•i

>•'

)

v

I

(

MOZ V KUHINJI

PRAKTIČNA KUHARSKA NAVODILA ZA MOŠKE

( )

l  L J U B L J A N

)


POLNILNA PERESA STROKOVNO IN HITRO POPRAVI

„EVEREST W  - Prešernova uSica 30

Mož v fiufiinji

PRAKTIČNA
KUHARSKA NAVODILA
ZA MOŠKE

LJUBLJANA 1943

VSE PRAVICE PRIDRŽANE

03001SCP?/!

SAMOZALOŽBA

VIDMAR JOSIP, LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 10

NATISNILA TISKARNA MERKUR D. D., LJUBLJANA
(predstavnik O. MiKalek)

Uvod

Nimam namena, delati konkurence neštetim do¬
brim kuharskim knjigam, ki so izšle izpod peres bolj
ali manj znamenitih kuharic in kuharjev, pač pa želim
v svoji priročni brošuri podati kratka in umljiva na¬
vodila onim moškim, ki jih tepe usoda ali naključje,
da morajo prijeti za kuhalnico in v potu svojega
obraza pripraviti sebi ali komu drugemu kosilo, morda
večerjo.

Možem v ponos moram pa pripomniti, da se žene
rade pohvalijo, češ, moj mož kuha bolje kakor jaz!

V resnici je znano (pri tem prosim oproščen ja vse
dobre kuharice), da so najboljši kuharji  —poklicni
kuharji.

V zadoščenje obupanih mamic in soprog moram
priznati upravičenost njihovih tožba, da si njih sin ali
mož ne znata skuhati niti čaja, če se pa že dotakneta
česa, je v kuhinji takoj vse narobe. Najmanj, kar se
v tem slučaju zgodi, je, -da se skodelica izpremeni
v črepinje, ki naj bi prinesle hiši srečo, česar pa, žal,
ženska ne more nikoli prav umeti. Posledice takega
kuharskega poizkusa so običajno še čudoviti madeži
na obleki kuharja in njegova preočitna ljubezen ali
sovraštvo do soli.

Mi moški, ki smo vajeni boriti se 'v življenju in
premagovati ovire, mar res ne zmoremo ničesar v ku¬
hinji? Dokažimo s ponosom, a v našo lastno korist, da

3

znamo vladati tudi v kraljestvu žena. Saj kuharska
umetnost ni tako težka, kot si jo predstavljamo. Se¬
veda se naše znanje ne sme ustaviti že pri golažu ali
cvrtju jajc, pač pa moramo biti kos razmeram pri¬
mernemu kosilu ali večerji. No, kateri moški se še ni
znašel v kočljivem položaju, da mu je nenadoma zbo¬
lela zvesta družica, umrla dobra mamica? Soseda ne
utegne, denarja za služkinjo ni. Kaj bom jedel? Dijak,
skromen uradnik, ubogi delavec imajo majhne do¬
hodke, prehrana v gostilni je pa tako draga! In Ti,
gospod z bolnim želodcem? Vam, vsem Vam toplo
polagam na srce nauke svoje knjige. Vzemite jo v
roko in se z dobro voljo in s ščepcem potrpljenja
podajte v kuhinjo, k pečici ali k samovarju. Tisti
ščepec potrpljenja naj bo tako velik, da ob morebit¬
nem prvem neuspehu ali polomiji ne odnehate, saj
veste, da velja: učen še nihče ni pal iz neba. To sve¬
tujem iz lastne izkušnje, saj sem lahko ponosen na to,
da sem danes res dober kuhar, čeprav sem grenko
ugriznil v trdi oreh, ki se mu pravi: težek in poln je
bridkosti že sam začetek učenosti.

V tej mali brošurici sem navedel samo preproste,
a okusne jedi. Pripravljanja tort, raznih pečenk in
drugih posebnih dobrot se boste naučili pozneje.

Prepričan sem, da bo marsikatera žena in mati
navdušena ob pogledu na kuhinjsko znanost moje
knjižice preizkušajočega moža, in če bi ne bil pre¬
skromen, bi pričakoval od vseh teh cenjenih dam celo
burnega aplavza, v priznanje geslu svoje knjige:

Možje, učimo se kuhati!

