r v GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. _______________________________________________________________________________________J LETO XVIII — ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 1985 POŠTNINA PLAČANA SMO GOSPODARJI Ob 35. letnici samoupravljanja v Lesni bo najbrž prav, da zapišemo nekaj misli o samoupravljanju in o človeku, kot o svobodnem proizvajalcu, ki mu je samoupravljanje namenjeno. Prispevek seveda ne bo znanstven, ampak izrazito praktičen, poljuden in razmišljajoč. Prosim vse bralce, da ga tako tudi berejo in razumejo. Človek je v današnji stvarnosti v stalni nevarnosti, ne samo, da bo postal suženj, ampak da bo postal robot AVGUST KRESNIK je dolga leta delal pri gozdarstvu v Slovenj Gradcu. Večkrat je bil izvoljen v samoupravne organe gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in takratne gozdne uprave. Delal je v sindikatih, bil član disciplinske komisije, skratka, razumel je, da se je treba udejstvovati tudi na samoupravnem področju. »Kar smo sklenili na delavskem svetu, je moralo tudi držati!« je povedal in dodal: »Seje so bile dobro pripravljene. Službe so skrbno pripravile predloge, delegati pa smo odgovorno obravnavali predloge. Sklepčnost ni bila problem. Zavest delegatov je bila na visoki ravni. Tudi štiri ure daleč so prihajali peš na seje.« Ze nekaj let je v pokoju. Živi v skromni hišici na Selah, ki si jo je uspel zgraditi s svojimi prihranki. Veliko spominov ga veže na delo v gozdarstvu, tudi težav prvih povojnih let se kar vedro spominja. Na sliki ga vidimo ob največji podrti smreki na slovenjegraškem območju, ki jo je podrl leta 1963 na Uršlji gori. Skupna izmerjena masa je bila 12,11 m3. NA SVOJEM SAMOUPRAVLJANJE NI LE TEMELJNI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOS V JUGOSLAVIJI, JE TUDI ELEMENTARNA potreba Človeka, da se afirmira v SVOJEM OKOLJU in se spremenil v navaden privesek stroja, za katerega in namesto katerega mislijo, načrtujejo in odrejajo drugi. Prav iz tega vidika in nasproti temu postavljamo pravico delovnih ljudi pri nas, da sami gospodarijo s sredstvi družbene lastnine in samostojno odločajo o pogojih dela in o sadovih svojega dela. Potreben nam je torej človek — proizvajalec kot svobodna, ustvarjalna osebnost, ki je materialno in socialno motiviran ter odločujoč element v proizvodnem procesu. Odnose nadrejenosti, podrejenosti, ukazovanja naj bi torej zamenjali odnosi enakopravnosti in sodelovanja. Seveda pa odnosov enakopravnosti in sodelovanja ne smemo razumeti tako, da bi se izognili organizacijski, poslovno-tehnološki disciplini, ki jo zahteva sama po sebi vsaka organizirana proizvodnja. Naša sedanja in zgodovinska naloga je, da storimo vse za nadaljnje osvobajanje človeka-proizvajalca in za sproščanje ustvarjalne moči človekovega dela. Že v genetski zasnovi človeka je težnja po avtonomnosti in vse večji afirmaciji v svojem okolju. Začetek samoupravljanja torej ni v letu 1950, ampak je v tem letu le pravno formulirana in v zakonu zapisana zgodovinska težnja delovnega človeka po avtonomnosti. Zapisali smo jo v zakon. Težnjo k avtonomiji vidimo že pri uporih sužnjev v starem Rimu, pri uporih tlačanov v fevdalizmu, štrajkih v kapitalističnem sistemu. Tudi konfliktne situacije, ki vodijo do prekinitev dela v našem času se pojavijo navadno tam, kjer je delavec odrinjen od odločanja. Pa poglejmo na razvoj samoupravljanja pred sprejemom zakona v letu 1950. Delavke v tekstilni industriji Mura v Murski Soboti se rade pohvalijo, da je pri njih začetek samoupravljanja leto 1948. Takrat so se uprle državni odločitvi, da se stroji v tovarni odstranijo in prepeljejo v notranjost države. Državna odločitev je bila takrat takšna zaradi močne napetosti na madžarski (Nadaljevanje na 2. strani) Rezultat devetih mesecev-še vedno izguba Slabi rezultati v nekaterih TOZD lesne industrije, ki nas spremljajo že od prvega polletja naprej, so v devetih mesecih še vedno zaskrbljujoči. Trendi gospodarjenja se niso gibali tako, kot smo predvidevali z ukrepi predsanacijskih programov. Rezultat je slabši, kot je bil v I. polletju, čeprav ugotavljamo, da se rezultat v TIP Otiški vrh giblje v skladu s predvidevanji v ukrepih za odpravo motenj in da je v Prevaljah že pozitiven. Sanacijski ukrepi v TSP Radije-Podvelka in v Novi opremi do konca leta ne bodo izvršeni v celoti, saj proizvodnje in prodaje, ki v avgustu in septembru ni bila v skladu s predvidevanji, do konca leta ni mogoče več nadoknaditi. Z večanjem izgub se problemi kopičijo. Največji problem so še vedno velike zaloge gotovih izdelkov (TP Pameče — podboji, Prevalje — vrata, TSP Radije-Podvelka — okna). Zaloge v skupnem prihodku predstavljajo ca. 1 milijardo in so od lani porasle vrednostno za 80 °/o. Kot posledica visokih zalog, podaljšanih plačilnih rokov s strani kupcev in vedno večjih izgub so velik problem tudi obresti od obratnih sredstev, ki v lesni industriji skupno z Blagovnim prometom že presegajo izplačane osebne dohodke. Objektivnih težav je še vedno veliko. V TSP imajo zadnje mesece velike probleme s pomanjkanjem stekla in tako ne morejo od- premljati izdelkov, v TIP še niso dokončno urejena cenovna razmerja med vhodnimi in izhodnimi materiali, povpraševanje po naših izdelkih tudi ni takšno, kot je bilo lani. V panogi lesne industrije so dobro poslovale vse štiri žage in dosegle 92.134 tisoč din ostanka dohodka. Tudi ni bojazni, da bi do konca leta ti TOZD poslabšali rezultate. V tovarni ivernih plošč smo dosegli količinsko proizvodnjo z 72 "/o1, prodajo pa s 67®/o letnega plana. Direktni stroški niso bili večji, kot so bili planirani, visoki pa so bili splošni stroški. Dohodek smo dosegli le 31 °/ol letno planiranega in rezultat 112.980 tisoč din izgube. V primerjavi s predsanacijskim programom je rezultat za 9 % slabši, kot smo ga načrtovali in je posledica nedoseganja količinske proizvodnje in višjih stroškov, predvsem obresti, ki jih za podaljšanje plačilnih rokov plačujemo dobaviteljem. V tovarni pohištva Pameče smo količinski letni plan dosegli z 69 %>, prodajo pa s 70 %. Stroški so bili večji od načrtovanih, predvsem poslovni stroški. Ostanek dohodka 7068 tisoč din je bil ustvarjen tudi na račun storniranega stanovanjskega sklada in je manjši od planiranega za to obdobje. (Nadaljevanje s 1. strani) meji, napetost pa je bila posledica našega spora z in-formbirojem. Delavke so uspele, stroji so ostali. Povzetek iz govora Francke HERGA, podpredsednice republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na osrednji republiški proslavi ob dnevu samoupravljalcev in 35-letnici samoupravljanja: »Decembra leta 1949 so na seji gospodarskega sveta vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije in centralnega sveta Zveze sindikatov sprejeli navodilo za ustanavljanje in delo delavskih svetov v državnih gospodarskih podjetjih. Triindvajsetega decembra 1949 so ga poslali vsem sindikatom v republikah in podjetjem, ki so bila izbrana, da bi v njih ustanovili prve delavske svete. Tako so bili izvoljeni delavski sveti v 215 podjetjih različnih industrijskih vej. Razvoj je tekel zelo naglo, saj je bilo veliko pobud iz podjetij, da bi jim dovolili izvoliti delavski svet. Tako je sredi leta 1950 imelo delavske svete že 520 podjetij s skupno več kot 15.000 delavci. Prvi delavski svet je bil izvoljen 21. 12. 1949 v tovarni cementa Prvoborac v Splitu.« Sedemindvajsetega junija 1950 sta zvezni svet in svet narodov sprejela zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Dne 14. 10. 