Edisonove najsrečnejše ure. Svetovno znanemu ameriškemu in že rajnemu iznajditelju Edisonu so stavili pred njegovim 741etn. rojstn im dnevom vprašanje: Kedaj se je čutil najbolj srečnega v Bvojem življenju? Ne jda bi dolgo razmišljal, je otlgovoril veliki iznajditelj: »V celem življenju poznam tri dobe, katere so bile zame polne sreče. Srečen sem bil, ko sem pi-oda.jal kot 121-e-tni dečko na ¦ kolodvoru v Ohio časopise, ko sem se poročil in ko sein postal prvič ofie. Splošno lnornm trditi, da mi je bilo skozi celo življenje v največjo zadovolje in sreCo delo. V poskusnih delavnicah sem pieživel največ res srečnih ur.« brodeinost delila iz svojega, vendar ni nikdo vprašal za drugo, nego za resnično potrebo. Letos pa se stavijo druge zahteve. Sicer pa se letos na koruzo že dolgo čaka, čeprav so je nekateri najbolj potrebni. Sv. Ema pri Prista... Dovolite, g. urednik, malo prost.ra v »Slovenskem gospodarju«! Narava se prebuja iz dolgega zimskega spanja; tako sem se tudi jaz prebudil iz dolgega molčanja ter vain napišem par novic i_ naših krajev. Pred dnevi se je mudil pri meni ria obisku neki tujec, ki je šel v nedeljo k službi božji k naši fanni cerkvi. Začudeno je gledal in me vprašal, odkod pride toliko moderno oblečenih gospodičen in gospodov k Sv. Emi. Ko sem mu povedal, da so to sami doraačini, se je začudil, češ, ali tukaj ni krize. Kriza je, toda moda pa je tudi moda, in ženski spol se vestno drži mode. — Krasno cerkveno petje pod vodstvom domačega organista, mežnarjevega Franclna, nas razveseljuje vsako nedeljo. Ponosni smo lahko Šentemčani, da imamo v župn.ji tako izvrstne pevce, vsa čast fantom in dekletom! — Končno še napišem žalostni slučaj, ki se je zgodil v nedeljo dne 25. februarja pri Sv. Emi. Ko je bila končana služba božja ob 10. uri, je prišlo s kora nekaj fantov, ki so nosili za klobukom perje od fazanov. Takoj so jih napadli fantje iz drugega dela župnije Napadeni so se branili ter se je medsebojno suvanje vršilo do pokopališča. Tam se je pričela prava bttka, ki je začasno končana. Na.padalci so prijavljeni orožnikom. Naj bi se take žalostne reči več ne ponavljale, fantje, izobrazujte se in napredujte v lepem vedenju! Laško. Hrastnik zoper mestno občino. Dolgotrajna pravda mestne občine- v Laškem s Jlrastnikom. Miliaelom je zaenkrat končana. Vlekla se je sko_aj tri leta in je bila ves čas predmet širšega zanimanja ter se je o njej govorilo veliko tudi po sosednih občinah. — Stvar je ta: Hrastnik je pred leti kupil več parcel na levem bregu Savinje in sicer prav nasproti termalnega k.pališča v Laškem. Te parcele pa ležijo tako, da na dveh svojih straneh m_jijo na parcele laške mestne občine. Ker je bila tudi občina sama v letu 1906 do 1908 lastnica parcel, ki jih je kupil Hrastnik, so ostale meje med parcelami zabrisane in nejasne. Ko je Hrastnik kupil svoj svet, mu sev&da nihče .ii mogel pokazati natančno, kod teče prava uživalna meja, ker je nihče točno ni poznal. Komaj pa je začel Hrastnik kupljene parcele uživati in je posekal na njih par smrek in si hotel nakopati vozno pot, je mestna občina takoj prijela Hrastnika trikrat zaporedoma s tožbami radi motenja poeesti. V prvi tožbi se je sklenila med občino in Hrastnikom poravnava in je na podlagi slednje, ko je Hrastnik na svojih parcelah začel ' ponovno sekati, začela vcditi zoper Ilrastnika izvršba, s katero je hotela Hrastnilka prisiliti, da bi na kupljenih parcelah ničesar več ne delal. Dve tožbi radi motenja