List 24. Jurče razlaga svojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine, tlake in druzih davšin. #) Pervo pismo. Preljubi moj stric! Ker ste mi pisali, de v patentu, za vse kmete tako imenitnim, marsiktere reči prav ne zapopadete, Vam iz *) Svobodno po nemškim. Vredništvo. serca rad dopolnem Vaze želje, in Vam čem prav po domače razložiti postavo , po kteri je posestvo rešeno sto in stoletne podložnosti. Prav bi bilo, ako bi hotli moje pisma tudi svojim sosedam na znanje dajati, kterim se taka, kakor Vam godi, de tega imenUniga patenta v vsih rečeh prav ne razumejo. V nedeljo po službi Božji se spravite vsi skupej pod košato lipo , in berite zbrani množici moje pisma; nadjam se, de me bo vsak lahko zastopil. Cesar Ferdinand L so že 7. sušca lanjskiga leta po nasvetu Svojih ministrov in po predlogi tadajniga deržavniga zbora sklenili, de ima vsa gruntna in posestna podložnost jenjati proti tem , de se nektere reči s primernim plačilam, nektere pa brez vsiga plačila osvobodijo ali sfrajajo. Vse natanjko pa ni bilo v tem patentu razločeno, kakor je v patentu, kteriga so 6 mescov po tem cesar Franc Jožef I. dali, in po kterim se bo osvobodenje (jsfrajanje} gruntov in posestev zdej zgodilo. — Ali veste, ljubi stric! koliko cela šuma znese , ktera zadene desetino, tlako in druge davšine, ki imajo zdej jenjati? Dve sto milijonov goldinarjev! Ce na eni strani pomislite, de en del teh davšin na prav pravični poti iz podložne stare zaveze izvira, zato ker so grajšine nekdaj kmetam svoje lastne grunte in zemljo brez denarjev proti tem v posestvo dajale, de so jim zato tlako delali, desetino odrajtovali i. t. d. — če se pa od druge strani tudi ve, de so bili marsikteri gruntni davki nekdaj po krivici podložnikam naloženi: vsak sam lahko zapopade, de taka postava, ktera razvezo te stare zaveze ukaže, ni kaka kaj bodi reč. Kdo zamore zdej po pretečenih sto in sto letih gotovo in na en las presoditi in razsoditi: kaj de je pravičniga, kaj pa kri-vičniga ? — Sej veste, de nespoznane krivične reči zadobijo dostikrat veljavnost pravične, ker so od ene strani že zastarane, od druge strani pa so v last družin posestnikov prišle, ki so grunt s temi pravicami kupili ali pa od tistiga, ki ga je kupil, podedovali (poverbalf). Pri dedišini (verbšini) mora tisti, ki je posestvo prevzel, svojim bratam, sestram in drugim dedovavcam (Verbam) po precenjeni vrednosti izgovorjeni delež poplačati , in on pride po tem, ko je deseti denar in vse druge prepisne štibre odrajtal, v postavno posestvo. Ce bi tedaj vsi gruntni davki clo brez vsiga odškodovanja jenjali, bi se vzelo grajšinam in drugim opravičenim 200 milijonov, do kterih imajo nektere gotove pravice. Od sv. Kr i š p i n a se sicer pripoveduje — ne vem ali je res ali ne — de je bogatincam usnje Qeder) kradel, iz njega pa ubogim čevlje delal — ali ta primera ne velja tukaj že zato ne, ker je kriva misel, de so grajšaki vsi bogatini, kmetje pa so vsi reveži. Koliko grajšakov je, kterim bi— če bi sv. Kri spin še dan današnji živel — gotovo tudi čevlje delal, za ktere bi premožnim kmetam usnje kradel! To, ljubi stric! naj Vam bo za predgovor, preden začnem v družim pismu razlaganje gori imenovaniga patenta. Pozdravite mi mojo ljubo teto in vse moje znance. Vaš zvest Jurče. - 102 - List 25. Jurče razlaga svojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine, tlake in druzih davšin. Drugo pismo. Ljubi stric! Nate danes drugo pismo, v kterim sim Vam po-samesne razdelke ali paragrafe gori imenovaniga patenta od 4. sušca razlagati namenil. Vzemite pa pri branji tega pisma tudi 37. list lanjskih Novic in 12. doklado