i/se spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravniitvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI MARIS Stanovsko polStiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima a članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst jo plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. V eno bojno črto z ostalim državnim uradništvom za materijalna prava! Te dni so se vršili protestni shodi državnega uradništva in manifestacije za prava državnega uradništva. Zdi se nam, da so ta zborovanja nekako preveč prešla mimo učiteljstva. Starejši tovariši se še spominjajo, kako potrebno je bilo, da ie bila v preteklih decenijah naša organizacija borbena za materijalno stanje učiteljstva. Danes je stvar drugačna! Danes ie prevzela z vstopom v lastno nacionalno državo naša organizacija tudi važno kulturno in prosvetno misijo, ki jo bo morala izvesti in kateri bo morala v bodoče posvetiti več energije. S tem pa nikakor nečemo zanikati, da mora biti organizacija še borbena tudi v prvem pogledu a s povsem drugačnimi metodami Danes spada učiteljstvo med državno uradništvo in povsem krivo ie. ako bi hoteli delati materijalno politiko povsem na svojo pest. Treba je skupnega nastopa z ostalim državnim uradništvom in v tem pogledu bomo morali postati nekaki sindikalisti. Res ie, da činovniški Savez ni tisto, kar bi moral biti in kar bi mi hoteli, da bi bil. Toda, če bi vsi resno hoteli, bi lahko bil naša sila in moč. Ne bil bi le marioneta, s katero poljubno igra ministrstvo financ in vsaka vlada. Skupna organizacija, sindikalna, bi bila moč! Velesila bi bila, močna opora, ki jo bomo vsi vkup v bližnji bodočnosti rabili boli nego v preteklosti. Utrditi bomo moralj svoje centrale, utrditi bomo morali vezi med centralami, a tudi med njenimi deli; predvsem pa se moramo zavedati skupnih zahtev, ki jih imamo in kj nas vežejo ter silijo v skupno borbo. Iz tega ozira prinašamo resolucijo, ki je bila sprejeta na manifestacijskih zborovanjih in ki se glasi: »Na manifestacijskem zboru v Ljubljani dne 20. decembra 1925 zbrani državni aktivni nameščenci ter civilni in vojaški upokojenci protestirajo najener-gičneje proti neizpolnitvi od vlade danih obljub glede izboljšanja njihovega gmotnega stanja ter zahtevajo, da narodna skupščina preje pristopi "k rešitvi perečega vprašanja državnih nameščencev in upokojencev. Pred vsem zahtevajo v specijalnem oziru: 1. pomaknitev mesta Ljubljane in Maribora v prvi draginjski razred, v splošnem pa 2. izplačilo dolžnih razlik, 3. prevedbo kronskih penzii v dinarske, 4. zvišanje stanarine do izmere, ki odgovarja današnji najemnini. 5. revizijo zakona o civilnih državnih nameščencih v zvezi z razvrstilno uredbo. 6. priznanje izvestnih nadaljnih olajšav pri vožnjah na železnici za upokojence in člane n.iih rodbin, 7. izdajo pravilnika o predujmih na službene prejemke. 8. izplačevanje neokrnjenih draginjskih doklad onim upokojencem, našim državljanom, ki morajo bivati iz tehtnih razlogov v inozemstvu, 9. ukinitev premeščeni iz političnih nagibov. kar naj velja tudi pri eventualni redukciji. 10. priznanje posebnih doklad rezervnim častnikom — državnim nameščencem — za dobo vojne službe, 11. oprostitev državnih nameščencev od plačevanja komorskih doklad — in 12. ukinitev določbe zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec december 1925 — marec 1926, s katero se zvišuje najmanjši rok za pridobitev penzijske pravice od 10 do 15 let. Vse te zahteve državnih nameščencev in upokojencev so vladi in narodni skupščini dobro znane že iz resolucije Glavnega saveza državnih činovnika j službenika v Beogradu z dne 26. novembra t. 1. ter ie vsaka utemeljitev za njih upravičenost odveč. Obenem izjavljajo državni nameščenci in upokojenci, da bodo v dosego povoljne rešitve njihovih vitalnih vprašani potom svojih organizacij in preko Glavnega saveza državnih službenika in činovnika v Beogradu zastavili vse svo^ sile in celokupno organizatorno moč.« ga, česar želiš, groziti stari stavbi s krampom ker ie zrak v njej zatohel, je prav toliko vredno, kakor s čopičem osvežiti ji zunanje lice ali spuščati v zrak milne pene. Da v dolgih letih nismo ničesar stvorih. more trditi le muha enodnevnica, ki ne ve, kaj ie bilo včeraj in ne pomisli, kaj io čaka naslednji dan Da v dolgih letih nismo zagrešili ni-kakih neuspehov, more trditi le stara hruška, ki se z jesenskim cvetjem šopiri ob pravočasno obletelem se drevescu. Zgodovina ie mati bodočnosti, to je bilo in bo. Iz nje se nam ie učiti, po nji usmerjati prihodnjost, celiti rane. zamenjavati trhlino. mašiti razpadle luknje. Radi ene počene opeke, ne bomo še razkrili vse strehe. Naša organizacija ie obširna; če je krepka, močna, tega si ne upam trditi. Vem pa, da je lahko krepkejša. silnejša. Ogrodje vsej naši organizaciji naj bi bila gospodarska osamosvojitev in stanovska neodvisnost, vse drugo pride samo-obsebi. Delavci imajo svoje »delavske in rokodelske dome«, konzume. zavarovalnice i. dr. — a mi »silni« vpijemo, če je treba žrtvovati 100 Din za naš »Učiteljski dom in Konvikt«, kjter bi dihala naša duša. kjer bi se utiral naš znoj. od koder bi se vezi po živo rdeči krvi razpre-zale po vsej širni Sloveniji, a bi se na posebno željo lahko zapletale s sorodnimi Domovi med brati Hrvati in Srbi. Več volje več požrtvovalnosti, manj zabavljanja zoner gospodarska podjetja, ki smo iim tuji. zbližanje gospodarskih podjetij organizaciji, to nam bodi cilj prihodnjih dni. Na temelju gospodarske osamosvojitve. ki ji bodi naš stanovsk, pridevek »s r č n i« izraz, si priborimo lahko popolno stanovsko osamosvojitev, vsestransko neodvisnost in se otresemo kvarnega vlačugarstva. kj z nami vred ogroža že našo šolo in narod. Trdovratnim veljaj pregovor: Biegen oder brechen, vsem drugim na kličemo: »Na dan. na plan, v boi za svoi stan!« .los. L. IVAN DIMNIK: Ali pripadajo selitveni stroški za dobljeno službo po razpisu? Nova faza v boju za selitvene stroške ob razpisu. — Ministrstvo ugodilo rekurzu tov. Velikonje. — Ob razpisu pripadajo selitveni stroški. S časom. Borba s časom preteklosti radi časa prihodnjosti ogroža čas sedanjosti prav tako. kakor stara stena neprevidnega zidarja, ki ji spodmakne temelj, da bi preje sezidal nov predelek. Je ali ni! izpod ruševine mu je kvečjemu le še mo- goče podati nekaj navodil o nameravanih načrtih, toda zidali bodo drugi, on ne. in morda niti ne Po njegovih načrtih. In tu, v tem času. v tej steni in zidarju smo mi in naša organizacija. Pljuvati v čas, kj je minul in ni donesel one- Ministarstvo Finansija Kralj. SUS Gen. Dir. Drž. Računovodstva D. R. Br. 111.061 od 14. avg. 1921 god. u Beogradu. Ministarstvu Prosvete — Odeljenje za Osn. Nast. Povodom jednog konkretnog slučaja, to je Ministarstvo pismom svojim O. N. Br. 31.078 od 3. ov. mes. molilo Direkeiju za objašnjenje: da li učiteljice narodnih škola, premešteni stečajem po čl. 35. zakona o narodnim školama. imaju pravo naknade putnih i selitbenih troškova na osnovi čl. 33. pod b) Uredbe D. R. B. 96.000/20 Direkciji ie čast dati ovaj odgovor: Tačkom 33. pod b) Uredbe D. R. Br. 96.000 /20 jasno je odredeno da na naknadu selitbenih troškova iz državne kase drž. službentai imaju pravo kad se premeštaju na osnovu konkurža (natečaja) službenih mesta. Stoji fakat. da se na konkurz za popunjavanje upražnjenih mesta za-interesovalica javljaju molbom, ali te molbe ne-maju u svemu karakter onih molaba, što se u obič-nim prilikama, bez objavljenog konkurza, donese, a o kojima je reč u tač. 34. pod a) pomenute