1950 so delavci gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec prevzeli podjetje v upravljanje. Zapisnik o prevzemu gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec je hranjen v arhivu Lesne. Člani prvega upravnega odbora so bili: SKRIVARNIK Jožefa, PLANŠAK Urban, GOLT-NIK Miha, ZDOVC Vlado, PONGRAC Ivan, POKLIC Miha. Po položaju je bil član upravnega odbora tudi direktor gozdnega gospodarstva Martin POTOČNIK. Od takrat dalje je samoupravljanje doživelo velik napredek. Clovek-delavec postaja vedno bolj gospodar na svojem. Seveda pa so v nas še prisotni zgodovinski ostanki preteklosti. Radi se zatekamo k mezdni miselno- sti, kadar nam to prija. Odrivamo vzroke za neuspehe na širšo družbo. Radi bi delili, če tudi nismo dovolj ustvarili itd. Obstajajo pa tudi določena dejstva, ki danes negativno vplivajo na razvoj samoupravljanja ali povzročajo njegovo stagnacijo. Naštejmo jih nekaj: 1. neracionalno koriščenje družbene lastnine, predvsem glede napačnih odločitev pri investicijah, 2. preslaba konkurenčna sposobnost, da se enakopravno vključujemo v mednarodno delitev dela, 3. velika zadolženost naše dežele v tujini, 4. poizkusi etatizacije družbeno-ekonomskih odnosov, 5. izredno visoka rast cen in inflacija, ki vedno znova razvrednoti napore delavcev in pogoje za življenjski standard, 6. slabo socialno stanje posebno nekaterih kategorij prebivalstva, ki žive že pod robu socialne varnosti, 7. večanje socialnih razlik, ki niso rezultat dela, 8. samovoljno prilaščanje pristojnosti posameznikov v delovnih kolektivih, mimo samoupravnih pooblastil. Vse to vpliva na stagnacijo. Prihaja do močnejšega delovanja tehnobirokratskih sil, ki imajo svojo osnovno oporišče v upoštevanju svojih lastnih in parcialnih interesov, tudi teritorialno in podjetniško zapiranje, ki razbija tehnološko in ekonomsko enotnost združenega dela in enotnost delavskega razreda. Delavci pa zahtevamo nadaljni razvoj samoupravljanja in dosledno izvajanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ter pravilno porazdelitev bremen. Zahtevamo, da se odkrito in konkretno soočimo z objektivnimi in subjektivnimi slabostmi ter da bodo vse rešitve v funkciji odločujoče vloge delavcev v združenem delu in v družbi kot celoti. In končno zahtevamo odločen spopad z nedelom, ki močno slabi našo konkurenčno sposobnost ter naš položaj doma in v svetu. Jure ŠUMECNIK V Prevaljah smo količinsko proizvodnjo izpolnili z 78 °/o', prodajo s 74%. Veliko breme so zaloge, ki so v skupnem prihodku narasle, pa tudi direktni stroški, ki so večji od planiranih. Rezultat v primerjavi z letnim planom je pozitiven, 3596 tisoč din ostanka. Tudi v primerjavi s predsanacijskim programom je rezultat boljši, kot je bil predviden za to obdobje. Dohodek je celo za 19 % višji, kot je bil načrtovan. V TSP Radij e-Podvelka nismo dosegli planirane količinske proizvodnje — le 73 %, prodaja pa je bila dosežena 60 % letne planirane. V TSP zaloge niso bistveno porasle, stroški pa se gibljejo v mejah letno načrtovanih. Rezultat v devetih mesecih je izguba 139.509 tisoč din. Sanacija v TSP ni tekla tako, kot je bila načrtovana. Proizvodnja se v tako kratkem času ni mogla prilagoditi spremenjenim pogojem dela, istočasno pa so se pojavile nepričakovane težave z repromateriali, predvsem s steklom, kar praktično onemogoča, da bi vse zamujeno lahko nadoknadili. Nova oprema tudi ni izvršila količinske proizvodnje (73%), prodaja pa je bila dosežena le s 53% letno planirane. V Novi opremi je največji problem nesorazmerje med prodajo na domačem trgu in prodajo v izvozu in nedoseganje količinskega obsega proizvodnje zaradi neusklajenih kapacitet med oddelki. Vezani smo na uvoz precejšnjega dela reprodukcijskih materialov, naraščajo stroški obresti v taki meri, da je nastala že izguba na substanci. V primerjavi z letnim planom je rezultat v Novi opremi 295.160 tisoč din izgube in je tudi večja, kot smo jo načrtovali s sanacijskim programom za 48 milijonov din. V devetih mesecih je izguba še vedno tudi v TOZD Blagovni promet, ker ne razpolagamo z lastnimi sredstvi za kritje povečanih zalog. Na negativen rezultat TOZD BP so v največji meri vplivale obresti naših neprodanih izdelkov. V tem obdobju pa smo lahko zadovoljni z rezultati v panogi gozdarstva. Vse temeljne organizacije so poslovale pozitivno, čeprav je družbeni sektor pri količinski izvršitvi proizvodnje še v malem zaostanku. Skupaj so gozdarske temeljne organizacije dosegle 181.643 tisoč din pozitivnega ostanka. Kljub temu gozdarji mislijo, da je tak rezultat skromen. Do konca leta planirajo presegati plan dobave hlodovine. Tako bodo dosegli boljši rezultat v svoji dejavnosti, posredno pa tudi v žagarski panogi in s tem dali svoj prispevek k saniranju izgub. Do konca leta nam ostane le še dober mesec in pol. Rezultat 348.800 tisoč din kompenzirane izgube še lahko popravimo do neke meje, vendar pozitivnega izida ob koncu leta ne moremo pričakovati. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo proizvodnja tekla nemoteno, da bomo proizvedli in prodali načrtovane količine in dosledno izpolnjevali začrtane cilje na vseh področjih. Ida Robnik Sprejem pravilnikov o delitvi sredstev za OD Ena izmed kroničnih slabosti pri nas v LESNI je ta, da redko katero začrtano stvar pripeljemo do konca v roku, ki smo si ga zadali. Pri nas to še posebej velja za sprejem samoupravnih splošnih aktov s področja novega in težko pričakovanega sistema delitve sredstev za osebne dohodke oz. uveljavitev tega sistema v praksi. Potem ko nam je po velikih težavah uspelo pripeljati do konca postopek za sprejem skupnih osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, se skoraj že celo leto ubadamo s sprejemanjem pravilnikov na to temo v TOZD LESNE. V večini TOZD so pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sicer sprejeli, vendar bi jih morali vsi, da bi lahko novost zaživela v celoti. V tem trenutku torej še čakamo na šest TOZD oz. DSSP in DS interne banke, da bodo v mesecu novembru izvedli referendume za sprejem teh samoupravnih splošnih aktov. Toda tudi še potem novega sistema delitve sredstev za osebne dohodke ne bo mogoče takoj uveljaviti. Potrebno je namreč doreči še nekatere stvari, ki se nanašajo na določitev analitičnih ocen razvrstitev kriterijev dejanskega prispevka, določitev normativov, oz. norm, razporeditev delavcev na dela in naloge po novem razvidu del. oz. nalog ter še nekatere druge naloge, čaka nas torej še dosti dela in bomo morali do konca leta napeti vse sile, da bi v začetku naslednjega leta nove pravilnike tudi uporabljali. Za uveljavitev novih pravilnikov bo potrebno v temeljnih organizacijah skupaj s strokovnimi službami v TOZD in v delavni organizaciji glede na zgoraj navedeno pripraviti določene predloge za sprejem pri organih upravljanja v TOZD. Te naloge oz. ti predlogi so pogoj za praktično uporabo pravilnikov. Ena izmed nalog je sprejem grup oz. analitičnih ocen za posamezna dela in naloge na delavskih svetih TOZD. že obstoječe predloge grup bo potrebno namreč še preveriti glede na to, koliko se je v tem času spremenila zahtevanost del ali nalog, ali pa se je spremenila organizacija. Prav tako bo potrebno preveriti še posnetke za tista dela in naloge, kjer je prišlo do očitnih napak. Pričakujemo, glede na dosedanjo prakso, da bo ta naloga terjala še dosti usklajevanja in prepričevanja za potrditev na delavskih svetih, saj si vsak delavec, ki ima možnost sodelovanja pri tem, skuša zagotoviti čim višjo osnovo osebnega dohodka. Na delavskih svetih je potrebno sprejeti tudi razvrstitev kriterijev dejanskega prispevka po posameznih delih in nalogah ter določiti vpliv izbranih kriterijev. Te kriterije bomo oz. že razvrščamo na podlagi posebnih, računalniško prirejenih obrazcih. Pri tem bodo morali v večji meri sodelovati vodstva TOZD ter drugi strokovni delavci TOZD. Na delavskih svetih je potrebno sprejeti še normative za delavce v gozdarstvu, saj to terja tudi panožni sporazum dejavnosti gozdarstva. Te normative je namreč treba uveljaviti hkrati z določitvijo novih analitičnih ocen, prav tako v skladu s panožnim sporazumom glede tipičnih del in nalog, da ne bi prišlo do neupravičenih razkorakov v osebnih do- hodkih med delavci v TOZD, v delovni organizaciji in izven nje. Temeljne organizacije Lesne industrije pa morajo na svojih delavskih svetih potrditi norme, če so se le-te v tem času spremenile, oz. če so bile pred tem določene po drugačnem postopku, kot je uveljavljen z novimi pravilniki. Ne nazadnje