letašnjih ;?Novic" v roko; kjer sta oba cesarska patenta od 7. kimovca 1848 in od 4. sušca 1849 v naš slovenski jezik prestavljena. Nikar se ne čudite, ako v teh patentih marsiktero reč najdete, ktera se Vam neznana zdi in ktere ne zapopadete, — pomislite, de oba patenta nista le za eno samo deželo, temuč de sta za veliko dežela, ktere imajo semtertje v gruntnih rečeh posebne naprave, tedaj tudi posebne davke. V teh patentih se je pa moglo na vse dežele misliti. To ljubi stric ! je treba nar poprej vediti. V predgovora cesarskiga, od vsih ministrov podpisanima patenta od 4. sušca stoji imenitna beseda za vse deležnike, de tarifa odškodovanja naj bo taka , de bo za oba — ne le za gruntno gosposko ampak tudi za kmeta—prav (billig^. Pravednost naj bo tedaj poglavitno vodilo vsiga ravnanja pri ti reči. Pojmo zdej k 1. in 2. §. 1. razdelk ali §. tega patenta ukaže, de tlaka in tlačanske plačila gostačev in na podložnih gruntih vseljenih kaj zarje v imajo nehati, brez de bi ti za to kaj plačali. Cmu de so dosihmal mogli gostači tlako delati, tega mende noben človek ne zapopade, in te tlake nobeden ne more pravične imenovati. Ta je vunder prehuda, de človek, ki nič nima, za to sekaj plačati mora! Pravično je tedej, de je tlaka gosta-čem pa tudi kajžarjem brez vsiga plačila od-pušena, tode ne vsim kajžarjem, ampak le tistim, ki imajo svojo kajžo na podložnih kmečkih gruntih* Kajžarji na gosposknih gruntih se morajo od gospodarja s primernim plačilam odkupiti. Kdo pa je kajžar na podložnih kmečkih gruntih? boste morebiti hotli bolj na tanjko vediti. Kajžarji na podložnih gruntih so vsi tisti, ki so svojo kajžo že na grunt podložniga kmeta postavili, ali pa na tak grunt, ki je bil že po-pred od gosposkniga grunta odpisan in za kmečki grunt spoznan, preden je kajžar svojo bajtico na-nj postavil. Tukaj pa moram opomniti, de soseskna tlaka gostačev, to je, tista tlaka, ki jo imajo gostači soseski opravljati, kakor, postavim, v soseskinih opravkih za pota iti9 ali pozimi iz soseskne ceste sneg kidati i. t. d. po tem patentu ni nehala, ampak le tista tlaka je je-njala, ktero so imeli gostači svoji gruntni gosposki v delu opravljati ali pa v denarji pobotovati. Tlaka, ki jo imajo gostači v prid soseske na kmetih ali v ter-gih in mestih delati, ne more jenjati, zakaj , če revni gostač zboli ali na stare dni tako oslabi, de si ne more nič zaslužiti, ga soseska preživi; tedaj je tudi pravično, de tak človek za to v prid soseske kaj stori. Ravno tako* se mora tudi med drugimi tlakami razloček delati, ki se opravljajo pri zidanji ali popravljanji cerkve, šole, farovža, in ktere ne morejo jenjati, če noče soseska ob cerkev, šolo ali farovž priti, ki so le v njeni lastni prid. Po novih sosesknih napravah se bo ta reč še bolj na-tanjko razločila: kaj gre soseski storiti , kaj pa ne. 2. §. patenta zapove, de se imajo v vsaki deželi komisije napraviti, ktere bojo presodile: ktere davšine imajo po §. 5. lanjskiga patenta (od 7. kimovca)brez plačila jenjati, ktere pa s primernim odškodovanj emv Že v začetku tega pisma sim Vam rekel, de niso gruntni davki po vsih deželah popolnama enaki, tedej se ni mogla postava dati, ktera bi za vse dežele veljala, in bi vse posamesne zadeve obsegla. Deželne komisije so tedej edina prava pot, to imenitno pa težko delo tako dokončati, de bo za vsako deželo prav. Le to bi bilo pri teh komisijah želeti, de bi bilo v vodilih, po kterih se imajo te komisije ravnati, vse na tanjko razločeno, kako se imajo pri ti reči vesti in kako se ima ta reč presojevati, de ne bo terma ali svojoglavnost komisarjev namesti pravice na nobeni strani obveljala in prepiri