Uredbe. Jer dok ove poslednje potiču jedino usled potrebe i želje dotičnog lica, dotle kod premeštaja na osnovu konkurza bitnu ulogu igra i državna, službena potreba da se odnosno upražnjeno mesto popunl. Prema tome uoitelji-ice, premešteni na osnovu konkurza, imaju nesumljivo pravu na naknadu putnih i selitbenih troškova. Po naredbi Ministra Financija. Načelnik: Mil. L. Vasovič s. r. Uredba D. R. Br. 96.000/20 določa v čl. 33. sledeče: Do povračila selitvenih stroškov iz državne blagajne ima državni uslužbenec pravico: a) če je premeščen po službeni potrebi; b) če je premeščen z napredovanjem ali če je premeščen na podstavi konkurza (natečaja) za službeno mesto; c) pri novih imenovanjih, ko prvič stopa_ v službo. Čl. 34. pa pravi: Pravice do povračila selitvenih stroškov nima uslužbenec: a) če je premeščen kazensko ali na prošnjo. Dasi člen 33. ,uredbe jasno govori, da pripadajo selitveni stroški ob preselitvi na razpisano mesto, je vseeno nastal dvom. ako se ne smatra oddaja službe na podlagi razpisa kot premestitev na lastno prošnjo in če se ne bi odrekla lahko v tem slučaju povrnitev selitvenih stroškov na podlagi čl. 34. uredbe. Seveda mora biti že za vsakega la-jika jasno, da ne bo naslednji člen iste LISTEK. DR. TURIC: Radom gojeni elementi čovještva. (Druga knjiga knjižnice praktične pedagogi je.) (Konec.) V poglavju: »Lična civilizacija i de-mokratizam« je izražena misel: »Nema nad društvom gospodara«. ker »vlada je u vladanima, oni je moraju medusobno osjetiti kano nešto neophodno potrebno-ga«. Člani demokratičnega društva morajo biti civilizirani, to je, zavedati se morajo dolžnosti in pravic v organizmu, katerega del so. Škola rada vzgaja v učencih, ali bolje, učenec si ustvarja v delovni šoli sam svojo civilizacijo. Dalje govori knjiga o religijoznosti — ki jo Turič strogo loči od konfesio-nalnosti, češ, eno je čustvo, drugo je forma — in o osebni morali poedinca ter o bodočnosti naroda. Šola nai dokaže učencu, da je moralno življenje predpogoj njegove lastne sreče, a ne morda nekako žrtvovanje neznanim idealom. De- lovna šola mora pokazati, da ni delo ni-ka'ko prokletstvo božje podedovano po prastarših človeštva, v delu in z delom mora vzgajati »junaštvo za rad«, ker ie — kakor pravi Turič — »rad sigurniji nego filozofija i molitva« in najbolja garancija za srečno bodočnost naroda. Ko govori o cinizmu in asketizmu povdarja zopet idejo svoie šolske reforme. češ: v najnevarnejših letih v tkzv. »ludim godinama« je treba imeti razvijajočega se človeka v rokah. Idealno je načelo kulturnega demo-kratizima: vsakemu svoje, močni roki kladivo, sekiro ali motiko, bistri glavi knjigo in pero. »Samo najsposobniji iz eijelog naroda neka dodu na srednju š'ko-lu i fakultet«, pravi pisec in krčj 8 let srednješolske dobe na 6, trdeč, da bo z 'izbranim materijalom dosegla v tem kraj-Sem času boljše cilje nego li danes, ko 'vleče nesposobne elemente za lase v 'vrste intelektualnih delavcev. Ima pač tudi tu v mnogočem prav, a malo preveč rad krči šolsko dobo. kar vemo že iz njegovega načrta za nauono 'reformo. Zdi se, da je krčenje stvarna k o n t radi k cija z zahtevo po »školi rada«, ki bi časa, mnogo, tega časa. r a - mnogo z 1 a - Umestna in uvaževanja vredina je •misel: intelektualec ostani član svojega naroda, tvoje delo bodi tako, da bodo moglj široki sloji imeti tvoje cilje in 'smotre, zato ie umestna zahteva: tudi v srednje šole ne samo v kmetijske in strokovne spada kmetijstvo in nauk o gospodarstvu. Še dva dela ima knjiga: »Neki elementi školom razvijene lične kulture« in praktični »Primjeri učenikova rada«, ki so nastali v razgovorih na pedagoški šoli. Mi smo površno prelistali in podali nekak pogled v, I. del. Zelo, zelo površno! Kajti misli ie v njem množina, preveč, da bi iih mogli podati tu. morda za eno samo knjigo preveč, prerazkošna in pisana tako, da se bo marsikomu zdelo Turičevo delo neurejeno in misli v knjigi nepovezane — a v njih je mnogo zrn! Kajti.Turič je človek, ki je mnogo iskal in išče še danes, zato dosti najde, človek, 'ki je mnogo gledal in dosti opazil. ie mož, ki ima sivo glavo, oa hoče z njo skozi zid okorelosti in zastarelosti, mogoče v malo preamerikanskem tempu — a poskuša, poti išče, po katerih bo šlo, in zato ga pozdravljamo. Klub slov.* sluš. v. ped. šole v Zagrebu. Razstava J. Hibbert — V. Stoviček. V današnjih časih razstavljati je težko. zlasti pa prvič stopati pred javnost, ki je polna predsodkov in pa polna kritikov. ki raje grajajo kakor hvalijo. Prehude kritike so lahko usodepolne za na-daljni razvoj umetnikov, ki dobi ob prvem koraku v javnost s kolom oo glavi, mesto skromnega priznanja. Vse to ni oplašilo mladih umetnikov, da sta ko-rajžno stopila pred javnost z lepim številom svojih del. Mladim, pravkar izšot lanim slikarjem in kiparjem se navadno pozna skrbna profesorska roka. ki jih vodi in naravnava v zlato pot sredine linije in barv. Tega pri razstavljalcih ne moremo trditi, ampak sta krepko nastopila svojo pot. Odkrito nas veseli umer-jenost njihovih del, ker bi pričakovali v današnjih časih modernizma vse drugih smeri. Za povprečnega človeka, ki ima navadne oči in ocenjuje sliko po tem kar naj predstavlja, je zelo ugodno, da ne najde pri Hibbertu. dasi se nagiblje ta v svojo moderno smer raznih figur, ki nosilo »glave pod pazduho« ali skupin, pri katerih človek pri najboljšem komentarju ne more razumeti naslova, ampak to, kar slika ali kompozicija v resnici pred-- Učitelji-knjižničarji! Skrbite, da bodo knjižnice nabavljale knjige iz založbe Učiteljske tiskarne! uredbe razveljavljal člena pred njim, in da je že iz uredbe razvidno, da premeščanja na podlagi razpisa ni smar|rati kol premestitev na lastno prošnjo. Prosvetno ministrstvo je oddalo to vprašanje na finančno ministrstvo, ki je po pooblastilu uredbe pravni in pooblaščeni tolmač uredbe in minister financ ie odločil z odlokom, ki ga zgorai citiramo: da premestitev na službeno mesto, oddano z razpisom, ni sma rati kot premestitev na lastno prošnjo, ampak se ie mesto popolnilo stalno iz državne potrebe ter zaradi tega pripadajo ob taki premes itvi tudi selitveni stroški. Do činovniškega zakona je bilo dobro. Tudi po uveljavljeniu čin. zakona se je nekaj časa prakticiralo tako. kar naenkrat — skoro bi relkli. ko se je pričela era premeščanja »,po neizogibni službeni potrebi« — pa se ie obrnilo to pravno naziranje, sklicevaje se na toliko osovraženi člen 71. čin. zakona, zopet v slabo učiteljstvu. In kai določa člen 71. čin. zakona? Sledeče: »Državni uslužbenci se smejo premeščati na izpraznjena mesta tudi brez .svoje vofje, toda po neizogibni službeni potrebi. Premeščenemu uslužbencu pripadajo stroški za potovanje in selitev. Samo če se premestijo uslužbenci do svoji prošnji ali če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega organa zamenjata svoja službena kraja, jim ne pripadajo stroški za poto/anje in selitev.