posesti pa je mestna občina umaknila, ker sta bili itak nepotrebni, ker je imela že izvršljivo poravnavo zoper Hrastnika. Ko pa je začela občina Hrastnika eksekvirati, je ta odgovoril takoj s tožbo, in sicer že v letu 1932, ter se je v pravdi, ki je sledila tej tožbi, ugotovilo, da je Hrastnik sekal drevesa in pot nakopaval na svojem svetu, tako da se je izkazala vsled tega vsaka izvršba zoper njega za nedopustno. Mestna občina je pravdo izgubila v prvi stopnji in ponovno tudi v drugi Btopnji pred okrožnim sodiščem v Celju, in je iBedr j ta "zadeva zaenkrat kon.ana in s tem to3jprav]jen tudi konec vsestranskega zanima- njj, za to zadnjo pravdo. Mestna občina mora pla.ati zastapniku Hristnika dr. Ogrizeku tudi vse pravdne stroške in sicer v pravdi, ki je trajala skoro tri leta. Pišece. Marsikje je še obila snega, a pri na.s smo imeli že 14 dni prav prijetno pomladansko vreme. Sneg je že davno skopnel. Toda S&daj se nam je začelo vreme zopet kujati in nam ponuja dež. J3og ne daj, da bi še dobili v marcu sneg! Pa je tudi prav, da smo dobili tal. i zgodaj lepo pomlad. Saj v jeseni ni bilo mogoče radi vednega dežja po vinogradih kopati in tudi poljska dela so zaostala. In smo sedaj bolj pridni. Vse koplje, reže in koli po vinogradih. Nekateri so pa tudi že začeld delati po poljih. Ker se pa nam je vreme tako hitro na le>po obrnilo, hočemo tudi prih_dnjo nedeljo dne 11. ma.rca slovesno zaključiti pouk na kmetij.ki nadaljevalni Soli. Saj jebilza pouk itak najboljši čas v zimskih dneh. Kakšen uspeh pa je šola imela, bomo pokazali na javni skušnji ob zaključku šo<le, ki se je udeleži tudi g. banski šolske svetnik Krošl Jožef. Upamo, da se bodo te slovesnosti udeležili tudi domačini v obilnem številu, da vidijo, kaj zmorejo njihovi možje Jn sinovi. Začetek bo okrog pol 15. ure. Ob koncu bo tudi mrzla zakuska za povabljene goste in udeleženee pouka na prvi kmetijski nadaljevalni šoli v brežiškem srezu. — Toda žalostno vest vam moram tudi spo_o_iti., g. urednik. Našega Friclna n. več med nami. Že dalje časa je nekaj premišljeval in bil vedno bolj zamišljen. Kaj bi mu le bilo, smo mislilii?! Pa ga nekoč dobi njegova boljša polovica vsega zaverovanega v »Slovenčev« članek »Kaj pravite?« Ker jo je radovednost prijela, je tudi ona pogledala v časopis. In doumela je zamišljenost svojega Friclna. »Slovenec« je namreč poročal o Butalah in B-talčanih, kako je tam lepo, kako se svobodno kretajo, imajo vsega v izobilju in podobne stvari. To pa je mikalo tu<li našega Friclna. In ko sta se potem nekega dneva z boljšo poJovico sporekla, jo je kar mahnil v Buta.le in nam dal slovo. Toda upamo, da le za postni čas, nato se bo pa rad vrnil. Ko se vrne, bomo vam pa brž sporočili, g. urednik, kaj je dožJvel in kako se je imel naš Fricl v slavnih Butalah. Gladbeck na Vestiaiskem. Zlata poroka. — Večkrat beremo o zlatih porokah na Slovenskem in nas izseljence zelo veseli, da se doma v mili domovini navadno udeleži cela fara te izredno lepe slovesnosti. Na tujem je seveda taka slavnost še b_lj prisrčna in nepozabljiva. Franc Križnar, rojen dne 25. marca 1854 v Št. Juriju kri Kranju, kjer jedo tako radi godljo, se je poročil dne 3. februarja 1884 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v LjubIjani z Marijo Friškovec, doma i_ Mengša, ix>jeno leta 1852. Stara mama kaj rada pripoveduje iz svojega rojstnega kraja, kako da so ljudje tam pridni in pobožni, in se pošali Se zraven, da je v Trzinu blizu Mengša za tujca