se začeli. Kako se bojo te komisije sostaviie, tega ne vem. Kerr pa ima po tem patentu eno tretjino odškodovanja deržava, drugo tretjino podložni kmet plačati, tretj o tretjino pa gruntna gosposka zgubiti, tedej mislim, de bo tudi ta komisija na tri razdelke šla; eno tretjino komisarjev bo morebiti izvolila deržava, ti bojo cesarski komisarji; drugo tretjino komisarjev bojo izvolili kmetje, ti bojo kmečki komisarji; tretjo tretjino komisarjev pa bojo izvolili grajšaki, ti bojo grajšinski komisarji. Tako se bo zamogla ta reč brez enostranosti pravično razsoditi, in ker je pravednost (Billigkeit) poglavitno vodilo tega patenta, kteriga ne smejo komisije nikdar spred oči pustiti, se sme pričakovati, de se bo to delo lože dokončalo, kakor zdej mislimo. — Nadalje od tega v tretjim pismu. Z Bogam! Vaš zvest Jurče. — 106 — ?Jurče razlaga srojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine 5 tlake in druzih davšin. v Ceterto pismo. Ljubi stric! Preden Vam patent 4. šusca tega leta dalje razlagam, Vam moram še povedati, de v 5. in 6. razdelku lanjskiga patenta od 7. kimovca 80 take davšine imenovane, ktere ne zadevajo naše dežele, ampak spodnjo avstrijansko deželo in nektere druge, kakor postavim so: pravice in davki, kteri izvirajo iz osebne podložne zaveze, iz varstvine razmere, iz gosposkinih sodniških pravic i. t. d. To tedej, kar v imenovanih 2 razdelkih popisano stoji, so Vam neznane reči, zato ker pri nas tacih pravic in tacih davkov ni; tedaj Vam jih tudi razlagal ne bom. Nam je le to treba vediti, kar nas zadeva. Torej gre'mo v razkladanji cesarskiga patenta od 4. šusca naprej , in pridemo h 3. razdelku teh postav. 3. §. tega patenta zapove: WV postavah 3. in 6. razdelka lanjskiga patenta (od 7. kimovca #} je zapopadena sleherna desetina, ktera na gruntnim posestvu stanovitno obstoji, čeravno iz podložne zaveze ali iz gosposkiniga nadposestva (grundherrlichen Obereigenthume) ne izvira." V drugim pismu sim Vam že povedal, de sleherna desetina, naj ima to ali uno ime, ima le z odškodovanjem , to je, s plačilam jenjati. Ta 3. razdelk pa zdej bolj razločno pove', de pod zgorej imenovano postavo je vsaka stanovitna desetina zapopadena, čeravno ne izvira iz zaveze podložniga kmeta do gruntne gosposke, ali iz nadposestva gruntne gosposke. Tukej je treba, de Vam nektere reči bolj na tanjko razložim, od kterih se bo na dalje večkrat govorilo, de jih boste na tanjko zapopadli, in te reči so: kaj je nad-posestvo^ObereigenthumJ, kaj je vžitno posestvo (Nutzeigenthum), kaj je pojerbljivi (emfitevtiški) najem ali štant (erbliche Pacht), kaj pa začasni najem ali štant (zeitliche Pacht)? Ce seje v starih časih kak vitez kakšniga zemlji-ša v boji polastil, ali če kak grajšak celiga svojiga grunta ni hotel ali ni mogel obdelovati, je svojimu poslu ali kakimu drugimu, ki ga je za to prosil9 en kos tega grunta v vžitek dal. Za to vživanje mu je mogel deseti del pridelka, to je, desetino, odrajtovati, ali pa mu je še kakšne druge davšine dajal. To je bil v najem ali štant prepuseni grunt, kteri se pa ni mogel nikdar več nazaj vzeti, ampak sin ga je pojerbal po očetu, po sinu zopet sin , ali drugi dedje (verbi) in tako naprej. Take lastnine se imenujejo po-jerbljive lastnine ali, s kancelijsko besedo, emfitev-tiške lastnine; tode pri tacih gruntih ostane grajšak vedno nadposestnik, podložni kmet pa je vživavni posestnik. Iz tacih pogodkov ali zavez so se iz nad-postestva začele stanovitno obstoječe desetine, ktei*e se morajo ravno tako s plačilam odkupiti, kakor druge stanovitne desetine za cerkve, samostane (kloštre) in za farovže, ktere ne izvirajo iz nadposestva. — 