« Nastal je zopet isti dvom. kake leta 1921.: ali se smatra dodeljena služoa potom razpisa dobljena na lastno prošnjo ali ne? Po preuuatku zadeve bi eornja odločba finančnega ministrstva morala veljati tudi za sedanji spor in ie brei vsakega dvoma, da čl. 71. čin. zakona ne misli v al 3. premeščanja po razpisu kot premeščenje na svojo prošnjo. Prepričani smo. da bi finančni minister ki je po čl. 251. čin. zaik. izvrševalec in tolmač čin. zakona razsodil sedai zadevo prav tako. kakor io ie leta 1921., saj je v bisivu ista. Uredba D. R. Br. 96.000/20 je še vedno v veljavi in ie tudi čl. 71. čin. zakona ne ukinja. Čl. 71. čin. zak predvideva selitvene stroške za narneščenja ob službeni potrebi in tu pride povrnitev selitvenih stroškov po čl. 33. a) in c) uredbe v poštev. Res ie. da ne omenja čl. 71. selitve po razpisu, t. i. točko b) uredbe, a upoštevati ie treba, da čin. zakon sploh ne govori nikjer o popolnjeva-nju službenih mest po razpisu, ampak da za posamezne resore samo to možnost po čl. 61. čin. zakona. V al. 3. čl. 71. čin. zakona pa so predvideni slučaji, ki jih navaja člen 34. uredbe, torej tudi premestitev na lastno prošnjo, kakor je mišljena tam in kakor jo ie tolmačilo ministrstvo financ z odlokom. ki ga navajamo na čelu. Pa poglejmo v prakso: Novincu, ki vloži prošnjo za kako službeno mesto, se povrnejo selitveni stroški, ker se to nameščenje smatra za državno potrebo in se ne smatra to nameščenje izvršeno na lastno prošnjo. Razpisujejo se le službena mesta, ki se morajo zaradi službene potrebe, in iz državnih interesov popolniti in oddati stalno. Razpiše službo država in z razpisom pozove kompetente. da vlože prošnjo. Torei se nikakor ne more smatrati, da se ti uslužbenci premeste po svoji prošnji, kakor ie to tolmačilo tudi finan čno ministrstvo z gornjim odlokom. V drugih resorih se popolnjujejo službena mesta brez razpisa, z odlokom in dobe premeščeni uslužbenci .povrnjene selitvene stroške; tako bi ravno učiteljski stan ostal brez povrnitve selitvenih stroškov, če se bo tolmačil čl. 71. čin. zakona tako. kakor se izvaja v zadnjem času. Posledica tega postane lahko, da se učiteljstvo sploh ne bo javljalo za razpisana mesta in da se učitelj, ki mu po vsej kvalifikaciji kako mesto pripade ter bi bilo v interesu službe, da ga dobi. ne more javiti za to mesto. Na lastno prošnjo je vlsekakor mišljeno premeščenje, kjer se zamenja služba ali če se z osebno prošnjo povzroči premeščenje v kak določen kraj. brez razpisa. Brez tožnika — ni sodnika in brez rekurza ne bo odločbe in 'bomo zaman čakali na jasnost v tem oziru! * V 12. številki z dne 26. marca 1925 smo započeli v »Učit. Tovarišu« boj proti napačni interpretaciji člena 71. čin. zakona glede selitvenih stroškov, če kdo dobi službo po razpisu. Na podlagi našega tolmačenja in opozorila, ki ga prinašamo zgorai v >po-natisku. je tov. Velikonja napravil re-kurz na ministrstvo, ki je sedai popolnoma pritrdilo našemu naziraniu in na podlagi česar ie izdalo veliko županstvo mariborske oblasti sledeči odlok: P. br. 5833/3—25. Maribor, dne 17. novembra 1925. Gosp. Joško Velikonja, učitelj Spod. P o 1 j s k a v a. Ministrstvo prosvete je na osnovi razsodbe ministrstva financ od 14. avgusta 1921, D. R. br.ll 1.061 ter toč. 33. sub. b) uredbe ministrstva financ D. R. br 96.000'20, po katerem pripadajo se-lilni stroški učiteljem, ki so dobili svoje službeno mesto na podlagi razpisa pri kakršni premestitvi, glasom 1. cit. razsodbe igra bitno ulogo tudi državna službena potreba, da se odnosno izpraznjeno mesto popolni, razveljavilo tukajšnji P. br. 5853 od 7. julija 1925. 1, s katerim se je zavrnilo Vašo prošnjo za povrnitev selitvenih stroškov. Za velikega župana: Prosvetni inšpektor. * S tem je izdana važna razsodba in odločba, na podlagi katere so upravičeni zahtevati selitvene stroške sedaj vsi, ki so dobili svoja službena mesta na pod- lagi razpisa, po uveljavljeniu čin. zakona. Za slučaj, da bi se upirala izplačilu sedaj Glavna kontrola, bo treba napraviti pritožbo še na Državni Svet. Predvsem je pa dolžnost prosvetnih oddelkov sedaj, da si preskrbe za izplačilo teh selitvenih stroškov potrebne kredite. Pevski zbor slovenskega učiteljstva. stavlja. Adam in Eva, Izdajalec. Konec, portreti št. 8, 9. 10. 11, učinkujejo zelo ugodno na gledalca. Originalen ie tudi portret št. 1, kjer je ovekovečil svoje najdražje na poseben način, kakoršnega doslej nismo bili vajeni in zato mogoče tudi ne vpliva najugodnejše na vsakdanjega človeka. Iz vsega veje dobra šola. ki obeta Hibbertu še lepo bodočnost in mogoče celo tudi dobrega kruha vsai pri petič-nih ljudeh, ki se ogrevajo le še tako radi za stare mojstre in ljubijo naravo kakor-šna pač je in kalkoršno jim predstavljajo njihove vsakdanje oči. G. Hibbert ie sin znanega stavbenega svetnika g. inž. Hibberta in je obiskoval realko v Ljubljani, potem pa se je šolal na akademiji v Pragi pri prof. Bukovcu in prof. Tiehleju. Zadnje leto je dobil častno priznanje za najboljše delo. S svojim prvim nastopom ie vzbudil mnogo zanimanja in si pridobil tudi številnih simpatij, kar naj mu bo v vzpodbudo za njegovo nadaljnje delo. G. V. Stoviček je stopil tudi odkritosrčno pred javnost in se je prav lepo predstavil. Svojo snov zajema iz našega podeželja, razen aktov in študij, ki kažejo dobro šolo in smisel za ritmiko. Dolenjske vinogradniške prizore je mojstrsko upodobil in prav tako je krasna skupina obup. vzeta iz današnjega materija-lističnega sveta. V Krškem okraju so doma tudi cigani in zato ni čuda. če je ovekovečil tudi ta ubogi nadležni svet, ki se Ker društvo nima še nikakih društvenih prostorov, smo se zatekli k Matici naše glasbene umetnosti, k Glasbeni Matici, ki nas je gostoljubno sprejela pod streho in nam dala za prvi tečai ropc-l noma. za drugega pa v nedeljo in na praznik na razpolago vse prolstore, ki smo jih potrebovali. Brez njene naklonjenosti ne bi zbor vedel kam pod streho. Za ponedeljek 7. decembra smo dobili zavetja v prijaznih prostorih »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona« ker ie bil v Glasbeni Matici šolski pouk l e naklonjenosti se prav dobro zavedamo in jo znarno primerno ceniti. Da smo mogli zbrati članice in čia-ne kar za tri dni, je omogočil prosvetni oddelek, ki nam je dovolil za vse članice in člane dopust za 7. decembra in nam tudi sicer izkazal izredno umevanje naših idej. Tudi intendanca slovenskega gledališča nam ie šla na roko in je dovolila udeležencem 50% popusta za operni predstavi 1 novembra in 8. decembra. Člani so se te dobrote prav številno po-služili in se skoro polnoštevilno udeležili operne predstave. Velike so žrtve, ki jih imajo učitelji s številnimi vajami in predavanji, a še večje so žrtve, ki padajo na rame udele žencev. Odbor ie skušal deloma vsaj olajšati te v toliko, da je poskrbel brezplačna stanovanja vsem onim članom, ki nimajo v Ljubljani svojcev. Gerentski svet nam ie dal na razpolago nekaj prostih postelj za pevke v »Mladiki«, Akademski kolegij pa za eno noč nekai postelj za pevce. Društveni odbor bo moral gledati, da preskrbi pevkam in pevcem stalna prenočišča, ki jih rabijo ob času vaj. Prosili bo moral tudi za prosto vožnjo svojih članov, kadar se vozijo k vajam. Stroški so itak ogromni i denarni i te- lesni in socialni. Država ie dolžna in vse korporacije. ki jim je na srcu procvit naše lepe pevske umetnosti, podpirati nas. Pretežni del žrtev bo itak nosil zbor in društvo učiteljev glasbe. V tem mrazu daljna pešpot do vlaka, vožnja z vlakom in stroški — vse to more zmagati Ie navdušen idealizem in največja požrtvovalnost. Udeležili so se tečaja celo iz daljnega Maribora (zadnjič 3). iz Frama (1), iz Stoprc (1), iz Studencev Pri Mariboru (1), iz Št. Andraža pri Velenju (1). iz Brežic in okolice (5), iz Št. Gothartla (1), iz Šmihela pri Žužemberku (4 ure hoda 1). iz Svitlega potoka (2). iz Koprivnika na Kočevskem (1), iz Tomišlja (ipeš hoja v snegu 1). z Iga (3). med drugimi le 10 iz ljubljanske Okolice in le 6 iz Ljubljane. Pevski zibor si je izvolil 4 zastopnike v glavni odbor. Ves odbor društva učiteljev glasbe sestoji ta'ko-le: Predsednik Marko Bajuk. podpredsednik Srečko Kumar, tajnik Radovan