Iz lastnih izkušenj priredil

Josip Vidmar

4

11 ZAPOVEDI ZA DOMAČEGA KUHARJA

1. Kuhaj samo to, kar znaš!

2. Pri kuhanju ne imej dobre obleke!

3. Potrpljenje in veselje jamčita za dober uspeh.

4. Kuhaj vedno na ognju in ne na ugaslem šte¬
dilniku ali pečici.

5. Jed kuhaj vedno toliko časa, kolikor je na¬
vedeno v receptu.

6. Kuhaj vedno določeno količino, torej vedno ne
manj, ne več.

7. Kuhinjsko posodo pomij takoj po uporabi, nikar
ne puščaj umazanih loncev!

8. V začetku kuhanja soli vedno bolj malo, da
ne boš jedel preslano.

9. Med kuho ne čitaj romanov ali se ne loti pi¬
sanja; jedi moraš med kuho nadzorovati in mešati —
sicer bo jed romala kam drugam, ne v Tvoj lačni že¬
lodček.

10. Red — snaga — varčnost! Pomni, da je več
dnevov kakor klobas.

11. Ne prijemaj vročih loncev ali kozic z golo
roko, saj imaš zato primerno krpo.

Pri motnjah  v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno
sodo«. Izdelek laboratorija »Zike«.

5

KOLIČINE

Recepti so preračunani na splošno za dve osebi.
Pravilne mere spadajo v kuharsko umetnost, ki se ji
mora prej ali slej vsak priučiti.

Za mere sem rabil: žlico (jedilno), žličko (kavnoj.
jajce, oreh itd.

Pri receptih sem se poslužil najbolj preprostih
izrazov, da jih lahko vsak razume.

SESTAVA JEDILNIKA

Jedilniku moramo posvečati veliko pažnjo. Od
pravilne sestave jedilnika je odvisno naše zdravje.

Upoštevati moramo tudi: ceno živila, zalogo,
ostanke, domače pridelke, čas, ki nam je na razpolago,
okus in zdravstveno stanje samskega kuharja. V po¬
sebnem seznamu je navedeno, katere jedi se lahko
poda skupno.

KAKO JE RAVNATI Z OSTANKI

Juha: Postavi jo na hladno, drugi dan jo prevri in
zakuhaj.

Zelje: Čim večkrat je prevreto, tem boljše je.

Riž: Prepraži ga in ga zakuhaj na juho.

Kruh: AJco misliš, da se bo pokvaril, ga zreži na
drobne koščke ter ga posuši v pečici ali na štedilniku,
da se ne zažge.

Na splošno pa se morajo ostanki jedil postaviti na
hladno in nikoli jih ne smeš puščati na štedilniku.

6

KRATEK SEZNAM PREPROSTIH JEDI IN K TEM SPADAJOČE

PRIKUHE

1. Goveja juha: se zakuha z rižem, testeninami,
jajcem, pšeničnim zdrobom, ali pa se v čisto juho da
prepečenec.

2. Obara: sama.

3. Golaž (goveji, telečji, svinjski): kot prikuho je¬
mo krompir v kosih, polento ali žgance.

4. Segedinski golaž: krompir v kosih, polenta,
žganci.

5. Pečenka: krompir v kosih ali pražen, riž, teste¬
nine, solata.

6. Ciganski golaž: prikuha kot pri navadnem go¬
lažu.

7. Zrezki — navadni ali faširani: prikuha ista ka¬
kor pri pečenki.

8. Fižolov golaž: polenta, žganci, krompir v kosih,
solata.

9. Krompirjev golaž: prikuha ista kakor pri fižo¬
lovem golažu.

10. Jetrca (vsakovrstna): krompir v kosih ali pra¬
žen, solata.

11. Paprikaš: isto kakor pri golažu.

12. Kisla repa: krompir v kosih, polenta ali žganci.

13. Kislo zelje: isto kakor pri repi.

7

14. Žganci — koruzni ali ajdovi — zabeljeni: mle¬
ko, kava, kislo zelje, repa, solata.

15. Polenta:'isto kakor pri žgancih.

16. Koruzni močnik z mlekom: zadostuje kot enot¬
na jed.

17.  Kaša — mlečna: sama.

18.  Makaroni s fižolom (pasta fižol); samo.

19. Ječmenček: zadostuje sam kot enkraten obrok.

20.  Gobova rižota: solata, krompir v solati, redkvi¬
ca s fižolom.

21. Makaronovo meso: isto kakor pri gobovi rižoti.

22. Stročji fižol v omaki: polenta, žganci ali krom¬
pir v kosih.

23. Vampi — kisli s krompirjem: samo.

24.  Vampi — praženi na tržaški način: solata.

25. Palačinke z marmelado: kava, mleko, čaj ali
kompot.

Pri motnjah v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno sodo«,
izdelek laboratorija lika.