120 — *) Ti postavi se takole glasite: Tretji raz del k: »Vse dolžnosti, dela in davki vsake baze, ktere iz podloživa izvirajo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo j ravno tako tudi nehajo vse odrajtvila v blagu (Natural), v delu in denarjih, kteri izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz de-setinskiga, varovavniga (Schutz), fogtijškiga, gorniškiga in soseskiniga gospodstva in ktere so se dozdej mo^le odpravljati ali od kmetiskiga posestva ali od oseb5 tudi je jenjalo plačilo zavpremenjenje posestva (prepisi) med živimi in po smerti.« Sesti razdelk: »Za dela, za davke v blacu in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grajšinskimu, desetinskimu ali fogtijškimu gospodu mogel odrajtovati, je berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti.« Take desetine eo tedaj vse drugačne, kakor tiste, ki so se iz z a čas ni ga najema ali stan t a začele. Pri začasnih desetinah zamore vsak posestnik, če hoče, en kos grunta komu proti tem v najem dati, de mu za toliko in toliko let, ali pa dokler najemnik (štantar) živi, izgovorjeno mero svojiga pridelka od-rajtuje. Posebno pri vinogradih je v več krajih ta navada , de se za celi čas življenja najemnika dajo proti tem, de mora najemnik tretjino pridelka (vsako tretje vedro mošta ali vina^ odrajtovati. Taki začasni najemi pa se ne stetejo k davši-nam podložnih kmetov, od kterih je v tem 3. razdelku govorjenje; zakaj če je čas pogovorjeniga najema pretekel, in če posestniku ali najemniku ne kaže, stari kon-trakt ponoviti, ga smeta popolnama razdreti, ali pa no-viga napraviti. Tako, dragi stric! se razume 3. razdelk. Zdej ga pa še enkrat preberite, in lahko ga boste razumeli od konca do kraja. Z Bogam! Vaš zvest Jurče. — 126 — Jurče razlaga svojimu stricu cesarski patent od 4. susca zastran desetine, tlake in druzih davšin. Peto pismo. Ljubi stric! 4. razdelk patenta očitno pove, de je razloček med pašnimi pravicami v gojzdih, in med pašnimi pravicami na polji po sternišu. Pravice, ktere imajo kmetje, de smejo v grajsinskih gojzdih svojo živino pasti, ravno tako tudi pravice les sekati v grajsinskih gojzdih, in druge slu ž ne pravice med grajšinami in podložnimi imajo nehati, zato ker prihodnjič nima več gruntnih gosposk, pa tudi ne podložnih kmetov, in podložne zaveze med njimi biti. Tode te pravice, ktere so kmetje dosihmal v gojzdih imeli, in sploh služ-ne pravice (Servitutsrechte) smejo le proti tem jenjati, de km e tj e primerno o dš ko d vanje zato dobijo. Dokler pa to odškodvanje ni izgovorjeno in določeno, imajo te pravice, kakor so dosihmal bile, kmetam obstati. Ker so pa te pravice v mnogoverstnih deželah na posebne okolistave vezane, de je v eni deželi tako, v drugi pa drugač, tedej tudi v tem patentu ni bilo moč, za vse dežele enako odškodvanje izgovoriti. To bojo določile za vsako deželo posamesno dane postave, po kterih se bojo že večkrat imenovane deželne komisije ravnale, kader bojo to delo začele. Kar pa pašne pravice po sternišu, po njivah, ki so za prah o pušene , na travnikih po sv. Mihelu in pa pašo po zmerznjenim žitu vtiče, ktera je bila nekdaj v nekterih deželah zavoljo ovčje reje pripušena, je že v 7. razdelku lanjskiga patenta od 7. kimovca očitno izgovorjeno, de te pravice imajo brez odškodvanja nehati. 