Pro s ene, namestnica Angela T r o s t o v a , blagajnik Jože V e -dr al, namestnica Švafgerjeva, arhivar Jože Brnobič. brez mandata A ndrej G r o b m i n g; zastopniki pevskega zbora: Mirko D e r m e 1 j, A n d r o Sežun, Silvester Čer-n e in Zora Rakova. Društvo učiteljev glasbe ie izvršilo z ustanovitvijo pevskega ¿bora velekd-turen čin in si postavilo s tem najlepši spomenik v slovenski kulturi. Pevski zbor slovenskega učiteljstva je definitivno ustanovljen in ima tla popolnoma utrjena. Žrtve, ki iih polagajo pevci in učitelji na oltar naše umetnosti in njjih Obojestranska požrtvovalnost jamči za napredek in procvit zbora. Da bi le našel pri vseh merodajn'ih mestih pravega umevanja in podpore! Splošne vesti. NOVOLETNO VOŠČILO. Ko konča staro leto, ie navada, da za novo leto želimo drug drugemu boljše bodočnosti v vsestranskem oziru vsakdanjega življenja, toda žal nas ie že pred tem iznenadila novica, ki nam riše težji položaj v letu 1926. Vsakemu ie znano, da se ie na podlagi člena 39.. zakona o civilnih uradnikih in odloka ministrstva prosvete O. N. br. 39.947 vršila cenitev naturalnih učiteljskih stanovanj, vsled česar smo z novim letom obremenjeni z novimi izdatki ter tako znatno prikrajšani na prejemkih. Posebno občutno ie zadela ta novica učitelje-upravitelje. ki poleg redne učiteljske službe vrše še pisarniške po- sle, za katere morajo presedeti več ur, da zadoste rednemu poslovanju urada, in mesto da bi se iih za ta posel — v pouka prostem času — nagradilo s primerno opravilno nagrado, jim ta ni priznana, nasprotno pa naložena stroga uradna vestnost in delo. da se izognejo disciplinarnih kazni. V prejšnjih časih, ko je bil učitelj-uipravitelj vsestransko vezan in imel težji življenjski položaj, je prejemal za delo uradnega poslovanja redne opravilne doklade ter poleg tega tudi užival natu-ralno stanovanje, a sedaj pa. ko ie prost teh spon. mu ie zabrisan sled opravilnih doklad ter poleg tega obtežen še s tem, da mora plačevati stanarino za »n a t u -r a 1 n o stanovanje«. potika okoli Krakovske šume. Izborne so tudi njegove plakete v bronu. Prepričani smo. da bi se Stoviček prav dobro udejstvoval na polju umetno-obrtniške keramike, ki io pri nas še tako manjka. Gospod Stoviček ie bivši gojenec ljubljanske obrtne šole. Po vojni je bil sprejet na umetno akademijo v Pragi. Tam je bil eden najboljših gojencev in ie bil zadnje leto edini odličnjak. Njemu se tudi odpira prav lepa bodočnost, če bo našel zaslužka za nedolžno udejstvovanje. Želimo mu najboljšega uspeha pri nadaljnjem delu DR. TOMAŽ ROMIH: Boj za slovenske šole pred več kot štiridesetimi leti. (Konec.) Pripravljati sem se začel na mesečno zborovanje Ptujskega učiteljskega društva. Tu sem poročal o zvezinem zborovanju in rekel: »Zgornještajerski učitelji, dasi v to niti upravičeni niso — so torej odklonili Vaš predlog. Ravno tako §£) storili svoj čas z Vašim predlogom glede izpraševalne komisije na mariborskem učiteljišču. Ne zanikam, da smo se marsikaj naučili od svojih severnih tovarišev, tako glede splošne pedagogike in metodike in kar se tiče parlamentarnega občevanja. Kadar pa gre za naše, posebno še narodne zahteve, so naši zgornještajerski tovariši popol- noma gluhi. Ničesar nočejo vedeti o istih pravicah za slovenske šole, kakor jih imajo nemške. V tem stanju trpimo mi vedno krivico. Ni drugega izhoda, kakor da se ločimo od svojih nemških tovarišev in potem naše šolske zadeve sami obravnavamo. Stavim torej predlog, da izstopi Ptujsko učiteljsko društvo iz »Štajerskega Lehrerbunda«. Predlog je bil še v isti seji sprejet. Sklep smo priobčili vsem spodnještajer-skim učiteljskim društvom s pozivom, naj nam sledijo. Izstopala so drugo za drugim. V tem času dobim pismo od prof. Fran Hauptmana v Gradcu, ki mi čestita na odločnem nastopu, končno pa pristavi: »Razdruženju mora slediti združenje. Zberite torei vsa iz Lehrerbunda izstopivša društva v lastno zvezo«. Sam sem že mislil na tako združenje, a vendar mi je vzpodbuda jako dobro došla. Človeku je potrebno za njegovo delo priznanja in zunanje spodbude, sicer omaga. Naj na tem mestu navedem izpodbu-de. ki sem jo dobil od osebe, o kateri kaj takega niti misliti nisem mogel in najbrže marsikdo drugi tudi ne. Bilo je leta 1882.. ko sem napravil izpit za meščansko šolo. V komisiji je bil deželni šolski nadzornik Rožek, gori imenovani profesor Hauptman in prof. na graškem učiteljišču Peter Končnik. Poslovil sern se od vseh treh. Končnik mi pa reče, naj grem z njim. Peljal me je skozi dve sobi v tretjo in skrbno zaprl duri. segel mi je v roko in rekel; »Romih, ostanite vedno takšni, kakor ste bili! Z Bogom!« Nobena beseda ni bila več izgovorjena, jaz pa sem zadovoljen odšel, ker sem vedel, da sem na pravi poti. Upam tudi, da sem izpolnil željo moža, ki smo ga sicer radi imenovali »c. kr. Slovenca«, in da zastopam danes v letu 1925., ko pišem te spomine, ista načela za katera sem šel v boj leta 1882. Ko sem torej dobil od prof. Hauptmana navedeno pismo, sem pri prvi priliki v Ptujskem učiteljskem društvu stavil predlog, da osnujemo »Zavezo slovenskih učiteljskih društev«. Predlog je bil sprejet in izvoljen odbor za sestavo pravil. Hoteli smo zbrati v »Zavezo« vsa slovenska učiteljska društva, med tem. ko so nekatera druga društva, posebno celjsko, predlagala združenje samo spodnještajerskih društev. Zmagali smo Ptujčani. Navduševali smo se za zedinjeno Slovenijo in povdarjali, da se v »Zavezi« zrcali to zedinjenje. Po mojem odhodu iz Ptuja so končno delo prevzeli Celjani. Vendar moramo priznati, da se je v Ptujskem učiteljskem društvu rodila misel za osnovanje »Zaveze«. Tam so se tudi sestavila prvotna pravila. Slovenščina je prišla do svojih pravic v ljudski šoli šele po prevratu in sliši se kot anahronizem. da se potegujejo sedai nekateri učitelji za nemščino v osnovni šoli. V osnovno šolo spada le slovenščina in srbohrvaščina. Ko to razmišljam, vidim v duhu tovariše. ki nervozno prelagajo plačilno listo za januar 1926 in študirajo, kako bi si izboljšali gmotni položaj v času nevzdržne draginje, ki se ni znižala niti za 10%. Vsakogar bo minilo veselje, da prosi za upraviteljsko mesto in to zaract: težkoč. ki sem iih navedel Bolje je biti učitelj - ne upravitelj, ki odpravi svoje redne urice pouka, za temi pa v prostem času drug posel za katerega prejema primerno plačilo kot pa upravitelj, ki mora presedeti mnogo ur v Pisarni in to brez vsake nagrade ter poleg tega še plačevati od svojih skromnih prejemkov stanarino za odmerjeno »naturalno stanovanje«, kjer nima mirne urice, da bi brez težjih skrbi pomislil za nadaljnji življenjski obstoj sebe in svoje družine ter tako pomiril razdrapano živčevje svoje glave, ki nosi polno skrbi in težav. Vsak delavec je po svojem delu vreden primernega plačila in tudi tu naj bi se zasvetilo pravice oko! Ne quid nimis! Tovariš! Ali naj ti s to novico želim srečno novo leto? — Srečno in veselo novo leto vsem sotrudnikom in naročnikom! Uredništvo in uprava UČITELJSKEGA TOVARIŠA — Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani želi srečno in plo* donosno novo leto samemu sebi — vsi drugi pa blagovolite kakorkoli pripomoči. da se staro kolo ob letu zopet ne prevali v staro šaro. — Zas.opniki Pov. UJU pri novem šefu prosvete v Ljubljani g. dr. Dr. Lončarju. Na izraženo željo, da tudi predstavniki Pov. UJU izrazijo želje in zahteve učiteljstva novemu šefu prosvete g. dr. Dr. Lončarju je sprejel šef. g. dr. Lončar predstavnike Pov. UJU v torek 22. decembra t 1. Poverjenik tov. L. Jelene je