8

NAJNAVADNEJŠI KUHINJSKI IZRAZI IN POSTOPKI
Prežganje (Einbrenn):

je svetlo in temno. Za goste juhe in večino prikuh
svetujem svetlo; za prikuhe iz krompirja, lahke juhe
in meso, pa je prežganje temno. Maščoba je vsaka
dobra.

Svetlo prežganje  — priprava:  Deni v kozico ali
ponvico malo maščobe, ko je ta vroča vrzi vanjo šče¬
pec surove zrezane čebule. Ko zarumeni prideni še
malo zelenega peteršilja in česna in takoj nato še
1 žlico moke. Ko zarumeni tudi moka (mešaj nepre¬
stano), zalij z malo mrzle  in kmalu nato še z gorko
vodo.

Temno prežganje  —- priprava:  isto kakor pri svet¬
lem prežganju, samo, da zarumeni najprej moka, in se
šele nato doda čebula, peteršilj in česen.

Pariti (tenstati):

pomeni, da se postavi v kozico meso in zelenjava in
se doda malo tekočine (vode ali bolje juhe) ter se
kozico pokrije, da ne uhaja para. Seveda se mora od
časa do časa premešati. (Mladim kuharjem polagam
posebno na srce, naj golaž parijo ali tenstajo precej
časa, da se meso omehča.)

9

Pražiti (restati):

Praži ali resta se tedaj, kadar prepečemo v malo
masti meso, jetra, krompir, čebulo ali drobtine itd.

Peči:

Pri pečenju ne uporabljaj nikoli mnogo masti. Ma¬
lo maščobe zadostuje za več zrezkov. Počasi pa polivaj
mast po zrezku, nato pa dolij par kapljic vode ali juhe.

Ocvreti (pohati):

Kadar hočeš kaj ocvreti (pohati), tedaj deni v pon¬
vico malo masti, vrzi v njo drobtinico kruha; kadar
ta postane rumena, šele tedaj je mast dovolj vroča,
da položiš vanjo za pohanje pripravljeno meso in
staviš kozico na ne prehud ogenj; meso obračaj, dokler
ne zarumeni lepo na obeh straneh.

Paniranje:

Ako hočeš panirati, zreži teletino na tanke, kure-
tino ali zajca pa na bolj majhne kose — osoli — nato
stepi eno jajce in vanj- dodaj malo vode. Kose mesa
povaljaj najprej v moki, nato v jajcu in potem v
drobtinah.

Fižol (kuhanje):

Fižol zvečer namoči in zjutraj ga deni v precej
velik lonec (ker se nakuha), ga osoli, in ako je fižol
zelo star, dodaj še žličko sode bikarbone, ker pospeši
kuho. Pazi da bo fižol med kuhanjem vedno pokrit
z vodo, ker se drugače zelo rad prismodi. Med kuha¬
njem dolivaj po potrebi vroče vode.

to

* Prismojene jedi:

popraviš lahko tako, da takoj predeneš jed v drugo
posodo. Da odvzameš okus po prismojenem, dodaj
malo sladkorja ali par kapljic kisa.

Preslano jed

popraviš na sledeči način: Ko si opazil, da je jed
preslana, olupi en velik krompir, zreži ga na dva dela
ter ga deni kuhat v preslano jed. Ta surovi krompir
potegne vase preobilno sol.

Kaj moraš imeti vedno na zalogi?

Česen, čebulo, peteršilj, sol, poper, sladko in
močno papriko, kis, rožmarin, majeronček, lorber, ku¬
mino, janež in razne druge dišave. Ob pomanjkanju
citron imej vedno »Acitron«.

Pri motnjah v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno sodo«,
izdelek laboratorija lika.