je potrebno za uveljavitev novega sistema delitve sredstev za osebne dohodke opraviti še razporeditve delavcev na dela in naloge po novih razvidih del oz. nalogah. Takšne predloge bodo potrjevali odbori za delovna razmerja, kjer pa teh ni, pa delavski sveti TOZD. Na osnovi takšnih sklepov bodo izdane ustrezne odločbe o razporeditvi delavcev in njihovem osebnem dohodku. Da bi lahko vse to opravili, moramo na vsakem TOZD posebej pridobiti ustrezne podatke o vseh delavcih, da bomo lahko tako določbe o razporeditvi delavcev kot odločbe o osebnem dohodku obdelovali računalniško. Kot osnova za to nalogo je torej potreben računalniško vzpostavljen kadrovsko-informacijski sistem. Da bi priši do tega smo pripravili posebne obrazce, na katere naj bi na TOZD vpisali vse potrebne podatke, zlasti matične in kadrovske podatke, vendar nam gre to delo vse prepočasi od rok. Redki so namreč tozdi, ki so te podatke posredovali. Upamo, da bomo v mesecu novembru pripravili predloge, o katerih smo pisali, v taki meri, da bodo sposobni za sklepanje na1 organih upravljanja, pod pogojem, da bodo vsi TOZD oz. DSSP in DS IB, ki še niso sprejeli pravilnikov o delitvi sredstev za osebne dohodke, le-te sprejeli ter, da bodo vsi tisti, ki so na TOZD dolžni pomagati pri praktični uveljavitvi novega sistema delitve sredstev za osebne dohodke, to tudi storili. Ivan PENEČ, dipl. iur. Počitniško sezono smo zaključili zadovoljivo Filip Jakov že v začetku sezone smo si zastavili nalogo, da bomo vložili maksimalni trud in nudili našim delavcem čim lepši oddih v naših počitniških objektih. Kljub nizkim cenam, najemanju zasebnih sob, prestavitvi prikolic iz Pu-nata v Selce in dograditvi novih šestih hišic v Selcah je bilo veliko vroče krvi in nepotrebnega besedičenja. Vzrok vsemu temu pa so premale počitniške kapacitete. Kljub pravilniku o uporabi počitniških kapacitet, ki je bil podlaga za točkovanje prijavljenih, so imeli delavci občutek, da so bili neupravičeno odklonjeni. Da se omenjeno nezadovoljstvo ne bi ponavljalo, pozivamo vse delavce, da bi čimbolj pripomogli k povečanju počitniških kapacitet, predvsem k povečanju počitniškega doma v Filip Jako-vu. V letošnji sezoni smo letovali v naslednjih krajih ob naši obali: PORTOROŽ V hotelu Bernardin ni bilo bistvenih sprememb, le sobe so bile maksimalno izkoriščene, in sicer od 10. 6. — 19. 9. 1985. LANTERNAKAMP POREČ Tudi v kontejnerjih ni bilo večjih sprememb, le v začetku sezone smo odpravili posledice dolge in mrzle zime, ki je povzročila precej škode. SELCE — PRIKOLICE Po sklepu komisije za oddih in počitniške domove ter smernic za obdobje 1985—1990 smo prestavili kamp prikolice iz Pumata na otoku Krku v avtokamp Selce. Iz primopredajnih zapisnikov je razvidno, da vsi delavci, ki so tu letovali, niso bili zadovoljni v kampu, ker ni bilo mogoče prestaviti vseh prikolic v senco. Najboljšo lokacijo imata prikolici, katere je odstopil TOZD TIS v skupno uporabo. Da manjka sence v kampu, je prišlo do izraza v letošnji sezoni, saj že dolgo ne pomnimo toliko vročih dni. Glavni vzrok, da smo prikolice prestavili je ta, da so se lahko delavci hranili v centralni kuhinji lesnih delavcev Slovenije po zelo ugodnih cenah. SELCE — hišice Po dolgoletnih pogajanjih nam je v pomladanskih mesecih le uspelo odstraniti vse lesene hišice, ki so bile po mnenju večine sramota za LESNO. Na isto lokacijo smo postavili šest novih prijetnih hišic. Vsi delavci, ki so letovali v omenjenih hišicah, so bili zelo zadovoljni. Vsak izmed nas je prispeval delček svojega regresa za ureditev le-teh. FILIP JAKOV Kljub oddaljenosti od delovnega mesta je bilo v letošnji sezoni veliko pov- praševanje po letovanju v Filip Jako-vu. V začetku sezone smo na podlagi prijav delavcev najeli še dodatne 4 sobe, a kljub temu je nekaj delavcev izpadlo. Za tako veliko povpraševanje se moramo zahvaliti strežnemu osebju, predvsem zakoncema CESTNIK, saj ogromno prispevata za dobro počutje v počitniškem domu. V začetku sezone srno si zastavili cilj, da tudi dom v Filip Jakovu obnovimo in na ta način pridobimo ca. 50 ležišč. Dokumentacija je že pripravljena, zaradi zelo slabih rezultatov v naši DO, moramo renovi-ranje počitniškega doma odložiti. Vsem sodelavcem pa predlagam, da vložimo vse napore v svoje delo, kajti le na tak način bomo pripomogli k boljšim rezultatom in s tem tudi omogočili obnovo počitniškega doma v Filip Jakovu. Referent za družbeni standard Danica Petek Ob mesecu boja proti alkoholizmu Pisal sem že o tem, da je alkoholizem bolezen, ki ima vse značilnosti infekcijskega obolenja, pa si vendarle še enkrat oglejmo vso verigo, ki je značilna za infekcijske bolezni in s tem tudi za razvoj alkoholizma. 1 2 3 4 1. Alkohol je agens, brez njega ne bi bilo alkoholizma. Nujno je potrebno zmanjšati njegovo proizvodnjo in distribucijo. 2. Poti širjenja — dostopen je povsod, po zmerni ceni. (Dostopen je tudi na vsaki prireditvi, ki je sicer namenjena utrjevanju zdravja.) 3. Vstopna vrata so družbene norme: bolj normalno je piti kot abstinirati. 4. Sprejemljivost. Za bolezen nismo vsi enako dovzetni, pomembno vlogo imajo okoliščine, v katerih smo odraščali, pomembna je naša osebnost in poučenost o tem, kako se pred boleznijo zavarujemo. Pomembno je znati premagovati stiske in strese z usmeritvijo v skrajne in dolgotrajne napore (tek, telovadba, planinarjenje ...). 5. Bolniki, še zlasti v zgodnjih fazah, širijo bolezen v okolico, zato jih je potrebno dovolj zgodaj zdraviti. Na večino teh dejavnikov ne moremo vplivati, delno lahko le na 4. in 5. točko iz verige medsebojnih vplivov. Poskušamo tudi s predavanji, pogovori... V železarni je potekal v preteklem letu ciklus pogovorov o alkoholizmu, ravnanju odgovornih in o oblikah pomoči alkoholikom. Govorimo o pomoči ljudem v stiski. Naš človek je v hudi stiski, tudi v eksistenčni krizi zaradi najrazličnejših dejavnikov tudi v svetovnem merilu. Kriza se še stopnjuje: padec življenjskega standarda, progresivni razkroj moralnih vrednot, težave v šolstvu, spori in tre- nja v delovnih okoljih ... Stiske, ki iz tega izhajajo, poskušajo ljudje dostikrat premagati z raznimi omamami. Pomikajo se proti robu družbe, od koder se le s težavo vrnejo ali pa sploh ne. Prizadevati si moramo, da ustvarimo pogoje za ljudi, ki imajo možnost za vrnitev. Razne oblike odklonov in tako tudi alkoholizem, moramo vzeti kot normalen izhod iz konkretnih zagat v obliki počasnega samomora. Med take bolezni spadajo tudi različna psihosomatska obolenja, kot so debelost, zvišan tlak, sladkorna bolezen, rana na želodcu, lumbalgija. Tudi večina teh bolnikov noče spremeniti načina življenja (npr. fizična aktivnost, primerna prehrana, opustitev raznih razvad ...), ampak pričakujejo, da bodo vse storile injekcije in tablete. Za ljudi v stiski, ki imajo pogoje, da se vrnejo iz roba družbe, je izhod alternativni program. Pri nas je tak alternativni program »Sola za zdravo življe- KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC ZA KMETIJSTVO PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec In KZ HKS Slovenj Gradec in Je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1985. LETO V — ŠTEVILKA 11 NOVEMBER 1985 POŠTNINA PLAČANA Dolgoročne razvojne možnosti kmetijstva Dohodkovne potrebe kmetijskih proizvajalcev, potrebe po hrani za oskrbo regije z mlekom in govejim mesom terjajo, da povečamo proizvodnjo do leta 2000 za okoli 40—50 %. V KKZ načrtujemo, da bi morala biti letna stopnja rasti vsaj 3%, in sicer: — prireja mleka 3,6 %, — prireja klavne živine 2,5—3%>, — proizvodnja mesa in mesnih izdelkov 4,4%, — poljedelska proizvodnja 2,1 %. Osnovne usmeritve V proizvodnji mleka moramo doseči maksimalno možno proizvodnjo glede na ugodne naravne danosti in ugodne možnosti za prodajo. Zato bo potrebno zajeti vse možne kmetije v organizirano tržno proizvodnjo na višjem tehnološkem nivoju. Organizirane bi naj bile naslednje proizvodne enote: — družbene farme z letno mlečnostjo 5000 1 na kravo, — specializirane kmetije 10—20 krav z letno mlečnostjo 