nevarno, da mora žepe narobe obrniti, da ga ne napadejo. Pet let je Križnar služil pri vojakih; leta 1901 je prišel s svojo ženo naVestfalsko in od leta 1906 stanuje v Gladbecku. Šest otrok je imel, od katerih je že pet umrlo; ena hči, namreč gospa Jegličeva, ki je zavedna Slovenka, še živi v Essenu. Splošno je ta zlati par zelo priljubljen in spoštovan pri Slovencih in Nemcih; oba zlatoporočenca sta bila vedno pri katoliških slovenskih društvih ter daja.a s svojo poštenostjo in svojim krščanskim življenjem najlepš. zgled. Dan zlate poroke je bil velik praznik. Že na predvečer je nemški cerkveni pevski zbor farne carkve prav lepo zag.l podotav®. V soboto dne 3. februarja se je zbrala velika slovenska rano'' žica in je pred hišo pozdravUa zlatoporočen. ca z lepim slovenskim petjem. Zastave društva sv. Barbare in roženvenske bratovščine in okoli 300 Slovencev je spremilo ta zlati in Wa. gi par v lepem sprevodu v cerkev. Pred oltar. jem v sredi vseh gladbeskih Slovencev je g, konz. svetnik Tensundern nagovoril zlatopo. ročenca in porabil ob tej priliki (prvikrat v, Nemčiji) zbirko svetih obredov ali slovensk. obrednik. Vsi so bili ginjeni do solz, ko je g. Tensundern amenil lepe kraje, katere sta ta. krat zapu&lila, i.n zlasti, ko je prebral pismo ljubljanskega škofa: »Želirn, da bi Vama Bog dal še srečnih uric na svetu, in da bi Vama bogato povrnil vso zvestobo in Vaju poplačal tudi za to, da sta z lepim krš.anskim življe. n.jm dajala mlajšim lep zgled i«n tako poča-i stila slovenski narod in ljubljansko škofijo, ker na tujem oboje sodijo po življenju ljudi, ki od tu prihajajo. Bog Vaju obilno blagoslo vi!« Med sveto mašo smo lalinsko in slovensko peli in molili za zlataporočenca in za slo-: v-nski narod. Tudi presvetli g. škof munster. ski Klemens Avgust grof pl. Galen je podaril lapo sliko, katero je izročil zlatoporočencema pristojni g. župnik Griinefeld, ki je Slovencem zelo naklonjen. Popoldanska slovesnost, h kateri sta povabila društvo sv. Barbare in rožeii vensika bratovščina vse člane in članice, se je v veliki dvorani vršila prav po domače. Sta. rejšina je prišel v svate in teta z ruto na glavi je prinesla kat svatbeno darilo v oprtnem košu svatovsko pogačo. Veliko govornikov je. čestitalo zlatoporočencema; zlasti predsedniK društva sv. Barbare Josip Dobravc je podčrtal v svojem nagovoru visoke zasluge, ki jih .ma-> ta zlatoporočenca za slovenska društva, iri jima je izrekel najprisrčnejše čestitke v imenu obeh društev. Slovenska godba je igrala damače melodije, otroci so lepo deklami-ali in vsi so zap.li stare slovenske pesmi. Razpoloženje je bilo tako izvrstno in tako »lužt. no«, da je celo še 801etni jubilar Križnar ple-: sal kot mlad slovenski fant. Cela slovesno&t v cerkvi in v dvorani je zapet nemški javno. sti pokazala, kako se ljubijo Slovenci med seboj in zopet je povišala ugled, ki ga uživajo Slovenci povsod na tujem. Varaždin. Prijeli so dne 11. februarja nevar-i nega vlomilca in biciklokradljivca, 201etnega brezposelnega ključ. pomo_nika V. N., pristoj-: nega k Sv. Tomažu, srez Ptuj. Ta ptič je v bo . boto dne 10. februarja okoli 8. ure zvečer v!o-: mil z odpiračem v stanovanje Stanka Škor. janca, trgovca v Varaždinu, an mu iz omarice odnesel ročno Wertheim-blaga.no z 950 Din g( tovine, 21.000 Din hranilne knj.žice, 2 žepnii uri, 2 zlati verižici, 2 brovvninga F. N. 6.35 mm, usnjato suknjo in druge drobnai.je. TakoJ drugi dan je bil aretiran in predan v roke pravice.