11

KUHARSKI RECEPTI

RAZNE JUHE

1.  Goveja juha: Meso, pripravljeno za juho, operi
hitro v mrzli vodi; predolgo namakanje škoduje mesu,
ker mu vzame dober okus. Na oprano meso nalij pri¬
bližno 1 1 mrzle vode in pazi, da naglo zavre. Če hočeš
imeti dobro juho, nalij na meso mrzle vode; če pa ho¬
češ imeti okusno in sočno meso, ga daj kuhat ko voda
vre. — Osoli primerno. Kadar juha zavre, dodaj zele¬
njavo: koreninico peteršilja, vršiček zelene, malo su¬
rove čebule, kos rumene kolerabe, list od cvetače ali
ohrovta, svež paradižnik ali paradižnikove mezge in
strok česna. Nato naj juha vre počasi 2 do 3 ure. Juho
precedi in jo zakuhaj z rižem ali testeninami.

2. Druga mesna juha: Kadar kuhaš goveje meso
in si juho že porabil, zalij kosti in zelenjavo z vodo,
dodaj paradižnika in spet dobro prevri. Tako juho
uporabiš s pridom za zalivanje prikuhe, omak, rižot,
golaža, itd.

3. Golaževa juha: Deni v kozico žličko maščobe.
Ko je ta vroča, dodaj še eno drobno zrezano čebulo
in ko ta zarumeni, dodaj na male koščke zrezanega
govejega mesa, ščepec popra in kumine, žličko kisa,
nekoliko osoli in prilij par žličk vode. Vse to pari
nekaj časa in ko lepo zarumeni, potresi z žličko moke
in praži še par minut. Nato zalij z 1 1 tople vode in vrzi

12

v lonec še vejico majerona. Nato zreži na drobne
koščke 2 surova olupljena krompirja in ju prideni juhi.
Ko je krompir kuhan, je jed gotova.

4. Vampova juha s krompirjem: V kozici napravi
svetlo prežganje, dodaj žličko drobno sesekljanega
zelenega peteršilja in čebule, ter mešaj toliko časa, da
nekoliko zarumeni. Nato vrzi v kozico eno pest ku¬
hanih in drobno zrezanih vampov in duši (tenstaj) ne¬
koliko časa. Potem dolij ža l tople vode. Olupi 2 mala
surova krompirja, zreži ju na drobne kocke in vrzi v
kozico in kuhaj toliko čaša, da bo krompir gotov. Ko
je že vse kuhano, dodaj še par kapljic kisa 4  ali Aci-
trona.

5. Krompirjeva juha: Kuhaj v 11 vode 2 debela
na koščke zrezana surova krompirja in osoli. V ponvici
pripravi prežganje (glej prežganje!), ga prideni kuha¬
nemu krompirju, dodaj še vejico majerona, lovorjev
list in ako imaš, mali olupljeni sveži paradižnik ali pa
noževo konico paradižnikove mezge. Kisaj po okusu.

6. Fižolova juha — navadna: Ako ti je ostalo nekaj
kuhanega fižola, ga deni v lonec in zalij z 1 1 vode
ter osoli. Prideni še lovorjev list, ščepec majerona in
košček limonove lupine. Ko to nekaj 1  časa kuhaš, odlij
vodo v drugo posodo, fižol pa stlači in prilij vodo na¬
zaj. Napravi svetlo prežganje, zabeli, dodaj še žličko
paradižnikove mezge in kisaj po okusu. Taka juha je
dobra s prepečencem, z zmečkanim krompirjem ali
z žganci.

7. Juha iz stročjega fižola s krompirjem: Očisti
dve pesti stročjega fižola. Operi in zreži ga na po¬
ševne rezance. Deni ga v lonec in zalij z enim litrom
slanega kropa. Ko je fižol kuhan, dodaj še dva kuhana

13

in na kosce -zrezana krompirja. Zabeli s prežganjem.
Ko vse skupaj nekaj časa vre, pridaj še žličko zreza¬
nega zelenega peteršilja in kisaj po okusu.

8. Juha s stročjim fižolom in rižem: Skuhaj isto
količino fižola in na isti način, kakor je navedeno pod
št. 7. Ko je fižol kuhan, dodaj še eno pest surovega
opranega riža, Ko se riž na pol skuha, ga zabeli s svet¬
lim prežganjem, osoli in pusti vreti tako dolgo, da je
riž kuhan.

9. Gobova juha s krompirjem: Par osnaženih gob
popari z vročo vodo, jih dobro ožmi in sesekljaj. Na¬
pravi svetlo prežganje in stresi nanj gobe. Pokrij jih
in duši nekaj minut. V drugem loncu kuhaj dva debela
na male koščke- zrezana krompirja v 1 1 vode. Ko je
krompir skoro kuhan, pretresi vanj gobe s prežganjem,
lovorjev list in malo majerona. Kuhaj še vse skupaj
nekaj časa in kisaj po okusu. Juha iz suhih gob se
napravi ravno tako, le da se gobe nekaj časa namakajo
v mrzli vodi in potem malo prevro.