5. razdelk patenta govori od tega, de davšine, ktere iz emfitevtiških in družin pogodb (kontraktov) za-stran razdelitve lastnin izvirajo , in ktere imajo z odškodovanjem nehati, se imajo tako dolgo odrajtovati, dokler se odškodovanje ne zgodi. Samo tlaka se ima že zdej v denarjih pobotati. Dogotovljenje tega odškodvanja je opravilo deželnih komisij. Kaj so emfitevtiške pogodbe, to sim Vam že v 4. pismu razločil, kjer sim Vam tudi povedal, de vse davšine , ktere iz teh pogtfdb izvirajo , imajo le z odškodovanjem nehati. V tem razdelku je pa še od družin pogodb ali kontraktov govorjenje, ktere dotičejo razdelitev lastnine; in tudi za take davšine, ktere iz teh pogodb izvirajo , gre odškodovanje odrajtati. 6. razdelka, kakor v patentu stoji, morebiti niste popolnama zastopili; ga Vam tedej hočem prav po domače povedati. Tole pravi: Po patentu od 7. kimovca lanjskiga leta ima desetina s primernim odškodovanjem nehati. Kar se je pa moglo — brez ozira na slab ali bogat poljski pridelk — vsako leto v blagu cerkvi, šoli, farovžu ali za kakšne druge soseskine potrebe v gotovo odločeni meri odrajtovati, to ni v patentu lanjskiga leta zapopadeno , tedej tudi ni vzdignjeno, se mora pa vunder odkupiti. Postavim, če je dajal gruntar, pol-gruntar i. t. d. fajmoštru, kaplanu, učeniku, cerkovniku toliko in toliko pšenice, toliko in toliko reži za bero (kolekturo), ima ta bera tudi jenjati, pa proti tem , de se davšina odkupi. 7. razdelk patenta še enkrat pove , kar sim Vam že v 4. pismu razločil, namreč de patent od 7. kimovca lanjskiga leta ne zadeva časnih gruntnih štantnih pogodb, ktere tedej s tem patentam niso vzdignjene. Berite še enkrat 4. pismo, če ste morebiti že pozabili: kaj de so časne štantne pogodbe. Vaš zvest Jurče. Jurče razlaga svojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine, tlake in druzih davšin. v Šesto pismo. Ljubi stric! Nar poprej Vam moram danes nekaj smesniga oznaniti. Povedano nam je bilo, de nekterim bravcam kmečkiga stanu ni prav, de se v ^Novicah" od odškodovanja desetine, tlake i. t. d. govori, in de so nekteri clo žugali, „Novice" pustiti in se na-nje nič več ne naročiti, če se jim bo ta zoperna reč še dalje razlagala. Kaj pravite, stric I od takih ljudi ? Ali ni gerdo, de kdo kaj taciga le zine! Novice se v vsih rečeh le pravice in postav derže; one se ne prilizujejo nobeni mu človeku na svetu, ne gospodi pa tudi kmetu ne — ampak se vedno le tega deržijo, kakor je pravično in postavno; one dobro spoznajo, de je bil kmet v mar-sikteri reči dosihmal zlo zatert, in so se serčno razveselile, de je lani deržavni zbor na Dunaji kmetijske reči nar poprej v pomen vzel in jih tudi pravično sklenil; „Novice" so se zlo razveselile, de so cesar Ferdinand po te'm sklepu berž postave dali in de so jih cesar Franc Jožef v vsim poterdili; Novice so se tudi serčno razveselile, de so Cesar vsim narodam njih List 30. domači jezik osvobodili in de vstava zapove , de se ima v kan celi je domači jezik vpeljati, de bo tudi kmet prihodnjič vse zastopil, kar se mu bo v n j ego vi m jeziku pisaniga v roke dalo, in de mu ne bo treba, dobrih besedi in še denarja dajati, ali dostikrat cio dolge pota delati, de mu kdo nemško pismo v njegov jezik prestavi. Novice so se v tem in še več v druzih rečeh veselile, de se vsacimu človeku v vsih rečeh pravica godi, in zato se bojo vedno potegovale. — Pa — kar je enimu prav, ne sme druziga žaliti. Dobro vemo , de se je v desetini in tlaki kmetam marsiktera krivica godila , pa ta krivica se ne opraviči s tem, de bi se zdej gruntnim in desetinskim gosposkam vse vzelo in tedaj tudi to, kar jim po pravici grer. Postave določijo: kaj ima z odškodovanjem nehati, kaj pa brez odškodovanja — in deželne komisije bodo vsaki grajšini vse to natanjko razločile. Že večkrat smo rekli, de je na teh komisijah veliko ležeče, in de naj se previdni in pošteni možje izvolijo, kader bo volitev teh komisij napovedana. Pametni in pošteni ljudje nam hvalo vedd, de jim patentne postave razlagamo, kterih v več krajih prav ne zastopijo , in ktere je dobro zastopiti treba, de se bojo potem tudi vedili umno obnašati. Za tiste pa, kterih vpitje je: 5,vse je doli, vse je p reč", za tiste se „Novice" ne pišejo — tistih evangelij so: širokoustniki in podpihovavci pri polnim bokalu vina! — Kaj ne, ljubi stric! de je taka? To novico sim Vam namenil nar poprej povedati; zdej pa gremo k razlaganju patenta na dalje. 