4000 1 na kravo, — mešane kmetije 5—10 krav z letno mlečnostjo 30001 in drugimi dopolnilnimi dejavnostmi ali zaposlitvijo izven kmetije, Samopostrežba na Štekmidi — zreja telic za obnovo osnovne črede v družbenih farmah in specializiranih mlečnih kmetijah (specializacija za visokogorske in hribovske kmetije). Prireja mesa — specializirane kmetije, ki prevzemajo teleta od mlečnih kmetij in pitajo do nad 500 kg žive teže, s pašo (celodnevno), silažo in minimalnimi količinami krmil (250 do 300 kg). Cilj je doseči okrog 400 kg prirastka na ha; — kombinirane kmetije, ki spitajo lastna teleta in tudi nabavljena na lastni krmni osnovi; — kombinirana reja za meso s kravami dojiljami na večjih hribovskih kmetijah; — reja krav rejnic, ki letno vzredijo 2—3 teleta na hribovitih kmetijah, kjer ne morejo oddajati mleka; — prašičereja na izbranih ravninskih kmetijah, kjer lahko pridelajo zrnato krmo. Poljedelska proizvodnja bo usmerjena poleg hmelja v družbenem sektorju še na proizvodnjo semenskega krompirja in žita v ravninskih delih v občini Dravograd in Slovenj Gradec. Izboljšanje zemljišč in agrarne sestave Da dosežemo navedeno proizvodnjo, bo potrebno izboljšati posestno in zemljiško sestavo: — večati obseg zemljišč specializiranih kmetij z dokupi, zakupi na podlagi načrtnega usmerjanja in zaščite potencialno čistih kmetij; — izboljšanje zemljišč v hribih, z agromelioracijami bi zajeli ca. 4000 ha zaraščenih kmetijskih zemljišč; — v ravninskih predelih bomo s hidromelioracijami pridobili 375 ha zemljišč; — v ravninskih predelih (Libeliče, Črneče, Šentjanž, Šmartno, Podgorje) bo potrebno izvršiti zložbo zemljišč. Naložbe Za načrtovani razvoj bo po cenah iz leta 1984 potrebno zagotoviti naslednja sredstva (ocena): I. zasebno kmetijstvo namen zmogljivost predr. vrednost v 000 din govedoreja 5.200 stojišč 650.000 konjereja 30 glav 7.000 mehanizacija 743.000 agromelioracije 4.000 ha 400.000 hidromelioracij e 375 ha 112.500 skupaj: 1,912.500 (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) II. družbeno kmetijstvo govedoreja — posodobitev farm 93.000 hmeljarstvo — posodobitev in obnova 23.000 mehanizacija — obnova 62.000 skladišče za zrnato krmo____________________________30.000 skupaj: 208.000 III. mesarska dejavnost modernizacija klavne linije in povečanje kapacitet 4.000 kom. 15.000 Skupna vrednost naložbe bi veljala po cenah iz leta 1984 za primarno proizvodnjo in predelavo prek 2 milijardi din. Organiziranost, povezovanje, kader Za zagotavljanje načrtovanega razvoja bo potrebno organizacijo utrditi in kadrovsko ojačati: zadružne enote kot najmanjše proizvodne enote po terenu; v posameznih TO ojačati pospeševalno službo tako, da bo na 1 pospeševalca prišlo 100 do 120 kmetij; skupaj na nivoju DO pa ojačati razvojno službo za DS in KZ s specialisti za posamezne vrste proizvodnje; v proizvodnjo vnašati prvine mikroračunalniškega vodenja, usmerjanja in kontrole (rodovniško službo, evidenca kmetij in spremljanje proizvodnje); v poslovno informatiko vključiti računalnik za AOP. Dolgoročno je potrebno utrditi strokovne in poslovne vezi z znanimi partnerji: — v koroški regiji s KZ »DRAVA« Radlje in gozdarstvom; — v reproverigi mleko in meso; — z dobavitelji repromateriala; — z znanstvenimi institucijami za hitrejši prenos znanja in novih tehnologij v proizvodnjo. Zagotavljanje družbeno-ekonomskih pogojev in gmotnih spodbud za razvoj kmetijstva Glede na pretežno hribovite pogoje kmetijstva v regiji oz. občini je nujno, da se v okviru splošnih družbenih prizadevanj za pospeševanje razvoja hribovskih kmetij v družbenih planih občin in celotne regije predvidi sledeče: upoštevati je potrebno dejstvo, da so pridelovalni stroški na hribovskih kmetijah za 30—40 ®/o višji kot v ravninskih predelih. Zato je potrebno izvršiti kategorizacijo vseh kmetij glede na težavnostne pridelovalne razmere v sledeče tipe: a) ravninske kmetije b) hribovske kmetije c) visokogorske kmetije Glede na tako kategorizacijo bo treba uveljaviti diferencirane ukrepe družbenopolitičnih skupnosti (davčna politika, socialna politika, premije, regresi, kreditna politika). Za izvajanje družbeno-ekonomskih diferenciranih gmotnih ukrepov za razvoj hribovskega kmetijstva bo potrebno za to srednjeročno obdobje zagotoviti dovolj družbenih sredstev. Ocenjujemo, da bo glede na dosedanje izkušnje pri nas in drugod, potrebno zagotoviti sredstva najmanj v višini l’Vo prispevne stopnje od BOD za občinske intervencijske sklade. Intervencijska sredstva bo treba sistematično namenjati za naslednje namene: 1. za pospeševanje razvoja za sofinanciranje izgradnje kmetijske infrastrukture (ceste, telefonsko omrežje, vodna oskrba, stanovanjska izgradnja); 2. regresiranje cen reprodukcijskih materialov za kmetijstvo, premiranje osnovne črede za ohranitev osnovnega staleža; 3. regresiranje obrestne mere za namenske kredite v hribovsko kmetijstvo; 4. za sofinanciranje kmetijske pospeševalne in tehnološke službe ter veterinarske službe; 5. za sofinanciranje zavarovanja osnovne črede. Poleg tega bi bilo potrebno zagotoviti še posebna sredstva za zagotavljanje nemotene oskrbe s hrano. Drugod imajo za te namene precejšnja sredstva v okviru SIS za oskrbo, ki jih zbirajo po posebnih sporazumih. Neposredno na to je vezano zagotavljanje sredstev za občinske blagovne rezerve za najvažnejša živila. Povečanje prispevne stopnje od 0,5 %> na 1 %> utemeljujemo: 1. gmotni položaj kmetijstva se je zelo poslabšal. Cene reprodukcijskim materialom rastejo bistveno hitreje kot cene kmetijskim, zlasti živinorejskim proizvodom. Npr. 1. 1980 je za 1 kg goveje živine žive teže bilo možno kupiti 14 kg umetnih gnojil, leta 1984 pa le 6 kg; 2. visoke obresti za kredite v kmetijstvu zelo zmanjšujejo dohodek. Obratna sredstva se v kmetijstvu obrnejo v poprečju enkrat letno; v živinoreji pri pitanju živine pa so sredstva vezana kar 2 leti. Prav pri pitanju živine znašajo obresti kar četrtino celotne vrednosti spitane govedi. Zaradi naštetih težav je kmetijska proizvodnja začela upadati. Zato je za zagotovitev nemotene oskrbe nujno potrebno povečati sredstva občinskih intervencijskih skladov s povečanjem prispevne stopnje na 1 %>. Intervencijska sredstva občin bi morala biti ločena na: 1. sredstva za pospeševanje in diferencirane ukrepe v hribovskem kmetijstvu, ki bi se zbirala z l9/o prispevno stopnjo. Eno tretjino teh sredstev bi bilo potrebno nameniti za intervencije pri porabi hrane po vzoru večjih oskrbnih centrov v Sloveniji, ki zbirajo vsa sredstva prek posebnih SIS za oskrbo. 2. sredstva za posebne namene: — vzpodbujanje proizvodnje in pokrivanje razlike pri prireji prašičev; — za sofinanciranje kolektivnega zavarovanja osnovne črede in — rezervna sredstva za nujne intervencije ob motnjah z redno oskrbo s hrano; — za pokrivanje dodatnih stroškov prevoza mleka iz hribovskih kmetij do zbiralnic mleka. V vseh občinah koroške regije je potrebno uveljaviti enotne kriterije za sofinansiranje pospeševalnih ukrepov v kmetijstvu in pri porabi hrane. Potrebno bo združevati sredstva občinskih intervencijskih skladov za financiranje enotnih programov. Ivan URŠIČ, dipl. inž. agr. Rri Adamu na Lomu pri Mežici Lom je hrib in katastrska občina nad Mežico. Leži tik ob jugoslovansko-av-strijski meji. Z vrha hriba je čudovit razgled na vse strani, posebno pa tja gor proti Slovenski Koroški v Avstriji. Tod se širi Podjuna, zavarovana na jugu z mogočno Matjaževo Peco, na severu pa s Svinjo planino, današnjim najsevernejšim mejnikom našega slovenskega ozemlja. Prav na vrhu hriba pa se nahaja kmetija Adam, kjer gospodarita Ivan in Ana Kumprej, ki oba letošnje leto praznujeta 50-letnico. Adam, po katerem ima hiša svoje ime, naj bi bil po Svetem pismu menda prvi človek na zemlji. Dvomim, da bi bili prišli Kumprejevi s Hrvaškega, kjer bojda Hrvati prisegajo, da sta bila prva dva človeka na zemlji Hrvata in sta govorila hrvaško. Baje je nekega lepega dne Adam pokazal Evi neko stvar in pri tem dejal »A DAM?