obrazložil g. šefu stališče učiteljstva in mu tolmačil predvsem sklepe in resolucije pokrajinske skupščine v Šoštanju. G. šef dr. Lončar ie izrazil resno voljo povzdigniti prosveto in jo sipraviti na strogo pravno, zakonito in objektivno osnovo. Posebno je povdarjal povzdigo kulturnih stremljenj med učiteljstvom, 'da se učiteljstvo kulturno in prosvetno osamosvoji ter postavi na lastne noge ter depolitizacijo šolstva in učiteljskega stanu. — Vsemu učiteljstvu. Ker ne moremo iz tehničnih ozirov razposlati vseh potrebnih tiskovin za plačevanje redne članarine Učit. konviktu, pošljemo vsem šolam ljubljanske oblasti predvsem po en izkaz in po 10 položnic. Tov. upravitelje, ravnatelje in poverjenike prosimo, naj po-bero po 10 Din za mesec januar in vpišejo imena članov v izkaz, denar pa pošljejo društvu po položnici. Ne pozabite zapisati na hrbet položnice imena članov! Tekom januarja dopošljemo članske izkaznice in znamke, ki naj služijo v potrdilo plačane članarine. V solidarnosti in zavednosti je naša moč, v delu in žrtvah rešitev našega Konvikta! — Odbor. — Seznam izžrebanih dobitkov efektne loterije Narodno kulturnega društva Mala Nedelja. I. dobitek Ser. A 730, II. dob. Ser. B 530. III. dob. Ser. B 3546, IV. dob. Ser. C 2758, V. dob. Ser. B 2087. Dobitki a Din 100 Ser. A 854. 194, 1160, Ser. B 4431, 4651. Dobitki a Din 50 Ser. B 4501, 801, 3731, Ser. C 4985, 3692. Dobitki a Din 25 Ser. A 459, 1873 375, 4483, 649, 3203, 1154, 1378, 3284, 4997, 3278, 3115, 748, 64. Dobitki a Din 25 Ser. A 2420, 4528. Dobitki a Din 25 Ser B 4106, 4105, 3676, 1148, 3600, 4354, 4422, 1417, 2924. 1967. Dobitki a Din 25 Ser. B 1632, 4984, 500, 592, 1470, 300, 4623, 4625, 4692, 3762. Dobitki a Din 25 Ser. B 4813, 10211, 696, 4049, 410. Dobitki a Din 25 Ser. C 2948, 1035, 4545, 3334, 1536, 2028, 180, 4149, 4912, 3211, 3553, 2405, 45. Dobitki a Din 25 Ser. C 3742, 4301, 1647, 4021, 2493. Dobitki a Din 15 Ser. A 453. 41.16, 927 , 2645, 4415, 2125, 1179, 3094, 2035, 1648, 4018. Dobitki a Din 15 Ser. A 218, 120, 1253, 3768. Dobitki a Din 15 Ser. B 90, 1703, 3571, 923, 3556, 1694, 1530, 3223, 171, 3743. Dobitki a Din 15 Ser. B 4786, 4820, 32, 2155, 1830, 2173, 2084, 343. Dobitki a Din 15 Ser. C 2298, 3245, 2005, 3953, 1573, 1523, 1010. 1058. 1935, 4960. Dobitki a Din 15 Ser. C 4546, 2267, 90 2411 4401 4352, 4875, 3362, 3099, 429, 1570. Dobitki i Din 15 Ser! C 2942, 1354, 1859, 4662, 3463, 4378. Dobitki a Din 10 Ser. A 2080, 1092, 4145, 1567, 3878, 1607;, 1174 3631, 2480, 1169, 2490. Dobitki a Din 10 Ser A 4061, 2492, 2765, 2500, 2610, 502 , 3308, 3923, 1347, 2531. Dobitki a Din 10 Ser. A 3644. 1680, 2899, 2314, 4467. 2858, 1861, 3030, 2161, 752. Dobitki a Din-10 Ser. A 919, 2181, 2848, 3215. 3620, 2540, 28212, 619, 2008, 1746, 2609. Dobitki a Din 10 Ser. A 1392, 4713, 2799, 2828, 3157. Dobitki a Din 10 Ser. B 3339, 70, 3495. 3195, 3015, 2831. 1830, 4231, 2745, 2575, 20. Dobitki a Din 10 Ser. B 128. 4579, 529, 2358, 751, 57, 1465, 4381, 2386, 3790. 54. Dobitki a Din 10 Ser. B 1213, 4370, 1360. 2074, 815, 4084, 4549, 4265, 3224, 898, 2367. Dobitki a Din 10 Ser. B 3558, 519, 763. 2060, 2704, 2754, 4320, 369, 4910, 2413, 2599, 2139. Dobitki a 10 Din Ser. B 2384, 248, 3677, 198, 4281, 257, 3124, 845, 1063, 3891, 33. Dobitki a Din 10 Ser. B 4785. 1992, 1302. Dobitki a 10 Din Ser. C 4939, 1067, 2675 1229, 2070, 4665, 1418, 1413, 1325, 1439, 3339. Dobitki a Din 10 Ser. C 2576, 1788, 3440, 4428, 209, 1829, 991, 2285, 1743, 4328. Dobitki a Din 10 Ser. C 1313, 4414, 4302, 1442, 2789, 3547. 2015, 1421, 794, 1099. Dobitki a Din 10 Ser. C 3655, 4557, 3446, 3101, 439, 4544, 940, 4045, 1123, 4413. Dobitki a Din 10 Ser. C 145, 2796, 2305, 4268, 1575, 4847. Dobitki a Din 10 Ser. C 3418, 751, 4623, 1170, 2697, 1968, 2008. Dobitki a Din 10 Ser. C 880, 1680, 4955, 3583, 47, 3879. Na vprašanja se odgovarja le, če se priloži znamka ali dopisnica. Dobitki se razpošiljajo na stroške imejitelja. Vse šole mariborske oblasti prejmejo te dni potom svojega društva članske izkaznice »Učit. Doma«, položnice in izkaze v svrho vplačevanja letne članarine 100 Din v desetih mesečnih obrokih. Šole bodo plačevale članarino direktno UD, ker iz mnogih ozirov ni priporočljivo plačevanje te članarine z organizacijskim davkom vred. Oprostimo se za par let gmotnih žrtev za druge in žrtvuj-mo samo del tistega lastnemu stanu in imeli bomo ustanovo, katera bode naš ponos in opora našemu stanu! — Gradivo za domoznanstvo v mariborski oblasti prihaja Uč. domu prav počasi. Prosimo vse šole, da se odzovejo tozadevni okrožnici UD, ki so jo prejele začetkom oktobra čimpreje. Vsak donesek je dobrodošel! — Priporočamo najboljše PFAFF šivalne stroje posebno za šolski poduk. Ugodne cene. Za šolska vodstva poseben popust. Poduk v umetnem vezenju brezplačen. — I g n. V o k, Ljubljana, Novo mesto. — Nastavnici Trezvenjaci. Veliki broj nastavnika trezvenjaka, koji je upisan kod Jugoslovenskog Saveza Trezvenosti u Sarajevu, promenuo je svoje mesto bo-ravišta i službovanja usled premeštaja i drugih uzroka. Molimo braču i sestre kod kojih je to slučaj, da jave što pre svoju novu adresu Savezu, jer želimo da sa svi-ma dodemo u vezu radi organizacije i rada nastavnika Trezvenjaka. — Poziv. Učitelji i učiteljice koji žele stupiti u Savez nastavnika Trezvenjaka i koji žele uopšte raditi na suzbijanju alkoholizma, na osnivanju društava i kola trezvenosti, neka se obrate na Jugoslo-venski Savez Trezvenosti u Sarajevu, koji če im staviti na raspoložemje uputstva. pravila i ostali materijal. — Prošnja. Vsa p. n. šolska vodstva in vse p. n- gg. učitelje(ice) prav lepo prosim, da mi dopošljejo za prejete moje zadnje pesmi dotični malenkostni znesek. ker sem 82 let star in v veliki zadregi. Z odličnim spoštovanjem Matej S t e r g a r — Ljubljana. Japljeva ul. 2. — Znamenita mladinska knjiga: Ed. de Amicis-ovo Cuwe-Srce v prevodu Zarje Miklavčičeve ie v tisku in izide za velikonočne pirhe. — Tovariš-upokojenec, popolnoma vešč knjigovodstva, dobi službo knjigovodje pri neki tvornici v Savinjski dolini, pri kateri bi bil tudi zaupnik. Razen plačila po dogovoru je na razpolago prosto stanovanje in kurjava. Natančnejša pojasnila daje tov. Rud. Kudler v Petrovčah. — Naročniki »Zvončka«. Ob novem letu bo skrajni čas, da uredite račune z upravo. Ne odlašajte več s poravnavo dolga na naročnini. — Uprava. Književnost in umetnost. Vsa lu naveden« knjige In publikacije ■e dobe v učiteljski knjigarni v Ljubljani. Frančiškanska ulica St. 6. Ocene. Ante Dukič: IZ DNEVNIKA JEDNOG MAGARCA. (Zagreb 1925. Tisak i naklada Jugoslavenske štampe d. d.) Ne znam da li je pisanje dnevnika uvek zahvalan posao. Ovde naravski ne mislim na obični ctjački ili poslovni dnevnik. Ali — dnevnik iskustva, zapažanja, dnevnik misli i osečaja, dnevnik života. To je vrlo teška zadača, riskantna za onoga, koji je preuzme s obzirom na onoga, kome je namenjena. Dnevnik je — roman, i s te strane treba da ga shvati i onaj, koji ga piše, i opet, s obzirom na onoga, kome je namenjen — javnosti. I dnevnik treba da ima i poučno, za-bavnu i uzgojnu svrhu. Puko ¡zlaganje neproživ-ljenih doživljaja ili prazno jadikovanje ili često ponavljanje »jednoga te istoga« (pa makar i drugim rečima), pa još k tome bez stvaralačke ma-šte — ne deluje, ne upaljuje. Dnevnik »običnih« ljudi je ista pesma, »samo malo drukčije«; ništa osobita! Van da čovek izmišlja, a za to se hoče bujna mašta, navika slikovitog opisivanja, zanimivost samoga predmeta, pa veština: znati pogoditi i ugoditi. A to je vrlo, vrlo teško i za to su valjda dobri dnevnici vrlo retki. Dati se na pisanje dnevnika, odlučiti se na to, pa svom du-šom »baciti« se na taj posao, možemo nazvati — smionost. Gosp. Ante Dukič odlučio se, pokazao s« smion i ustrajan i »s mesecem daždenjakom, go-dinom močarnom, trečoj po vele gladnoj« zapo-četo je pisanje dnevnika pod gornjim naslovom. Počeo je. reč bi, pod starost da piše, jer za ono, što nikad nije bio ni napisao, kaže, da je izgubio (najlepši dio iz mladih dana), pa da, šteta, žali. Dnevnik počima sa 65.