8. razdelk patenta pravi: ,3de naj pri davšinah, ktere se imajo s plačilam odkupiti, vrednost teh davšin po pravični razmeri odškodovanje določi." Pri davšinah, ktere imajo brez odškodovanja nehati, je pravda koj pri kraji, kakor hitro je povedano, ktere davšine imajo brez odškodovanja nehati. To je tako kakor z botrinjo. Berž ko je otrok mertev, je tudi botrinja pri kraji. Tako je tudi z davšinami, ktere imajo brez odškodovanja nehati. Ne dajo se več — in pesem je vun. Pri davšinah pa, ktere se imajo o d kup iti, je pa več opraviti, in po zgorej dani postavi, se ima tarifa odškodovanja po vrednosti davšin ravnati; to se pravi: gruntne in desetinske gosposke ne smejo več odškodovanja terjati, kakor je davšina zares vredna bila, ktero so jim podložni odrajtovali. 9. razdelk patenta pravi: „de naj se davšine , ki so se v pridelkih odrajtovale , po tisti ceni v denarjih prerajtajo, kakor je v stanovitnim katastru grunt-nih davkov zarajtana. V tistih krajih pa, v kterih doslej še katastralne cenitve ni, naj se pa na kratki poti cena pridelkov po ravno teh katastralnih pravilih prerajta, kakoršne so v druzih deželah." Ker niso vse zemlje enako dobre in ker ena njiva več, druga menj pridelka da, tedej je stanovitni kataster nar gotovši in nar spodobnišni podlaga, po kteri se zamore odškodovanje desetine in druzih davšin v blagu, prerajtati in v denarjih pobotati. Kako se po katastru ta reč prerajta, naj vam naslednji izgled pokaže: En oral (joh) njive se , postavimo, prerajta po 6 letnim pridelku. V pervim le'tu se je pridelalo 15 vaganov fmecnov) pšenice; v drugim 15 vag. ječmena; tretje leto je njiva ležala v prahi; v četertim letu se je pridelalo 15 vag. reži; v petim 21 vag. ovsa; v šestim je spet ležala v prahi. v Ce se ves ta pridelk na 6 delov razdeli, pride na enoletni pridelk: pšenice 2 vagana in pol; ravno toliko ječmena in reži; ovsa pa 3 vagane in pol. v Ce se tedej po katastralni cenitvi, ktera je po — 132 — mnogih deželah in po mnogih soseskah drugačna, postavimo: 1 vagan pšenice po 2 gold., 1 vagan reži po 1 gold. in 36 kraje, 1 vagan ječmena po 54 kraje, 1 vagan ovsa po 36 kraje, prerajta, #) tako veržeta zgorej postavljena S vagana in pol pšenice =5 gold., 2 vagana in pol reži = 4 gold., 2 vagana in pol ječmena zz± 2 gold. in 15 kraje. 3 vagani in pol ovsa pa 2 gold. in 6 kraje. — in vse skupej znese 13 gold. in 21 vkrajc. (Brutto-Ertrag). Ce se tedaj od tega zneska deseti del vzame, tedej znese desetina v vsim skupej za eno leto 1 gold. 20yi0 kraje. Iz tega izgleda si vsak lahko posname, kako se bo tarifa odškodovanja določila ; de tedej, ker niso vsi grunti v pridelkih enaki, tedej tudi po katastru ne enako cenjeni, ampak boljši so vikši, slabji pa nižji, bo tudi tarifa po tem mnogo ver s t na. Povsod pa bo ka-tastralna cenitev mero dajala za tarifo odškodovanja. Ce pa še v kaki deželi katastralne cenitve ni, se mora cena gruntnih pridelkov po tistih pravilih določiti, ktere veljajo za katastralno cenitev v druzih deželah. Vaš zvest Jurce. *) Ta kata&tralna cena je za spodnjo Avstrijo v bukvicah zaznamovana, ktere so v podlago pričijočiga razlaganja. Vredništvo. — 136 — Jurče razlaga svojimu stricu cesarski patent od 4. sušca zastran desetine, tlake in druzih davšin. Sedmo pismo. Ljubi stric! §. 