«, nakar mu je Eva z nedvomno kretnjo na kratko odgovorila in pokazala: »Evo!«. To pa zveni hrvaško. No naj bo tako ali drugače, domačija na vrhu Loma je dobila ime Adam najbrž zato, ker leži prav na vrhu hriba in so torej Adamovi vsaj od zgoraj navzdol zares prvi ljudje v tem kraju. Pri Adamovih živijo dobri, prijazni in gostoljubni ljudje, ki tudi dobro gospodarijo. Njihovo posestvo me- ri 28,5 ha skupaj z gozdom. Posestvo je preusmerjeno v pitanje bikov. V hlevu imajo 16 glav govedi, od tega 4 krave, 4 telice in 8 bikov. Redijo tudi 14 svinj dn številno perutnino za domače potrebe. Letno oddajo 4—5 govedi v zakol, včasih pa tudi 6—7 v skupni teži od 2000—4000 kg. Krma je večinoma pridelana doma na kmetiji. Pridelujejo travo, seno in silažno koruzo. »Brez doma pridelane krme bi sploh ne bilo mogoče gospodariti pri nas,« pove gospodar Ivan. »Kupljena krmila so absolutno predraga za naše razmere. Predraga so postala tudi umetna gnojila, traktorji s priključki in ostali kmetijski stroji. Tudi elektrika je predraga, saj moram plačati za dva meseca porabe več kot 11.000,- din. Na leto posekam in pospravim tudi 50—60 m3 lesa. Brez lesa sploh ne bi mogel shajati v teh hribih. Mehanizacija mi zelo veliko pomaga. Imam traktor, obračalnik, sod, prikolico, a še kljub temu moram eno tretjino vseh del na kmetiji opraviti ročno, zaradi strmega terena. Delamo in se trudimo po svojih močeh. Tako smo leta 1967 na novo zgradili hlev, leta 1959 pa hišo. Letos smo zavarovali poslopja s strelovodom, kar je za našo kmetijo, ki leži vrhu hriba, prav gotovo zelo potrebna pridobitev. Strelovodi bi morali priti čimprej na vse kmetije, da bi bili končno rešeni stoletnega strahu pred strelo in požarom. Telefon tudi že imamo pri hiši, tudi ta je za take oddaljene kmetije, kakor je naša, postal dandanes že nepogrešljiv, saj nam prihrani nešteto potov. Osebnega avta še nimamo, imamo pa zato tri otroke in že tudi naslednika za kmetijo. Tako da se za njen obstoj v bodoče z naše strani ni bati. Avto pa bo prav gotovo tudi še prišel k hiši.« Če se bodo pogoji za življenje v naših hribih vsaj malo izboljšali, potem se tudi za nasledstvo na kmetijah ne bo treba bati. Ta mladi bodo ostali, če bodo videli pred seboj svojo bodočnost, svojo vlogo in svoj obstoj v kmetijstvu. Ivan pa še doda: »Ko že pišeš, zapiši še to, da s koroško kmetijsko zadrugo TZO »TRATA« Prevalje že dolga leta uspešno sodelujemo. Zadovoljen sem s pospeševalci kakor tudi z delom zadružne pospeševalne službe. ,Fejst‘ fantje in dekleta so, saj storijo vse, kar morejo. Treba bo pač, da bodo naši vodilni na vseh ravneh v resnici prišli od besed k dejanjem. Da bi tisto, kar za hribovske kmetije in hribovsko kmetijstvo že dolga leta obljubljajo, postalo resnica. Če se bo to zgodilo, bo šlo tudi v bodoče naprej.« To pa je tisto, česar se mi vsi, ki v naši domovini delamo v kmetijstvu in zanj živimo, prav iz srca želimo. Rok Gorenšek Družina »Adamova« Nekdanji Adamov hlev Pred zadružno farmo OBVESTILO Koroška kmetijska zadruga Slovenj Gradec obvešča vse kmetijske proizvajalce — kooperante, da bo tudi v letošnjem letu omogočila vsem, ki imajo z zadrugo sklenjene kooperacijske pogodbe, da nabavijo zadostne količine umetnih gnojil v nesezonskih mesecih. Umetna gnojila bo zadruga kreditirala do 30. aprila 1986 po 15'Vo obrestni meri. Razliko med bančno obrestno mero, ki znaša ca. 40 "/o in obrestno mero, ki jo bo zaračunala lastnikom, bodo krile temeljne zadružne enote. Zaradi tega prosimo vse kooperante, da se pravočasno oskrbijo z umetnimi gnojili za naslednje leto, ker so v nesezoni cenejša, prav tako pa ne moremo jamčiti, da jih bo v času setve možno nabaviti. Martin Štruc 50 let Pisalo se je leto 1953. Takratna samostojna splošna kmetijska zadruga »Prežihov Voranc« v Kotljah si je s prvimi dobički, ki jih je pri svojem poslovanju ustvarila, kupila prvi traktor tipa Steier s priključki: prikolico, plug in brano za kmetijska dela. Tedaj je nastopilo vprašanje, kdo bo ta traktor vozil in upravljal, saj v vseh Kotljah takrat še ni bilo človeka, ki bi znal voziti traktor. Novi traktor, ki ga je hotuljska zadruga kupila v Ljubljani, je namreč v Kotlje pripeljal avtoprevoznik Sekavčnik iz Prevalj. On ga je tudi zapeljal v začasno garažo v gasilsko uto, kakor se je tedaj imenoval hotuljski gasilski dom. Tiste čase pa je v Kotljah v Podkraju pri Lobasu obstajala tudi kmetijska obdelovalna zadruga, ki je imela tudi svoj traktor s priključki za kmetijsko delo. Imela pa je tudi že tri izučene traktoriste. Upravni odbor splošne hotuljske kmetijske zadruge je sklenil, da zaprosi obdelovalno zadrugo za pomoč, da bi posodila ali odstopila enega svojih traktoristov. To prošnjo hotuljske zadruge pa so na sedežu obdelovalne zadruge odbili z izgovorom, da imajo še sami premalo traktoristov. »Vzemite si Štru-čevega Tinija, njega vam damo, izučite si ga. Drugega za vas nimamo,« so nam odgovorili. Tini je bil takrat še mlad fant. Do traktorja in strojev pa je kazal izredno zanimanje in veselje. Bil je brez izpita, toda znal je delati s traktorjem in vsemi tedanjimi traktorskimi priključki. Vsega se je naučil sam, tako da je opazoval in posnemal delo drugih traktoristov. Nam ni preostalo drugega, kot pa da smo se obrnili na Tinija s prošnjo, da bi postal naš hotuljski traktorist. Sprejel je in že takoj drugi dan je prišel k nam v Kotlje na delo. Tu je prevzel popolnoma nov traktor s plugom in brano. Seveda smo ga takoj poslali na kratek tečaj za traktoriste v Maribor. Tečaj je odlično opravil ter se vrnil z izpitom za poklicnega traktorista. V Tini ju se nismo zmotili. Postal je traktorist, da je malo takih. Samostojen, priden, pošten in spoštovan tako med svojimi sodelavci in tudi med kmeti zadružniki. Prva leta, ko smo imeli v Kotljah samo zadružni traktor, je Tini opravljal delo, ki ga danes opravlja skoraj sto traktorjev. V sezoni je delal podnevi in ponoči na zadružnem posestvu in po kmetijah naokrog. Kmetje so ga zaradi njegove vestnosti imeli radi in mu zaupali predvsem zaradi kvalitetno opravljenega dela. Tini je namreč znal izredno lepo in pravilno orati ter opravljati vsa druga dela s traktorji. Kvalitetno delo pa je imelo pri kmetih takrat, ko so na traktorje in podobne novotarije gledali še z velikim nezaupanjem, svoj pozitivni učinek. Štručev Tini je pozneje prevzel prevoz lesa s kamionom za gozdarski obrat kmetijske zadruge Prevalje, oziroma sedanje koroške kmetijske zadruge TZO »TRATA« na Prevaljah,-Tudi pri tem delu se je izredno izkazal. Skrb za kamion, poznavanje stroja in terena, koder je vozil, je poleg družabnosti in priljubljenosti med sodelavci ponovno postavilo Tinija tudi kot poklicnega šoferja med najboljše v svojem poklicu. Žal ga je pričela dajati bolezen. Pokazale so se posledice iz prejšnjih let, ko ni bilo še tega in onega, na primer primernih sedežev. Tinija je pričela boleti hrbtenica. Vse je že kazalo, da bo moral v predčasni invalidski pokoj. Toda s svojo izredno žilavostjo, trmo in zaupa- njem v svoje moči in sile je bolezen, četudi ne dokončno, vendarle premagal, tako da še zmeraj vozi in je še vedno aktiven član delovnega kolektiva zadruge in njenega gozdarskega obrata. Pri vsem delu, ki ga je Tini vsa leta opravljal, pa nikoli ni pozabil tudi na družbo, prijateljstvo in dobro voljo. Na vseh izletih je bil skupaj s svojo ženo Rozko. Na prireditvah, veselicah, družabnih večerih, občnih zborih, pri planinskem društvu in pri drugih društvih, povsod si ga lahko videl in srečal. Povsod je bil in je dobrodošel, njegova navzočnost povsod izžareva tisto pristno domačnost, prijetnost in dobro voljo, ki je nam vsem v teh časih, v katerih živimo, tako zelo potrebna. Štruc Martin, naš Tini, je letos 19. oktobra 1985 srečno v krogu svojih dragih in svojih najožjih prijateljev doživel in obhajal 50-letnico svojega življenja. Srečal je Abrahama, kot pravimo. Želimo mu še mnoga zdrava leta, predvsem pa zdravja in veselja ter uspešnega dela. Rok Gorenšek Alojz Winkler 50 let Alojza Winklerja — vodjo gozdarstva koroške kmetijske