10. Cvetačna juha: V 1 1 slane vode kuhaj eno
malo cvetačo ijr dva mala, na drobne koščke zrezana
surova krompirja. Osoli, napravi svetlo prežganje in
ko je krompir -kuhan, doda j še peščico riža.

11.  Zelenjavna juha: Olupi in zreži na male koščke
dva mala surova krompirja, en koren, par listov
ohrovta ali zelja, malo kolerabo, par listov od cvetače,
in par strokov svežega fižola. V kozici razbeli malo
maščobe in pusti v njej zarumeneti polovico male
sesekljane čebule. Pridaj ščepec sesekljanega peter¬
šilja in strok česna? Nato vrzi pripravljeno zelenjavo
v kozico, osoli in popraj po okusu. Dobro premešaj in
duši precej časa. Primešaj žličko paradižnikove mezge

14

(ni neobhodno potrebno). Vse to zalij s približno M 1
tople vode. Kuhaj toliko časa, da je zelenjava kuhana.

12. Juha iz ohrovta in riža: Razbeli v kozici malo
maščobe in prideni drobno, na rezance zrezano ohrov¬
tovo ali zeljnato glavo in malo sesekljane čebule. Ko
se zelje dobro skuha, dodaj še pest riža in -pusti še
nekaj časa vreti. Nato zalij s %  1 tople kostne juhe
ali vode.

Pri motnjah  v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno
sodo«. Izdelek laboratorija »Zike«.

15

SAMOSTOJNA JEDILA

13. Žganci ajdovi: Zavri v loncu H  1 vode, jo osoli
in v zavreto vodo stresi 25 dkg ajdove moke. Pokrij,
in ko voda prevre moko, jo prebodi v sredi s kuhal¬
nico in kuhaj še 10 minut. Ako je potrebno, odcedi
preveliko količino vode. Nato lonec pokrij še za 5 mi¬
nut, nakar z vilicami nadrobi žgance s kuhalnice na
krožnik.

14. Žganci koruzni: Kuhaj jih na isti način kakor
ajdove.'(Pomni, da ni vsa moka enaka, ena popije več
druga manj.)

15. Žganci ajdovi s krompirjem: V %1  vode kuhaj
1 debel na kosce zrezan krompir; ko je skoro kuhan,
ga zasuj s 15 dkg ajdove moke in pusti, da ga voda
prevre; potem napravi s kuhalnico jamico na sredi, da
še dalje vre 10 minut, nato žgance v loncu zmešaj
s kuhalnico in jih takoj nastrgaj na krožnik. (Ne po¬
zabi vodo soliti.)

16. Polenta — na primorski način: Deni v lonec
ali v kozico 1 1 vode, jo osoli in ko zavre, stresi med
neprestanim mešanjem K kg koruznega zdroba ali
moke. — Mešaj na srednjem ognju približno pol* ure.
Pazi, da greš s kuhalnico do dna lonca ali kozice, dru¬
gače se ti polenta prismodi — dobil boš tako dobro
trdo polento. Kar ti ostane polente od kosila, jo pre¬
peci drugi dan na maslu. —- Ako želiš bolj mehko-
polento, vsuj malo manj moke.

16

17. Močnik koruzni: V kozici ali loncu zavri % 1
vode ter jo osoli. Ko voda vre, stresi vanjo 2 pesti
koruzne moke ter kuhaj 10 do 15 minut. Nato stresi
močnik v skledo ali na globok krožnik in ko je ohla¬
jen, ga zabeli z razbeljeno maščobo (ne prežganje), ali
ga polij z mlekom ali belo kavo.

1'8. Ponada z jajcem: Malo kuhanega ali surovega
masla deni v kozico in zarumeni v njem malo starega
zdrobljenega kruha ali prepečenca. Dodaj ščepec na
drobno zrezanega peteršilja, ubij povrhu še eno jajce,
vse hitro pomešaj in zalij z 5^1 vrele vode. Osoli in
prideni še ščepec kumine. Jed je jako dobra in tečna
za otroke in bolnike.