-om stranicom. Kako je i on, več u početku pisanje ovoga dnevnika, naišao na tvrdu zemlju, pokazao se skoro neodlučan, što je i razumljivo, jer »več više dana nemarn što da ubilježim.« I zato »mala škoda«. Pa misli, »da bi najbolje bilo, da prestanem pisati ove prazne i neznatne stvari«. (Premda ima u dnevniku punih i znatnih stvari.) Ali pošto je još uvek padala kiša i pošto je bilo skoro uvek za njegova pisanje slabo, nepovoljno vreme, to, zahvalivši valjda takom vremenu (koje samo po sebi rada: slabo raspoloženje), dnevnik je teda negda ipak dovršen. Dovršen je i (sam kaže) »ja odahnuh... U pepelu izgorjela moga srca zažari se zadnja iskra. I očutih ono, što nijesam očutio nikada. Očutih zadovoljštinu.« To, 1 s rečima: »Ipak... smatram se namirenim ...« ovaj dnevnik jednog rnagarca svršava svoj »patnički i mukotrpni život.« Sudeči po opisu kraja na »krivom putu« i po nekim rečima (provincijalizmima): plovan, Oračišče, barilo, spud itd. taj magarac provodio je svoje teške i črne dane negde medu cakavci-ma, u jednom selu. Sadržaj mu je: ispovest pat-nja, muka, nevolja i batina, što ih je pretrpeo jadnik magarac služeči svome nasilniku gospo-daru verno, šuteči, savesno, ropskom pokornoscu. Magarac kao magarac. šuteči uvek, »zaboli ga glava od mučanja«, ali daj danas, daj sutra i tako, kako se to prostonarodno kaže, vazdanice pod-noseči muke svakojake, u magarcu je počelo da kipi, da se buni, da traži uzroke svome ladova-nju. Svršava krasnim snom, što ga jedan večno tugujuči magarac retko kada sniva. Ali neka. Taj mu san od srca priustih. Na nekim mestima govori o prosvečivanju naroda, o popu, učitelju, o narodnoj crkvi, o alkoholizmu itd. Zgodan je odlomak o ženidbi mla-dog, modernog popa »narodne crkve«. Ima mo-menata, i to najviše, kad magarac zapade u neke -- meditacije (ovo obično posle velikih lamenta-cija) pa ovako rezonira: »Mi magarci uvijek mislimo, da sve što jest,' mora i biti«. Zašto drži glavar samo konja, a ne drži i magarca? Va jda ima dosta magarca na raspolaganju u selu (kad ih treba).« »Zemlja rodi, drvo rodi, žena rodi, a magarica? Covek umre, pčele umru, lože po-mru, a magarac?« »Tko hoče da ima mira, valja da pokaže svoju snagu.« »Eno vola... Jak je. Ima rogove i morao bi se braniti i osloboditi. Ali mukom muči i sve podnosi! Zašto? Sputali ga. Utukli mu radost života i nametnuli mu ja-ram, a jaram ga je ukrotio i sada ga ne može više da zbaci. Da. Sputani smo, bez slobode, moramo, da se mučimo i da trpimo. Zivotinje smo: ali nam zato naši gospodari daju počasni naziv: domače zivotinje« ... »Sada razumijjem, što je život. Život je umjetnost. Tko hoče da živi mora biti umjetnik, to jest: valja da umije živjeti. A ja nijesam umjetnik. Ja sam magarac.« Uopce ovaj dnevnik izliv je jednog naljučenog magarca, koji, kako reče pesnik Dragaševič, proklinje dan rodenja svoga, proklinje sudbina, zove Boga da oslobodi it* da umori. Ja ne bih rekao, da ovaj dnevnik ima i nacionalni karakter. Neki vole i takve stvari da čitaju. I ja sam je probavio. Pokušaj i ti, druže! Naslovni list ima značajan crtež: mlada, uspravna grančica, što ju je stari panj poterao, bujno raste, a zlatno sunce; što je greje i svetli, što joj život daje, pomalja se iza ¿Vučje gore« i, kako svano jutro, pozdravlja grančica, mladost, život. Stari panjina, odvaljena trupina leži, gnjije, i več gljive izniču ... —č. —k Cvetko Golar: Bratje in sestre v Gospodu, sanje poletnega jutra. Splošna knjižnica zvezek 61. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 156 strani. Cena broš. Din 24—, vez. Din 32.—. Pisatelj Cvetko Golar je pravi iin pristni otrok narave, pevec žitnega polja. Njegova deviza je: »Oj, jaz pa grem, na polje grem zeleno. Videl in slišal bom sanje žita in rož!« Njegov notranji, pristni pesniški vzklik se glasi: »Že se začenja polje, že se temni ob moji desni visoka njiva, že me objema duh zorečega žita, duh zemlje in svobode. Pozdravljen veličastni, nebeški moj dom!« Njegovo zaljubljeno pismo se začenja: »Dobro jutro, Ančka! Poslal bi ti v nežno voščilo divjih, rdečih rož, ali se bojim, da bi se ranili tvoji prstki na neusmiljenem trnju, ki jih obdaja, poslal bi ti v vroč spomin plamenečega maka, ki ga je rodilo naše polje —«. To je pristen, nepokvarjen pesnik prirode. Cvetko Golar, kakor ga poznamo iz njegovih nežnih, čustvapolnih, liričnih pesmic, in kakor se v najpristnejšem odsevu zrcali v največji meri v njegovem pripovednem spisu »Bratje in sestre v Gospodu«. Če je Golar s svojima zadnjima oder-skima proizvodoma izzval različne dojme za sebe in proti sebi, je v tem pravkar izišlem delu, ki datira iz prejšnjega časa. brez vsakega dvoma na višini po svojem stilu, po karakteristiki, popisovanju, po mehkih, liričnih občutkih, po svoji naivni šegavostr. Golar je v tem spisu ustvaril sliko čisto posebne, slovenske boheme kakor je Golar sam pravi pravcati slovenski bohemien. Vsi njegovi junaki in junakinje te krasne povesti »Bratje in sestre v Gospodu«, kakor se sami nazivajo, so pristne slovenske postave, ki živijo svoje posebno življenje v sanjavosti, vzajemni vdanosti, vriskajoči in plakajoči, kakor jih zajame hip. — Prepričani smo, da bo vsak prijatelj dobre in razvedru-joče .knjige z velikim zadoščenjem in z napetostjo vžival to nežno-miično povest pristnega Golarja. —k Tisoč in ena noč. Zbirka pravljic z Jutrovega. Za odrasle priredil Andrej R a p e. II. Zvezek. Založila Učiteljska tiskarna. Strani 323. Cena 50 Din. Priljubljenih orientalskih pravljic »Tisoč in ena noč«, ki so se svojčas celo v nemškem jeziku čitale med našo inteligenco, je izšel sedaj že drugi zvezek za odrasle. Prvi zvezek, ki je izšel v isti založbi in stane 40 Din, se je zelo priljubil našim knjižnicam, ker ga rado bere vse od preprostega seljaka do mestne inteligence. Nič manj lepo je ilustriran drugi zvezek, z naslovno sliko v barvotisku in drugimi, ki so tudi prav dobro pogodene. Jezik je lahak, razumljiv in kar ni dovolj lepo in bajno opisano z besedo, izpolnjuje fantazijo še slika. Drugi zvezek prinaša pravljice: Salomon in kraljica iz Sabe. — Nur al - Din Ali in lepa Perzijanka. — Zgodba o kralju Omarju, sinu al - Numa- na, in njegovih sinovih Šarkanu in Zau al -Makanu. Posebno v zimskih večerih so priljubljeno čtivo te pravljice. — Za mladino je izšla v isti založbi posebna zbrana zbirka pravljic »Tisoč in ena noč«. Nobena knjižnica ne sme pogrešati teh knjig in jih toplo priporočamo vsem prijateljem lepe knjige. —k A. M. Dostojevskij: Zapiski iz mrtvega doma. roman v dveh delih, prevel Vlad. Levstik. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Splošna knjižnica zvezek 59—60. 1. del 260 strani, broš. Din 36.—, vez. Din 46.^, II. del 212 strani, broš. Din 30.—, vez. Din 40.