zadruge TZO »TRATA« na Prevaljah, njegovi prijatelji, znanci, njegovi sodelavci prijateljsko kličejo »naš Lojz«. Letos, 6. novembra 1985, je Lojz doživel svoj življenjski praznik — 50-letnico svojega življenja in se srečal z Abrahamom, kakor rečemo po domače temu pomembnemu mejniku v človekovem življenju. Prav je, da se našega Lojza spomnimo tudi v našem glasilu. Alojz Winkler je človek s širokim pogledom na svet, je človek naprednega svetovnega nazora. Ta svoj pogled na svet je prav gotovo podedoval po svojem očetu, ki je bil znan napreden človek, domoljub, s širokim obzorjem in razgledanostjo. Naš Lojz je na prvi pogled resen, skoraj rahlo robat človek. Toda to je le videz, ki vara. V resnici je Lojz dobričina, prijatelj, zlat človek. Tak je, da je le malo takih. Ni čudno, da ga zato njegovi delavci, sodelavci in prijatelji spoštujejo, ga imajo radi. Lojz pa je tudi zmeraj rad vesel in dobre volje, ki je ne izgubi povsem niti tedaj, kadar je tako rekoč »nemogoč«, kakor nekateri v šali o njem govorijo. Če ga karkoli zares spravi v dobro voljo, potem je to lepa pesem, lepa slovenska pa tudi druga narodna pesem. To je zanj bilo in bo pol življenja. Ob lepi narodni pesmi postane zares tisti pravi Winkler, tisti Lojz, ki ga imajo ljudje radi in se v njegovi družbi dobro počutijo. Biti pa mora že prav zares dobre volje, da zapoje tisto rusko narodno »Žilo dvanadcev razbojnikov«. To je pesem, kjer pride do pravega izraza njegov glas, njegov čudoviti globoki bas. S tem svojim glasom je prepeval dolga leta, najprej v Primorskem akademskem oktetu in Koroškem akademskem oktetu v Ljubljani in v Koroškem oktetu na Ravnah na Koroškem. Res je škoda, da je zadnje čase opustil organizirano petje, kajti njegov glas si ljudje še želijo poslušati. Les je vse, kar je v zvezi z njim, pa pomeni drugo polovico Lojzetovega življenja. Deset let že uspešno vodi gozdarstvo KKZ TZO »TRATA« na Prevaljah. To je odgovorno in zahtevno delo, toda Lojz je v tem mojster, saj ga to delo zares veseli. Z lesom ima že tudi bogate izkušnje, saj je bil celih 15 let zaposlen kot nabavni referent za les v železarni na Ravnah na Koroškem. Našemu Winklerju, našemu Lojzu ob njegovem življenjskem jubileju, 50-let-nici življenja, prisrčno in toplo čestitamo vsi njegovi sodelavci v koroški kmetijski zadrugi, njegovi prijatelji in znanci ter mu želimo, da bi tudi v drugi polovici svojega življenja ostal tak, široko razgledan, vesel in dober človek ter sodelavec, kakršen je bil doslej. Rok Gorenšek KORIŠČENJE PENZIONOV PO TOZD, V POČITNIŠKI SEZONI 1985 FILIP JAKOV PORTOROŽ LANTERNA- SELCE KAMP prikolice SELCE hišice osebe penzioni osebe penzioni odrasli otroci celi polov. odrasli otroci celi polov. osebe dni osebe dni osebe dni 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 GO Mislinja 3 — 30 — — — — — — — — — 9 90 GO S. G. 2 — 20 — — — — — 2 20 — — 5 50 GO Črna 16 3 160 30 4 — 40 — 5 50 2 20 — — GO Radlje 10 3 100 30 10 1 100 10 5 50 — — — — TOK S. G. 6 1 60 — — — — — — — 6 60 16 140 TOK Dravograd 2 2 40 TOK Ravne 6 1 60 10 4 — 34 — — — — — — — TOK Radlje 2 1 20 — — — — — — — 11 110 — — Žaga Mislinja — — — — 2 — 20 — 4 40 — — — — Žaga Otiški vrh 4 3 40 30 — — — — — — 7 70 — — Žaga Mušenik 5 1 50 10 — — — — 4 40 — — 15 150 Žaga Vuhred 7 3 70 30 — — — — — — 3 30 5 50 CLS Otiški vrh 4 1 40 10 — — — — — — — — 4 40 TIS Pameče 25 9 250 80 7 — 58 — 10 100 20 190 13 130 Gradnje S. G. 5 4 50 20 5 2 44 17 — — — — — — TP Pameče 14 6 140 60 6 3 60 20 12 120 8 80 9 90 TP Prevalje 15 4 150 30 7 3 70 30 25 250 22 220 15 150 TSP Radlje 52 15 550 80 3 2 30 20 3 30 24 240 26 260 Blagovni promet 40 17 400 130 23 8 230 80 7 64 21 210 23 200 Nova oprema S. G. 28 10 280 80 8 3 70 20 15 150 4 36 4 40 Interna banka 11 2 110 20 7 2 70 20 15 236 4 40 11 110 Delovna skupnost 43 13 450 75 24 7 216 36 28 250 37 335 22 210 TIP Otiški vrh 39 20 400 170 11 5 110 50 24 240 27 247 7 62 SKUPAJ 339 119 3470 905 121 36 1152 303 166 1640 196 1888 184 1722 TUJI 30 6 333 90 Tuji so še koristili: 352 celih kosil 158 polovičnih kosil 138 celih večerij 18 polovičnih večerij IZLETI V FILIP JAKOVU 1. Delavci TOK gozdarstva Dravograd so koristili v času od 14. do 19. 6. 1965 — 85 celih penzionov 2. Delavci TIS Pameče so koristili v času od 20. do 22. 6. 1985 — 27 celih penzionov in 27 celih večerij 3. Delavci TOK Radlje so koristili od 4. do 8. 9. 1985 — 156 celih obrokov hrane in 39 kosil 4. Delavci gozdarstva Mislinja so koristili od 24. 6. do 1. 7. 1985 — 364 celih penzionov in 210 polovičnih penzionov 5. Delavci gozdarstva Slovenj Gradec so letovali od 19. 6. do 24. 6. 1985 in koristili 155 celih penzionov in 55 polovičnih penzionov 6. Kmeti kooperanti TOK Radlje so koristili v času od 30. do 3. 9. 1985 — 388 celih penzionov in 97 celih kosil V primerjavi z lansko sezono je v Filip Jakovu letovalo več 144 odraslih oseb in 36 otrok ter bilo izdanih 1556 več celih penzionov in 168 polovičnih penzionov. V Portorožu je letovalo 18 odraslih in 3 otroci več kot lani ter bilo izkoriščenih 127 celih penzionov in 8 polovičnih penzionov več kot v preteklem letu. V Lanterni je letovalo 15 oseb več kot lani. V Selcah v prikolicah je letovalo 74 oseb več kot lani. V Selcah v hišicah pa je letovalo 38 oseb več kot lani. Iz tabele je razvidno, da je letovalo v letošnjem letu v vseh objektih več delavcev in bilo izdanih več penzionov, saj nizek standard ne zmore visokih cen v hotelskih objektih. Danica Petek nje in skladne medsebojne odnose«. Delo po tem programu je opisano v štirih knjigah dr. Janeza Ruglja. Knjiga »Zmagovita pot« je izšla letos poleti. V njej so v izpovedih prikazane trezne poti človekovega življenja, pa tudi alkoholizem z vseh strani, odvratnost, ponižanja, razosebljanja, uničevanje samega sebe in drugih, na drugi strani pa je razgrnjena pot za dvig in rast človeka, za novo življenjsko radost, za srečo in iskrena čustva med ljudmi. Knjiga s svojo vsebino dokazuje, da je napačno splošno uveljavljeno mnenje, da je cilj zdravljenja doseči le treznost bivšega alkoholika. Največkrat so vse grožnje alkoholikom in vse akcije in pričakovanja usmerjena v to. Ljudje mislijo, da le pijača dela človeka alkoholika. Pijača pa le pripomore, da človek ni več človek. V knjigi spoznamo, da je veliko lažje doseči treznost kot pa polno in dejavno življenje bivšega alkoholika. Izvajanje programa, delo in učenje ga usposobita, da se lahko spoprime s tegobami sodobnega človeka. Graditelji nas v svojih izpovedih prepričajo o velikem pomenu prijateljskih vezi, ki so se skovale na tekih, v planinah, v skupinah. Govorijo o novem življenju, o novi kvaliteti družinskih odnosov... izjavljajo celo tako: »Srečo smo imeli, da smo bili alkoholiki, saj tako lepo, kot živimo sedaj, nismo živeli nikoli!« Izpovedi so resnične, pretresljive in doživete. V preostalem delu knjige podaja avtor strnjena spoznanja o socialno-andragoškem modelu zdravljenja, kot se to naše delo imenuje. Dr. Janez Rugelj v svoji knjigi zagotavlja 90-odstotni uspeh tistim, ki program zdravljenja izvajajo 100-odstotno. Enake so tudi naše izkušnje. V tem kratkem prispevku sem moral opozoriti na knjigo »Zmagovita pot«, saj bo lahko marsikomu, ki je v stiski, kažipot za nadaljnje življenje. Po programu šole za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose delamo tudi v Dravogradu. Mnogi so nam očitali, da je program izvedljiv le za ljudi iz mesta — pri nas pa so železarji, gradbinci, kmetje — pa program vendarle izvajajo. V nadaljevanju bi se vam predstavili »študentje« iz te naše šole. Zaradi pomanjkanja prostora so prispevki nekoliko krajši, pa upam, da zaradi tega ne bodo nič manj doživeti. Sedaj prepuščamo besedo njim in njihovim izkušnjam. (Glej na str. 6.) V program se je težko vključiti, zato za začetek morda izkušnje člana, ko se v šolo šele vključuje. Članek je bil napisan v mesecu novembru, ki je mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Akcije bi morale teči vse leto, mesec november naj bi bil čas, ko bomo naredili pregled nad