19. Ponada navadna: Pripraviš na isti način kakor
preje navedeno, samo brez jajca; zato pa daš več
kruha in ščepec drobno zrezane čebule. Ko čebula za¬
rumeni (ne do črnega) zaliješ. Ta jed je hitro gotova
in je zelo okusna.

20.. Pasta fižol: Dve zajemalki kuhanega fižola deni
v lonec in dolij Vt.  1 mrzle vode, osoli, pusti da zavre,
nato dodaj še pest makaronov in pusti vse skupaj
vreti. Napravi temno prežganje, ga zlij v lonec in jed
premešaj. Prideni še lovorjev list in žlico kisa. Ko so
makaroni kuhani je jed gotova.

21. Makaroni s paradižnikovo omako: Deni v pon¬
vico malo maščobe, ko je mast vroča, vrzi vanjo šče¬
pec na drobno zrezane čebule, ko ta začenja spremi¬
njati barvo, dodaj še za žličko drobno sesekljanega
zelenega peteršilja in česna, takoj nato pa še žličko
paradižnikove mezge ter dobro mešaj nekoliko minut,
da se ne prime, — prilij 1 del vode ali juhe — preme¬
šaj, popraj in soli (lahko daš tudi malo sladke paprike).

17

Pusti vreti še nekoliko časa. V drugem loncu zavri K 1
vode — osoli —■ nato deni kuhat 3 pesti makaronov,
med kuhanjem mešaj. Ko so makaroni gotovi, dolij
v lonec, ki si ga vzel od ognja mrzle vode, premešaj
in odcedi. Na makarone vlij omako in potresi s parme¬
zanom. Ista omaka se lahko uporabi k kuhanemu rižu,
polenti ali žgancem.

22. Makaroni z maslom in drobtinami (preželjni) :

Zavri v loncu %  1 vode in jo osoli. Ko voda vre, vrzi
vanjo 15 dkg makaronov, pusti vreti, dokler se maka¬
roni ne skuhajo. Ko so kuhani, jih odstavi od ognja,
dolij v lonec še kozarec mrzle vode, dobro premešaj
in nato odcedi vodo in stresi na krožnik. V ponvici
segrej malo masla. Ko je maslo vroče, vrzi vanj za
žličko drobtin (prezeljni) in ko zarumene, stresi vse
skupaj na makarone. Povrhu naribaj ali nastrgaj še
malo parmezana..

23. Makaroni z mesom (makaroni flajš): Vsako
meso je dobro. Zreži ga na drobne koščke, sesekljaj
eno drobno čebulo, malo zelenega peteršilja in strok
česna. V kozici razbeli malo maščobe in vrzi vanjo
meso in čebulo, par minut pozneje pa še peteršilja in
česna — osoli in popraj. Vse skupaj duši približno
pol ure, nato dodaj še malo sladke paprike in žličko
paradižnikove mezge ter duši še približno 5 minut med
neprestanim mešanjem; nato dolij 1 del vode ali juhe,
pokrij in kuhaj, dokler ne postane meso mehko. —
Isto količino makaronov skuhaj na isti način kakor je
navedeno pod receptom št. 22. — Opozorilo; Z isto
omako lahko zabeliš riž, polento, žgance ali krompir
v kosih.

/

18

24. Makaroni z zelenjavno omako: Na drobno se¬
sekljaj 1 koren, malo čebule, strok česna, par listov
ohrovta ali zelja, peteršilja in ako imaš tudi 1 svež
paradižnik. V kozico deni malo maščobe, ko je vroča
vrzi v njo to zelenjavo, osoli, popraj, nato duši precej
časa (ako nimaš svežega paradižnika, uporabi 1 žličko
paradižnikove mezge), nato zalij z malo vode ali juhe.
Kuhaj toliko časa, da je zelenjava gotova. Pomni, da
mora biti taka omaka zelo gosta. Makarone kuhaj tako,
kakor je navedeno pod receptom št. 22.

25. Makaroni ali riž s krompirjem: V 1 1 vode deni
kuhat 2 debela, na drobne koščke zrezana krompirja,
osoli in prideni na drobno sesekljanega zelenega pe¬
teršilja in en rumen, na drobno zrezan korenček ter
malo zelene. Ko je krompir skoro mehak, prideni 2 pe¬
sti makaronov ali 1 pest riža. V ponvi napravi temno
prežganje — zlij v lonec z makaroni ter pusti toliko
časa vreti, da je vse kuhano.