10. zapove, de tudi cena druzih davšin, ki so se imele od kmetijskih pridelkov v blagu ("natori) odrajtovati, postavim: maslo, jajca, kuretna i. t. d. se ima po katastrainih cenah prerajtati; kjer pa te katastralne cene ni, se ima po izgledu te cene v druzih krajih vrednost tega blaga preceniti. Ta cena ni povsod enaka; to pa je gotovo, de nar višji cena komej šesti del tiste cene znese, po kteri se imenovani pridelki na tergu prodajajo. §.11. govori od cenitve tlake, in ukaže, de se ima odškodovanje tlake le po pravi vrednosti tla-čanskiga dela presoditi. Ker pa prisiljeno delo tlačana ni nikdar toliko vredno, kolikor je delo prostiga delavca vredno, kterimu se dnina plača, tedej zapove ta postava, de se vrednost tlake ne sme nikjer višji prerajtati, kakor le za tretjino (gretji del) dru-ziga prostiga pa plačaniga dela. To se pravi z drugimi besedami: Vrednost dela, ki ga tlacan v enim dnevu stori, ne velja več kakor tretji del (en dritelcj tega, kar se sicer druzimu delavcu ali vozniku za en dan plača. Ce je pa namesti tlake med kmeti in gosposko morebiti tu ali tam že dosihmal kakošna še nižji pobotna ali odkupna cena obstala, se ima pa ta še nižji cena za podlogo odškodovanske tarife vzeti. — Vrednost tako imenovane odmerjene tlake, to je, tlake za določene skupne dela, se ima pa posebej ceniti (šacati). V nekterih krajih je obstala tlaka v tem, de je mogel podložni kmet eno ali drugo grajšinsko njivo p op ol nama obdelati — od oranja noter do žetve — grajšak mu je le seme za setev dal, vse drugo delo mu je mogel tlacan opraviti. Spet v druzih krajih je mogel podložni krnet v grajšinskim gojzdu odločeno mero derv posekati, jih grajšini domu pripeljati i. t. d. To se pravi odmerjena tlaka, in taka tlaka se ne more po dnevih prerajtati, ampak celo delo se ima sku-pej ceniti ali šacati. §. 13. zapove, de stanovitne davšine v denarjih, ki so se kakor tlačanski ali desetinski denarji, ali namesti kakoršne druge dolžnosti odrajtovale , se imajo po dosihmal obstoječi gotovi tarifi prerajtati. Postavimo: en ali drugi kmet je za vinsko desetino ko-likošno gotovo stanovitno šumo vsako leto odraj-toval, ali pa je namesti kakšne tlake tudi gotovo stanovitno šumo vsako leto plačeval, tedej se bo tarifa odškodovanja tudi po ti gotovi šumi postavila. §. 13. Ker imamo v našim cesarstvu dosihmal dvojni denar, tako imenovani dobri in slabi denar (Conventionsmunze und Scheingeld), tedej zapove §. 13., de se imajo obresti ali čimži od denarjev, ki so se doslej v slabim denarji odrajtovali, na dobri denar prerajtati, tako de tisti, ki je — postavimo — v slabim denarji imel 250 goldinarjev plačati, plača le 100 goid. pa v dobrim denarji. Na Štajarskim, Koroškim, naDunaji i. t. d. imajo še vedno ta slabi denar zraven do briga, in prav bi bilo, de bi ta slabi denar povsod zginil, ker nenavajenim ljudem le zmote dela. Ce imate za 20 kraje, dobriga denarja slabih krajcarjev v žepu, bi Vam, ljubi stric! že hlače tergali, de bi mislili, kako de ste bogati — in vunder je vsa Vaša bogatija le 20 krajcarjev vredna! Kaj ne, de bi bilo prav, ako bi ta slabi denar kmalo zginil? Upati je, de bo tudi kmalo pošel, ker starih bankovcov te baze Dunajska kaša vsako leto za več tavžent sožge — kufreni slabi drobiž bojo pa sčasama v dober denar pretili. Z Bogam za danes! Drugo pot Vam bom pismi dveh kmetov na znanje dal, kteri mi je lihkar vredništvo „Novica podalo, de imam na-nju odgovor dati. Čudili se boste. Vaš zvest J ur če. List 33. Jurče razlaga svojimu stricu cesarski patent od 4. sušca 7