našimi akcijami in ocenili njihovo uspešnost. Mislim, da bi nam bila lahko marsikatera misel, ki so jo izrekli učenci šole za zdravo življenje, vodilo za srečnejše in ustvarjalnejše življenje. Vsekakor pa še enkrat priporočam branje knjige ZMAGOVITA POT. Dr. FRANC HEBER /O ljubljanska banka Temeljna koroška banka Slovenj Gradec MESEC VARČEVANJA Oktober — mesec varčevanja. Marsikomu se ob tem porodi vprašanje, kako danes varčevati. Kdor varčuje, ne skrbi samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih, širše družbe in za bodočnost svojih potomcev. Seveda ima o tem vsakdo svoje mišljenje. Radi bi vas spomnili in vzpodbudili k razmišljanju o banki, v kateri varčujete vi, o banki, ki živi z vami. To je Temeljna koroška banka Slovenj Gradec s svojimi enotami v Slovenj Gradcu, v Mislinji, v Dravogradu, na Ravnah, na Javorniku, na Prevaljah, v Mežici, v Črni, na Muti, v Radljah in v Breznu. Tako je razvejana naša mreža. Želeli smo banko približati gospodarstvu in občanom na našem, geografsko precej razgibanem, območju. Vsem se še nismo uspeli približati, pa ostaja to naša želja in cilj. Kako zadovoljujemo svoje članice in seveda varčevalce, je vprašanje, ki si ga dnevno zastavljamo. Posebej pozorni smo na to v sedanjih razmerah, ki se zaostrujejo in omejujejo širjenje možnosti tudi naši dejavnosti. V oktobru postanemo še bolj samokritični. Vemo, da predvsem na področju poslovanja z občani še nismo storili vsega, kar pričakujejo varčevalci od nas. Pomanjkljivosti, ki jih opazimo sami, še bolj pa tiste, na katere nas opozarjajo, skušamo skrbno odpraviti. Kljub vsemu lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo že veliko storili za zadovoljevanje potreb občanov in razvili kvaliteten in sodoben bančni servis. Naša tehnološka usposobljenost zagotavlja ažurnost pri obdelavi vseh vrst poslov. Trdimo lahko, da smo na področju opremljenosti dosegli že dokajšnjo kvaliteto. Vsekakor se zavedamo pomanjkljivosti in problemov, ki nastajajo pri poslovanju. Povedati vam želimo, da o njih intenzivno razmišljamo in jih odpravljamo, kolikor najbolj moremo. Seveda se srečujemo s kupom problemov in omejeva-dobra in še boljša banka, naše storitve naj bodo kvalitetne, take, kakršne od nas uporabniki pričakujejo. V oktobru — mesecu varčevanja — bo pri naših delav- cih misel nanesla tudi na to, kakšna banka smo. Na 31. OKTOBER — DAN VARČEVANJA, ki ga bomo praznovali še bolj delovno kot ostale dni, si zaželimo, da bi bili varčevalci zadovoljni z našimi storitvami. Zvonka Štern KAJ KO BI... Nekega dne je vedno nasmejana urednica tovarniškega glasila na uredniškem odboru živčno premetavala prispevke za svoj časopis s kupa na kup, prsti so ji nervozno trepetali, mišica na licu pa ji je obraz od časa do časa potegnila v smešno grimaso. Tudi nekateri drugi prisotni so se tega dne obnašali nenavadno. Delegat iz TOZD LES je sedel tiho, čeprav mu drugače ni zmanjkalo besed, glavni urednik pa se je proti svoji navadi pridušil ob vsaki najmanjši pripombi, ki jo je kdo izrekel, kar je bilo za njegovo umirjeno in prijazno dušo dokaj čudno. Prevel me je občutek, da sem med nekimi drugimi, meni nepoznanimi ljudmi, da sodim v nek drug čas in začel sem še sam sebe pozorno opazovati. Imel sem namreč občutek čudovite sproščenosti, dihal sem lahkotno kot že dolgo ne, kar pa me je najbolj čudilo, je bilo to, da se mi ni, čeprav se je ura nagnila že krepko čez 14., mudilo domov. Toda takšnih presenečenj tega dne še ni bilo konec. Ko sem se z avtobusom medmestnega prometa vozil proti domu, sem vožnjo za spremembo čudovito lahko prenašal, čeprav sem jo doslej vedno sovražil. Spet se mi je zazdelo, da ne živim v tej realnosti. Resnično sem užival v vožnji in si želel, da se še ne bi končala. Potem me je prešinilo, da takšnega občutka blagodejne sproščenosti nisem dobil šele na tej vožnji, niti ne na seji uredniškega odbora, ampak da me tak občutek preveva že ves dan. Le-kaj je bilo z mojim direktorjem, ki me po končanem kolegiju to jutro za spremembo ni nahrulil, sem se spomnil. Tudi računovodja je kljub slabim rezultatom poslovanja kar žarel in je bil pripravljen z mano prijazno pokramljati. Povabil m je bil v pisarno in me povprašal po zdravju. Pa sodelavka, ki me je vedno odpravila na kratko in ki mi je predlagala, da bi šla z mano na seminar o nakazanih spremembah v naši družbi? Res čudno. Ponovno me je prevzel občutek neresničnosti in kljub dotedanji sproščenosti sem postajal zaskrbljen. Tisti, ki sem jih še včeraj poznal kot umirjene in razumne ljudi, so bili danes čudno razdražljivi, drugi, včeraj nervozni in glasni, so bili danes prijazni in ustrežljivi. Cel narobe svet! Verjetno bo res z mano nekaj narobe. Samodejno sem segel z roko proti žepu, kjer imam ponavadi tablete za pomiritev, ko je šofer avtobusa sunkovito zavrl in dal prednost ubogemu vozniku fička, ki se zaradi kolone vozil nikakor ni mogel vključiti v promet. Torej tudi on! V tem trenutku sem si zaželel čimprej domov, želel sem prespati današnje vtise, nov dan pa bo pokazal, kaj je narobe. Vendar doma ni bilo mogoče mimo žene, pa otrok, v posteljo. Da sem bled, mi pravi žena, otroci pa vsi v en glas, da je njihova tovarišica danes po-penila, čeprav da so bili oni pridni v šoli in tako dalje v tem stilu. Z nekaj vsakdanjimi besednimi prijemi sem jih odpravil in iskal pomiritve pred televizorjem, v TV dnevniku, ki se je pričel danes z nekaj minutno zamudo. V hipu sem bil pri sebi. TV napovedovalec: »Pa še ostanite naprej z nami«, je uvodoma s svečanim glasom napovedal: »Za nami je prvi dan, odkar je začel veljati 26. A člen Zakona o varstvu pri delu, ki prepoveduje kajenje na sestankih, v javnih prevoznih sredstvih ... Za začetek poslušajmo nekaj vtisov naših občanov!« Vanč RUŠENJE KITAJSKEGA ZIDU ALI KAKO PREMAGATI ODPOR IN SE VKLJUČITI V ZDRAVLJENJE »Najprej piješ iz objestnosti, potem iz važnosti, iz snobizma in zaradi ,STILA', nato je to vsakdanja potreba ... Ko se zaveš, da ti pijača zaposluje že dobršen del razmišljanja, ugotoviš, da je vrnitev nazaj brez ustrezne pomoči nemogoča in še vedno se raje odločiš za nadaljevanje po starem, ker misliš, da si izjema.« (Citat iz knjige ZMAGOVITA POT, ki velja tudi zame.) IZJEM NI! Misel, da si tako daleč, je najbolj moreča. Ostane ti le nadaljevanje poti v pogubo, razkroj telesa in misli, ali iskanje pomoči v tistem, kar se sliši v začetku najbolj boleče — zdravljenje. Odločitev za ta korak v družbi, kjer je »BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR« zahteva moč, te pa je komaj toliko, da lahko iz dneva v dan preganjaš moralnega in fizičnega »MAČKA«, ki te spremlja že skoraj kot senca. Pri meni sta se v tem razpoloženju (beri nerazpolo-ženju) pojavili dve stvari: egoistični strah za lastno kožo in ženin ultimat o prenehanju pitja. To je bil pričetek rušenja obrambnega zidu, ki sem ga za vsako vprašanje v zvezi z alkoholom zgradil v sebi. Takoj je nastopilo vprašanje: Kako abstinirati? Zaradi nepoznavanja načina zdravljenja alkoholizma sva se odločila za neko divjo obliko ambulantnega klepetanja in medsebojnega obrekovanja. Ta način je še poslabšal odnose med nama in dopustil mojim manipulacijskim sposobnostim trdno obnoviti zid, za katerim sem se smilil sam sebi in valil krivdo za vse neuspehe na ženo. Dokaj hitro so se za tem obzidjem pojavile tudi prve steklenice piva s to razliko, da so bile skrite, vendar pot navzdol je bila ista. Zopet je bilo treba iskati rešilno bilko, le da sva imela to pot srečo in sva našla trdno zvezo — imenuje se »ŠOLA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN SKLADNE MEDSEBOJNE ODNOSE«. Vpis v to šolo je zahteval priznanje, da sem alkoholik, samemu sebi in okolici, in začel se je rušiti zid, ki je bil najbolj občutljiv in zastražen. Kot nadomestilo za ta poseg v mojo dušo pa me je ta program šolanja popeljal na tekaške poti in v naše lepe gore, s katerih vrhov je dosti lažje videti plehkost in siro-mašnost prejšnjega načina življenja. Tudi razgled v dolini se spreminja. Namesto štirih