—. Veliki ruski pisatelj Dostojevskij, avtor »Besov« in »Idijota«, je podal v tem svetovno-znanem romanu plastično sliko življenja ruskih kaznjencev v takozvanih katorgah, utrjenih jet-niških taborih v Sibiriji, v katerih morajo prestati civilni in vojaški obsojenci dolgoletne ali dosmrtne kazni. Uredba v katorgah, življenje kaznjencev v njih, do najmanjšega detajla, pretresljive zgodbe in zločini, ki so nesrečneže dovedli v te proslule jetniške naprave, razni čistokrvni ruski tipi, nadalje razni dogodki, neznatni ali usodepolni, ki se razvijejo v tem pestrem četudi enoličnem života-renju; vse je opisano z detajlno natančnostjo in v mojstrskem slogu. Ta veliki, turobno veseli kos življenja ruskih obsojencev priveže bralca tako močno, da s težkim utripom srca sledi pisatelju. —k Veliko iznenadjenje za svaku ženu i djevojku pruža decembarski broj 9. našeg omilje-nog »Zenskog lista« za modu, zabavu i kučanstvo. Upravo raskošna vanjska oprema dade več naslutiti, da če ovaj broj ne samo uslijed svoje opsežnosti (40 stranica) več i svojim bogatim i veoma zanimivim, zabavnim i poučnim sadrža-jem te prekrasnim vrlo uspjelim jasnim slikama r.apose modnog dijela, natkriliti sve dosele izašle brojeve ii oduševiti svaku čitateljicu ovog našeg obljubljenog časopisa. Osim nastavka »Kako da ostanem mlada i lijepa« donosi ovaj broj ' 8vole poverjenike_ ARGUS da)e Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrijskih podjetij In privatnikov ARGUS-°*e Informacije 80 vsikdar točne Izčrpne In hitre ___ ARGUS s» nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARGUS-01 telefon je 6-25, a brzojavni naslov Argua Učitelji-voditelji mladinskih organizacij! Skrbite, da bo mladina segala po knjigah Učiteljske tiskarne! Naša gospodarska organizaciia. —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Tovariš KarelOo-rišek iz'Stične je poslal 200 Din kot prebitek Miklavžeyega večera. Istotako tovariš Edvard Vidic iz Reteč nad Škofjo Loko nadaljnih 20 Din kot prebitek Miklavževega dne. Tovariš Jože Zupančič iz Litije je nabral za »mi-klavževko« 60 Din. Pošilja jih z opombo: »Le s korajžo, da zgradimo čimprej' kon-vikt!« Darovali so tovariši(ce): Ivan in Fran j a Bezeljakova, Marija Kalinov a, Marija Karitzkyje-va, Franjo Vidic in Jože Zupančič vsak po 10 Din. Tov. Jerica Schwickertova iz Trboj daruje Konviktu 20 Din, tovariš Martin M a t-k o, okrajni šolski nadzornik v Novem mestu, je plačal članarino 10 Din. Ako pri-štejem ta poslednji izkaz tekočega leta prejšnjemu, vidimo, da je žrtvovalo učiteljstvo za zgradbo svojega doma letos vsega skupaj 13.101 Din 50 p. — S to vsoto smo dosegli komaj nekaj več od polovice prispevkov v letu 1924. Podpisani se v imenu društva ob sklepu leta vsem darovalkam in darovalcem ponovno naj-iskreneje zahvaljuje ter prosi, da bi se odzvalo v bodočem letu vse učiteljstvo s plačevanjem redne članarine. Vsem srečno novo leto 1926. Jos. Kobal, blagajnik. Iz nase stanovske organizacije. Gibanje okrajnih druSter v Sloveniji. Vabila: OBČNI ZBOR OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO bo dne 9. januarja 1926 ob 9. uri v telovadnici I. mestne deške osnovne šole na Ledini. Dnevni red: 1. Predavanje tov. V. Engelsberga »Moji doživljaji v Rusiji«. 2. Razgovor o delitvi društva v 2 samostojni društvi. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Določitev članarine za leto 1926. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 9. januarja 1926 ob 10. uri dopoldne na Pra-gerskem v ondotni šoli. To zborovanje je občni zbor z običajnimi točkami, spojeno s predavanjem meščanskošolskega ravnatelja D. Humeka o deškem ročnem delu. Da nam je tako predavanje od takega predavatelja potrebno, bo z ozironi na znani odlok vsakemu iasno in posebna spodbuda na udeležbi menda neumestna. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v smislu točke 10. društvenih pravil dne 16. januarja 1926 v »Narodnem domu« v Mariboru Ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) bla-gajnice. č) prosvetnega odseka, d) pre-gledovalcev računov. 4. Določitev članarine. Pri tei priliki se bo revidiral sklep zadnjega zborovanja glede prispevka za Učiteljski dom. na kar se opozarjajo vsi mlajši tovariši(ce). 5. Volitev novega odbora. Zaostanke na društvenini je brezpogojno poravnati. Predloge pa je poslati nemudoma društvenemu predsedniku, da jih zamere še pravočasno vposlati poverjeništvu in je zastopati na seji širjega sosveta dne 10. januarja. = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni letni občni • zbor v soboto 16. januarja 1926. ob 18. uri v Šentjakobski šoli. — Na dnevnem redu so: poročila predsednika, tajnika in blagajnika ter volitve novega odbora za nadaljno poslovno dobo. — Pridite vsi! = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC ima glasom odborovega sklepa svoj občni zbor v če- trtek dne 7. januarja 1926 ob 9. uri v Slovenjgradcu. Udeležba je obvezna. Na pol-noštevilno snidenje vabi — odbor. Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO ie zborovalo 12. decembra 1925 v šoli na Zidanem mostu. Od 106 članov ie bilo navzočih 69 članov. Opravičeno je izostalo 11 članov. Nena-vzočnost vseh drugih pa ie neopravičena. Kot gost se je udeležil zborovanja novi šolski referent tov. Ljudevit Potočnik. Na dnevnem redu je bil poleg običajnih točk tudi proračun za leto 1926. ter volitve novega odbora. Članarina, katera obsega tudi članski prispevek ipo 100 Din za Učiteljski dom, je bila z večino glasov sprejeta. — Odbor se je sestavil sledeče: predsednik Robert Piav-šak; podpredsednik Juro Kislinger; tajnica Martica Plavšakova; tajnični namestnik Adolf Jesih; blagajnik Alojzij Bučar; računska pregledovalca Lebar Franc in Jože Groznik; odborniki Her-mina Lundrova, Jurko Vitko. Laze Hof-bauer; pevovodja Andrej Gostiša. Prihodnje zborovanje Skliče po potrebi predsednik. + ORMOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo slavnostno zborovanje dne 7. decembra 1925 v Ormožu, katerega se ie udeležil tudi sreski šolski nadzornik tovariš Jože Gorup iz Ptuja. Nanovo je pristopila k društvu tovarišica Vida Hinterlehner, učiteljica na osnovni šoli v Ormožu. Kljub hudemu mrazu je prišlo od 54 članov 38. Dopisi in poročila. Po slavnostni točki izročitvi diplome tov. Rajšpu in Kosiju prevzame zopet predsednik tov. Josip Rajšp predsedstvo ter poroča o došlih in odposlanih dopisih. Omenilo se ie, da smo se udeležili 50-letnice Varaždinskega učiteljskega društva. Tovariš Papst se izraža povoljno o prvi pevski vaji in je upanje na ropolne uspehe. Izrekla se je želja, da na i skličejo prosvetne oblasti tečaje za rokotvorni pouk. Predavanje. O T. G. Masaryku ob njegovi 75-letnici ie predaval tov. A. Ro-sina. Govoril jo o zgodovini češkega naroda. o Masaryku kot osebi, o njegovem delovanju pred in med svetovno vojno in orisal tako Masarykove zasluge za ustanovitev samostojne Češkoslovaške republike in ujedinjenje Jugoslovenske države. Predavanje tovariša Lj. Belšaka se je moralo radi pomanjkanja časa preložiti na prihodnje zborovanje. Proračun za leto 1926., poročal blagajnik Drago Pinterič. Po njegovih izvajanjih se sklene sledeče: 1. Člani Ormoškega učiteljskega društva prispevajo v letu 1926. za Učiteljski dom 100 Din, za Jugoslovensko Matico 12 Din, za Ci-ril-Metodovo družbo 3 Din 'in za Slov. Šolsko Matico 30 Din 2. Od prispevka za Učit. dom so oproščeni le po starem upokojeni, ki plačujejo kakor dozdai letno 10 Din. 3. Za Slo\. Šolsko Matico ne prispevajo poročene učiteljice in učiteljice ženskih ročnih del. 4. Po novem upokojeni plačujejo vse tiste prispevke kakor redni člani. 