjave. Če reče, na primer, kateri: »Krompir!«, mora tisti, ki ima vlogo »krompirja«, urno zbežati. Če ga kuhar ujame, ga odvleče s seboj v »lonec«, če pa srečno uide v »vrt«, mu noben kuhar ne more do živega. Ko je »vrt« prazen, se vloge zamenjajo. Ptiček, zleti! (Vsaj šest.) Določiti je treba tri vloge: ptičarja, parkeljna in Miklavža. Miklavž in parkelj stopita nekoliko v stran, medtem pa da ptičar ostalim otrokom posamezna ptičja imena: eden je vrabec, drugi ščinkavec, tretji škrjanček itd. Parkelj in Miklavž ne smeta vedeti za ta imena. Ko so imena določena in so otroci zbrani okoli ptičarja, sme nastopiti parkelj in izreči tri ptičja imena. Parkelj: Dober dan. Rad bi ptiča kupil. Ptičar: Kakega, katerega? Parkelj: Ščinkavca! Če ima ptičar ptiča tega imena, zakliče: Ptiček, zleti! Ptič seveda brž zbeži, parkelj pa za njim. Če ga parkelj ujame, preden priteče v poprej določeni prostor, mu bo slaba predla. Če pa uide, se sme vrniti k ptičarju, kjer ga z veseljem sprejmejo in dobi novo ime. Nato lahko nastopi Milkavž. Tudi on sme ugibali tri imena. Njemu pa se dado ptiči že rajši ujeti. Ko se je ptičar iznebil vseh ptičev, se začne trpljenje za parkeljnove ptiče. Miklavževi ptiči se postavijo v dve vrsti, med njima pa morajo teči parkeljnovi ptiči. Vsak od Miklavževih ptičev si naredi vozel na robec in sme z njim mahniti vsakega parkeljnovega ptiča po zadnji plati, ko teče skozi. Po angleško loviti. (Vsaj trije.) Eden lovi, in sicer mora držati roke rged tekom sklenjene k molitvi. Tisti, katerega udari, lovi dalje, a se mora držati za tisti del telesa, kamor ga je prvi udaril, in sicer med lovom tako dolgo, dokler spet sam katerega ne udari. Če je bil kdo udarjen, postavim, po členku, se mora z eno roko prijeti za členek in tako tekati in s prosto roko koga udariti. 7 . Igre na prostem 25 C. SKRIVANJE. Skrivati se. (Več otrok.) Eden izmed igralcev mora mižati, pokriti obraz z dlanmi in se obrniti k steni, grmu itd. Medtem ko glasno šteje (recimo, do 30), se vsi ostali poskrijejo. Ko prišteje do konca (do 30), zakliče: , . Kdor m skrit, tist’ miži! Nato se obrne in začne iskati. S tistim, katerega najde prvega, zamenjata vlogi. Pri skrivanju pojo otroci Sijaj, sijaj, sonce! Kaj panj dela? Svojo mečo kuje. S kom jo kuje? Kropi: V konjski stopinj’ jajčni lupin’: že belinček belček, skočil na bel hlevček. V beljaški okolici govore otroci, kadar kaj iščejo: Škampele, škampele, tvoja hiša gori, tebe pa doma nič ni. »Škampele« pomeni »škrat«; smisel je ta, da sedi škrat na skritih predmetih in da ga je treba speljati stran, če jih hočeš najti. Skrivanje na pofoček.* (Vsaj trije.) Z izštevanjem določijo otroci nekoga, ki bo iskal. Medtem ko se gredo drugi skrivat, le-ta miži. Ko je glasno naštel do dvajset, jih mora začeti iskati. Kakor hitro katerega zagleda, mora skočiti proti tistemu mestu, kjer je prej mižal, udariti po tri¬ krat skupaj z roko (= »pofočkati«) in zraven govoriti: »En, dva, tri — (ta in ta, tu se pove ime tistega, katerega je bil zagledal) miži!« Potem išče še ostale. * Ponekod pravijo tudi »na poforšk«, »na preforšk « (pofor- škati, preforškati — erforschen). 26 I. Igre na prostem Zgodi se pa tudi, da dni hodi in išče, pa nobenega ne za¬ gleda. To priliko porabi kateri izmed najbliže skritih, da njega *pofočka