sten zakajene gostilne bo zmeraj bliže knjiga, družina in posluh za poštene, lepe in pravične stvari. XY PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH VOZIL Med ukrepi za izboljšanje trenutnega gospodarskega stanja v DO LESNA je tudi racionalizacija uporabe službenih vozil. Tako je delavski svet DSSP dal v javno obravnavo nov pravilnik o uporabi službenih vozil. Bistvo novega pravilnika je to, da omejimo stroške, kar pa bomo dosegli z gospodarnim koriščenjem službenih vozil, zato predlagamo združitev vseh osebnih in kombi vozil, ki jih uporabljamo delavci DSSP, TOZD Blagovni promet in interne banke. Pravilnik določa pogoje in način uporabe motornih vozil v družbeni lastnini in motornih vozil v zasebni lastnini za primere, ko je uporaba le-teh nujna, da se uspešno in pravočasno opravi določeno terensko delo oz. službeno potovanje, ni pa na razpolago službenega vozila, potovanje pa se ne more opraviti z javnimi prevoznimi sredstvi. V pravilniku so konkretno opredeljena reprezentančna vozila, vsa vozila v družbeni lastnini morajo biti vidno opremljena z oznako firme, prepovedana je uporaba službenih vozil za zasebne potrebe, razen v izjemnih primerih in ob plačilu kilometrine. Prav tako so opredeljene naloge koordinatorja prevozov. Zaradi boljšega nadzora nad zasedenostjo in koriščenjem vozil mora biti javljena potreba po vozilu koordinatorju najkasneje dan pred potovanjem. Potrebe po vožnji izstavljajo pooblaščene osebe, na podlagi teh pa opravi koordinator ustrezno razporeditev prevozov. Nalog za uporabo službenega vozila se izda za vsako potovanje posebej, izjemoma se lahko izda tedenski oz. mesečni potni nalog (terensko delo). Pravilnik konkretno določa, katere podatke vsebuje potni nalog. Voznik je odgovoren, da so podatki, vpisani v potni nalog, resnični. Pravilnik vsebuje tudi določbo, da pomeni kršitev določil tega pravilnika hujšo kršitev delovne obveznosti in je delavec, ki jo stori, za njo disciplinsko odgovoren. Prav tako je delavec odškodninsko odgovoren, če uporablja službeno vozilo za zasebne potrebe ali na način, ki po tem pravilniku ni dopusten. Upamo, da bo navedeni ukrep oz. pristop delavcev DSSP, TOZD Blagovni promet in interne banke k racionalizaciji stroškov prevozov vzpodbuda za ostale TOZD, da bodo našli ustrezne rešitve za zmanjšanje navedenih stroškov. Zdenka MARINŠEK-NOVAK, dipl. iur. V Lesni aktivno iristopili ( eviden- tiranju V mesecu februarju in marcu 1986 potečejo mandati delegatom delavskega sveta DO LESNA, članom izvršilnih organov pri delavskem svetu DO, delegatom delavske kontrole DO, delegatom disciplinske komisije, notranje arbitraže, zbora delegatov interne banke, poslovnega odbora interne banke, delegatom delegacij ZZD in SIS, prav tako članom družbenopolitičnim organizacijam. Že v mesecu oktobru in novembru bodo potekali občni zbori v vseh osnovnih organizacijah ZS LESNE, izvoljeni bodo novi izvršilni odbori in seveda na podlagi tega oblikovana konferenca OOZS v LESNI. Na podlagi sklepa koordinacijskega odbora za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja delovne organizacije pa so temeljne organizacije in obe delovni skupnosti že pristopile k evidentiranju možnih kandidatov v prej navedene organe, poseben poudarek je bil dan tudi evidentiranju možnih kandidatov za ključne funkcije. Glede na to, da so aktivnosti pri evidentiranju kandidatov zastavljene tako, da bi se evidentiralo več kandidatov, še posebej za vodilne in ključne naloge, upamo, da bomo poiskali kandidate, ki so dokazali s svojim delom in so voljni delati v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in v delegacijah. M. Z. Zbor lesarjev pred predjamskim gradom v Postojni Trinajsto srečanje oktetov Lesne Dvanajstega novembra so se na Prevaljah zbrali okteti lesne industrije Slovenije na trinajsto srečanje. Okteti so se letos publiki predstavili bolj kot zbor lesarjev Slovenije, z zborovskim programom, ki ga je zbor odpel na tekmovanju v Italiji. Predstavil se je tudi orkester ljubljanskega armadnega območja, s katerim zbor tesno sodeluje in skupaj nastopa ob raznih priložnostih. Organizator, oktet TRO Prevalje, se je zelo izkazal, saj je prireditev tekla brez napake v veliko veselje pevcev, godbenikov in publike, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Prireditev je bila prisrčna, kar je potrdil aplavz občinstva in tudi pohvale posameznikov po koncertu. Po prireditvi je bilo tudi dogovorjeno, da bo naslednje, štirinajsto srečanje, prihodnje leto v Pivki. V prejšnji številki Viharnika je pri sestavku o zboru lesarjev Slovenije izpadla vest, da je tekmovanje zbora v Italiji finančno omogočilo poslovno združenje LES Ljubljana in Zavod za mednarodno tehnično in kulturno sodelovanje Ljubljana, za kar se jima zbor lepo zahvaljuje in se še priporoča. Miha PUŠNIK Rdeči križ Razbor že od leta 1957 redno organizira krvodajalske akcije. V slovenjegraški občini so krvodajalci iz Razbora prvi na lestvici dajalcev krvi. Sodelujejo vsi krajani, starejši in mladinci. Rdeči križ Razbor se zahvaljuje krajevni skupnosti Podgorje za priznanje, delovnim organizacijam pa za razumevanje za odsotnost z dela njihovih delavcev ob krvodajalskih akcijah. Š. MELANŠEK cLakte Povej dekle, je kaj ljubezni še od najinega snidenja ostalo? Kot tujca gledaš me. Ne govoriš, besede nisem vreden. Kar povej, pa le še enkrat malo se nasmej. Obema lažje bo, to sama veš, ponos in trma danes so odveč. Povej dekle, sem morda kdaj lagal, a za vse to še enkrat ti bo žal! Zlatko Škrubej MALI NOGOMET Dne 19. 10. 1985 je bil v okviru športnih iger Lesne odigran turnir v malem nogometu. Od prijavljenih 12 ekip se je turnirja udeležilo le 10 ekip. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto: TP Pameče, 2. mesto: TSP Radlje, 3. mesto: Gradnje, 4. mesto: TO Podvelka, 5. mesto: Nova oprema, 6. mesto: gozdarstvo Črna, 7. mesto: TOK Slovenj Gradec, 8. mesto: DSSP, 9. mesto: TOK Radlje, 10. mesto: TP Prevalje. Silvo Založnik PRAKTIČNI NASVET! Imate madež na obleki ali koži od kulija? Brezhibno ga ofiistite z lakom za lase, ne pušča nobenih madežev. T. K. Dopisujte v svoje glasilo GASILSKE VAJE LESNE INDUSTRIJE 1985 NA TOZD ŽAGA MISLINJA Vsakoletna gasilska vaja IGD TOZD lesne industrije je postala že tradicionalna, saj poteka že od leta 1962 dalje. Tokrat so se vsa IGD TOZD lesne industrije zbrale na TOZD žaga Mislinja. Kljub dokaj zgodnji uri je vladalo med gasilskimi desetinami prijetno vzdušje, obetal se je hud boj med tekmovanjem, kar se je kasneje tudi izkazalo. Vse navzoče je pozdravil direktor TOZD žaga Mislinja, jim zaželel dobrih rezultatov ter poudaril pomembnost požarnega varstva na TOZD. Mesta, kjer so se odvijala tekmovanja, so bila -skrbno pripravljena, kar je omogočala nemoten potek vaje. Moške desetine so se pomerile v mokri gasilski vaji 31A s podaljškom in raznoterostih, ženske desetine pa v mokri gasilski vaji 31 A in raznoterostih. Rezultati tekmovanja Moške desetine 1. IGD TOZD žaga Vuhred 2. IGD TOZD TP Pameče 3. IGD TOZD žaga Mislinja 4. IGD TOZD žaga Mušenik 5. IGD TIP Otiški vrh 6. IGD TOZD TP Prevalje 7. IGD DE TSP Radlje 8. IGD TOZD Nova oprema 9. IGD TOZD žaga Otiški vrh 10. IGD DE TO Podvelka Ženske desetine 1. IGD TOZD TP Pameče 2. IGD TOZD TP Prevalje 3. IGD TOZD Nova oprema Ugotavljamo, da je vaja dobro uspela kljub nekaj vroče krvi nekaterih, ki jim pri izvedbi vaje ni vse najbolje šlo od rok. Doseženi so bili kratki časi pri izvajanju vaj, med posameznimi desetinami pa ni bilo veliko razlik, tako da smo lahko s pripravljenostjo IGD TOZD zadovoljni, kar pa nas nikakor ne sme uspavati. Člani IGD TOZD so tisti, ki bodo v primeru požara prvi pričeli z gašenjem in TOZD obvarovali pred katastrofalnim požarom. Pomembna naloga vseh je, da dajemo IGD TOZD vso podporo, tako pri usposabljanju kot pri nabavi potrebne gasilske opreme. Denar, vložen v preventivno dejavnost požarne varnosti, se krepko obrestuje! NA POMOČ! Služba varstva pri delu Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1985.