26. Fižol z rižem: Veliko zajemalko že kuhanega
fižola deni v lonec s % 1 vode, pusti zavreti, dodaj še
1 pest riža, osoli, prideni še pol lovorjevega lista in
kuhaj toliko časa, da je riž mehak. Nato zabeli s svet¬
lim prežganjem.

27. Ječmenček ali riž z zelenjavo: Zvečer namoči
1 pest ječmenčka. Zjutraj ga deni kuhat v lonec, in
ko je na pol kuhan, ga odcedi, in nato zalij vnovič
z 1 1 gorke vode ali druge kostne juhe. Sesekljaj malo
ohrovta ali zelja, korenja, zelene, kolerabe in peter¬
šilja, prideni vse skupaj ječmenčku — lahko daš zra¬
ven tudi svinjsko prekajeno meso. Pokrito kuhaj pri¬
bližno 1 uro, nato dodaj še 1 na drobne koščke zrezan

2 *

19

krompir in strok sesekljanega česna. Ako nisi dal
kuhat mesa, zabeli jed z malo zaseke ali s koščkom
slanine ali z ocvirki. Osoli po okusu.

28. Ričet na primorski način: V 1 1 vode kuhaj
pest prejšnji večer namočenega ječmena; ko je ta na
pol kuhan, dodaj še zajemalko kuhanega fižola, malo
prekajene svinjine, zaseke ali slanine ter na drobno
zrezanega krompirja; osoli in popraj. Ako nimaš mesa,
napravi svetlo prežganje, po možnosti z mastjo.

29. Kislo zelje ali repa s kašo: 2 pesti zelja ali
repe kuhaj vil vode. Ko je na pol kuhan, dodaj eno
pest v vroči vodi oprane kaše, osoli in kuhaj še 25 mi¬
nut. Jed zabeli z žlico gorkih ocvirkov ali s svetlim
prežganjem.

30. Kaša s krompirjem: Vil vode kuhaj 2 na
drobno zrezana krompirja. Ko krompir vre, stresi vanj
eno pest v vroči vodi oprane kaše, osoli in kuhaj še
25 minut. Zabeli z žlico gorkih ocvirkov ali s svetlim
prežganjem.

31. Krompirjev golaž: Olupi in zreži na kocke
3 debele krompirje. V kozico deni malo maščobe, eno
veliko sesekljano čebulo. Ko prične ta rumeneti, dodaj
še ščepec sesekljanega peteršilja in strok česna, nato
stresi v kozico še krompir, osoli in popraj. Dodaj tudi
malo hude paprike in pol lovorjevega lista. Vse to pari
(tenstaj) nekaj časa. Končno dodaj še eno žlico para¬
dižnikove mezge in dobro mešaj še pet minut. Nato
zalij s približno 'A  1 vrele vode ali juhe. Ko je krompir
kuhan, je jed gotova. Ta golaž je jako tečen in poceni.

32. Fižolov golaž: Napravi se na isti način kakor
krompirjev, samo da se vrže na mast že kuhan fižol.

2.0

33. Gobov golaž: Dobre so sveže ali suhe gobe.
Sveže  gobe zreži na tenke lističe, popari z vrelo vodo
in jih ožmi. Suhe  gobe pa namakaj nekaj časa v vodi.
— V kozico deni malo maščobe, ko je mast vroča,
prideni malo na drobno zrezane čebule in ko ta bledo
zarumeni, dodaj precej sesekljanega česna in zelenega
peteršilja; nato vrzi v kozico gobe, osoli, popraj ter
pari (tenstaj) nekaj časa. Potem dodaj še 2 žlički pa¬
radižnikove mezge in pari še nekaj časa. Zalij z 2 del
vrele vode ali juhe ter pusti, da še prevre.

34. Grahova rižota (riži biži) : V kozici zarumeni
na maščobi majhno, na drobno zrezano čebulo; dodaj
velik ščepec zelenega sesekljanega peteršilja in strok
česna. Na to vrzi pest svežega oluščenega graha in ga
duši precej časa. Prideni še žličko paradižnikove mez¬
ge in malo zalij, da se grah skuha. Ne pozabi soliti
in poprati. Ko je grah mehak, dodaj eno veliko pest
riža, dolivaj počasi vrele vode, da se riž skuha. Ko
streseš na krožnik, jo zabeli še s parmezanom.

Pri motnjah  v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno
sodo«. Izdelek laboratorija »like«.