5. Za domače društvo se plačuje letno 39 Din (poročene učiteljice 37 Din). Tega plačila so oproščeni po starem upokojeni in učiteljice ženskih ročnih del. Z ozirom na navedene točke se odmeri članarina vštevši prispevek blagajni poverjeništva UJU sledeče: a) redni člani (tudi po novem upokojeni) 24.50 Din mesečno; b) z učitelji poročene učiteljice 16 Din mlečno; c) učiteljice ženskih ročnih del 15.50 Din mesečno; č) po starem upokojeni 6.50 Din mesečno. Prihodnje zborovanje in občni zbor se vrši dne 6. februarja 1926 v Ormožu. + MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v soboto, dne 10. oktobra 1925 v Vuhredu. Navzočih je bilo 21 izmed 31. Tovariš predsednik pozdravi predvsem nadzornika Močnika, ki se je rade- ( Radi Izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si za Jesen in zimo KARO"ievlje m ) 99 Lastne delavnice. Cene solidne. IL MARIBOR Koroška cesta 19 J Le najbolje je najceneje v.olje odzval povabilu našega društva, da prisostvuje našemu delu. — Naše društvo je zopet izgubilo tri člane: Pirjevec Mico, Tomažič Vlado in Franca Iglarja. Na novo pa so se prijavili društvu tov. Jurančič, Terčak in Hafnerjeva. Na dan našega zborovanja je poteklo ravno pet let, odkar se je vršil plebiscit na Koroškem, kateri je, žali Bog, nas vse globoko razočaral. Naši bratje onstran Pece so vso to dobo petih let zastonj čakali na kakšno pomoč od svojih rojakov v Jugoslaviji. Naša sveta dolžnost je, da iih v težkih časih, če ne gmotno, vsaj moralno podpiramo. — Po končanem predsednikovem nagovoru se preide na dnevni red. Prečita ta se poročili pokrajinske in glavne skupščine, nakar (sledi predavanje tov. Ivanke Vidmarjeve »Kako vzbudimo v otroški duši ljubezen do šole«. Tovariš predsednik se ji za res lep in globok referat prisrčno zahvali. Nadzornik Močnik poroča o novem učnem načrtu. Tov. predsednik se mu zahvali za njegovo prijaznost. Zelo zanimiva je bila zadnja točka sporeda, namreč razkazovanje skioptič-nih slik Rima in razlaga istega. Lepe slike, kakor tudi opis in oris tega starodavnega. zgodovinskega mesta, katerega nam ie v vznešenih besedah podala tov. M. Brandstetterjeva. nam je nudil res užitek. V imenu vseh poslušalcev izreka tov. predsednik tov. Widmoserju, kakor tudi predavateljici prisrčni »hvala«. SpreiO.e so bile tudi sledeče resolucije: Učiteljsko društvo Marenberg zahteva. da se nam pošljejo navodila in pojasnila k novim učnim načrtom, oziroma se izdajo dopolnilni učni načrti, ki bodo prikladni za -vse kategorije šol. — Nadalje se stavi resolucija: Učiteljsko društvo marenberškega okraja, osobito šolski upravitelji tega okraja soglasno zahtevajo, da bi se izpolnjevanje raznih statistik in izkazov reduciralo na letno glavno poročilo koncem šolskega leta. Vse ostale statistike pa nai odpadejo, ker so nepotrebne. + BREŽIŠKO - SEVNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 5. decembra v Brežicah. — Navzočih 63 članov(-ic). Uvodoma predstavi tov. predsednik predavatelja g. ravnatelja Al. Novaka, pozdravi gosta g. Pilgrama, ravnatelja mešč. šole v Brežicah ter čestita tovari-šem(-icam) (Drofenik Štefanija, Rainer Dragica, Šuligoj Savica (odi.), Straus Milan in Župevc Slavko), ki so v jesenskem roku položili usposobljenostni izpit. Predavanje. — G. ravnatelj Novak je predaval »O risanju in ročnem delu po novih učnih načrtih«. Navzoči- so pozorno sledili zanimivemu referatu, ki ga je predavatelj tudi ponazoroval z mnogoštevilnimi slikami, s katerimi je okrasil zboro-valno sobo. Dopisi: 1. Društvo za zgradbo Učit. konvikta v Ljubljani priporoča svojo naklado ročnih zemljevidov ljublj. okrožja v nabavo. 2. Zveza kult. društev naznanja te-mata in referente za prihodnje leto. 3. Uprava listov UJU, pov. Ljubljana, priporoča šolam v nakup stare letnike »Zvončka«. Učiteljski konvikt — razgovor glede obvezne članarine. — Tov. Čopič je podal obširno poročilo o ciljih in delovanju društva za zgradbo Učit. konvikta od njega ustanovitve do danes, ter predlagal, da se po vzgledu drugih društev, tudi naše prijavi korporativno kot član istega. — Za tem se je vnela živahna debata, v katero so posegli tov. Drnovšek, Pečnik J., Jereb, Vadnal in Gajšek. Na predlog tov. Jereba se je ta zadeva odložila do prihodnjega občnega zbora. Prihodnje zborovanje (občni zbor) se vrsi meseca februarja v Brežicah. Kot predavatelj nastopi tov. Jakooec _.____' Učiteljski pravnik. —§ Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eks-pioataciji. Z naredbo gospoda ministra za promet M. S. št. 25.451 z dne 7. septembra 1925. se uveljavljajo te-le izpremembe in dopolnitve v pravilniku o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploatadiji:1 1. Člen 96. se črta in nadomešča s tem besedilom : >>E"iaki vseh državnih in drugih javnih šol, TL " P° d!ižavi' uživaio dvakrat na leto popust 50% ne redne tarife.« 2. Člen 97. se črta in nadomešča s tem besedilom: »Potniške blagajne izdajajo polovične vozovnice na podstavi dijaških legitimacij (indeksa s fotografijo, dijaških listov ali dijaških knjižic) Z legitimacijo vred morajo predložiti dijaki potniški blagajni objavo, izdano po šolskem oblastvu, ki navaja dijakovo .ime in njega priimek z označbo sole, v katero hodi, njega starost in v kateri razred ali letnik hodi. Legitimacija in objava morata biti potrjeni s podpisom šolskega direktorja ali šolskega upravitelja in opremljeni s šolskim žigom. Taka objava mora imeti na strani dva prazna razpredelka, enega s pripombo: »Prvo potovanje«, drtigega s pripombo: »Drugo potovanje«. Ta del objave ne sme biti prilepljen, ampak objava mora biti iz celine. Potniške blagajne pritisnejo na dotični raz-predelek postajni datumski žig. Vlakovi sprevodniki morajo ob pregledovanju vozovnic zahtevati od dijakov^ te objave ter preluknjati dotični raz-predelek. Šolski direktorji ali šolski upravitelji so kazenski odgovorni, če izdado tekom šolskega leta enemu dijaku več nego eno objavo. Poleg ostalega se mora na objavi označiti, da velja za eno šolsko leto; tO se mora v objavi jasno napisati. Brez take objave morajo potniške blagajne dijakom odklanjati izdajo znižanih vozovnic. Vsaka šola mora voditi seznamek izdanih objav. (Ruski dijaki, ki se šolajo v naši državi, uživajo ob istih pogojih enake olajšave kakor naši dijaki.)« 3. Člen 98. se popolnoma ukinja. (Četrtinska vožnja za šolske izlete.) 6. Člena 102. in 103. se izpreminjata v tem, da dovoljuje olajšave, navedene v njima, minister za promet po svojem preudarku. 8. Olajšave, določene po členih 107., 108., 109. in 110., dovoljuje minister za promet po svojem preudarku. (Za skupščine, pevska in telov. društva, Rdeči križ.) 9. Olajšava, določena v členu 111., se popolnoma ukinja. (Revizorji zadrug.) Direkcija državnih železnic v Ljubljani. dne 15. septembra 1925.; št. 612.805—VI. 1 Uradni ltet z dne 17. novembra 1924., št. 336/105 in Ur. list št. 88. od 19. septembra 1925. NaS denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „UtltelJ» skega konvikta" v Ljubljani reglstrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Promet do 30. nov. 1925 Din 1,064.437 81. Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/0, proti polletni odpovedi pa po 7%. Uradno ure: Vsak četrtek in vsako soboto od V*5. do "s6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 5 Din se ne odgovarja. Priporočamo najboljše PFAFF Žlvaine stroje posebno za Šolski poduk. Ugodne cene. Za Šolska vodstva poseben popust. Poduk v umet. vezenju brezplačen. IGN. VOK LJUBLJANA NOVO MESTO PRIMERNO NOVOLETNO DARILO * JE LIČNO VEZAN ZVONČEK * * Tovarišice in tovariši, spomnite na to starše prihodnje dni in priporočajte nakup našega mladinskega lista. Uprava ima še na zalogi sledeče letnike: 1919, 1920, 1921, 1923, 1924, in 1925. * CENA VEZANIM LETNIKOM á 45 DIN