21

PRIKUHE

Zelenjava

Najvažnejše mesto zavzema brezdvomno zele¬
njava, ker vsebuje mnogo redilnih snovi in ugodno
vpliva na sestavo krvi, posebno pa na prebavne or¬
gane. Toplo polagam na srce: uživaj, kolikor je mo¬
goče mnogo zelenjave — predvsem v surovem stanju.
Zelenjavo pred uporabo vselej dobro očisti in operi;
ako ne moreš ali ne smeš uživati surove, potem jo
kuhaj vedno v zavreti vodi (to pomeni, da predno daš
zelenjavo kuhat, mora voda vreti in biti primerno
osoljena). Vode, v kateri se je zelenjava kuhala, ne
vrzi proč, pač pa z njo zalivaj prikuhe ali samostojna
jedila ali pa jo uporabi za zelenjavno juho.

35. Krompir v oblicah: Krompir operi, prereži ga
čez pol, deni v lonec ali veliko kozico in zalij z vročo
vodo. Osoli ga in kuhaj do mehkega. Krompir pre¬
bodeš z vilicami; ako gredo vilice lepo skozi, je krom¬
pir dobro kuhan.

36. Krompir zabeljen: Krompir olupi in zreži na
koščke (srednje debel krompir prereži na 4 koščke).
Kuhanega stresi na krožnik, potresi z drobno seseklja¬
nim peteršiljem in zabeli z ocvirki ali drugo maščobo.
(Ne pozabi soliti.)

37. Krompir pražen (tenstan): Operi 4 srednje ve¬
like krompirje, deni jih kuhat v lonec ali kozico, zalij

22

z vročo vodo. Ko je kuhan, ga odcedi, nato olupi. V
kozico ali ponvico deni malo maščobe in polovico na
drobno zrezane čebule. Ko čebula zarumeni, nareži
olupljeni krompir na tenke rezine v kozico ali ponvico.
Osoli in popraj ter dobro premešaj; ako je krompir
presuh, lahko dodaš malo juhe ali vroče vode.

38. Krompir novi ali kifeljčar — pečen: Novega
krompirja ne smeš lupiti, temveč strgati, potem ga
operi in osoli. — V kozici razbeli malo maščobe, vanjo
stresi krompir, premešaj in pusti pokritega, da se lepo
peče in zarumeni, a ne na preveč hudem ognju. Ko
je že skoro pečen, ga potresi še s ščepcem na drobno
sesekljanega zelenega peteršilja.

39. Krompirjev pire: 4 srednje velike krompirje
operi, deni kuhat v lonec ali kozico, ter zalij z vročo
vodo. Ko je kuhan, ga odcedi in olupi. Še vročega v
loncu dobro zmečkaj, osoli, in'zabeli na eden ali drugi
način:

1. Prilij 1 del zavretega mleka ter prideni 1 žličko
surovega masla;

2. prilij eno zajemalko dobre juhe — ter prideni
še 1 žličko sesekljanega zelenega peteršilja in malo zelo
na drobno sesekljane surove čebule in strok česna.

Vse dobro premešaj ter postavi na mizo gorkega.

40. Krompir s peteršiljem: 2 velika kuhana krom¬
pirja olupi in zreži na liste. V kozici ali ponvici segrej
žličko surovega masla, na to stresi krompir in velik
ščepec zelenega na drobno sesekljanega peteršilja —
osoli in popraj ter na rahlo premešaj.

41. Krompir s prežganjem: 3 velike surove krom¬
pirje olupi in zreži na kocke, deni kuhat v kozico in
zalij z vročo vodo. Osoli. Ko je krompir kuhan, odlij

23

malo vode proč. V ponvici napravi temno prežganje
in dodaj v kozico h krompirju. Dodaj še mali lovorje /
list in malo popra. Premešaj na rahlo. Ta jed je jako
tečna.

42. Krompir v solati s čebulo: 3 kuhane krompirje
zreži na ploščice, potresi s čebulo zrezano na rezine,
soli in popraj po okusu, zabeli z oljem in kisom.

43. Stročji fižol v solati: Kuhan stročji fižol stresi
na krožnik, sesekljaj strok česna, osoli in popraj po
okusu in končno zabeli z oljem in kisom.

44. Stročji fižol v kozici: V kozici razbeli nekoliko
maščobe, najbolje je olje, dodaj par strokov seseklja¬
nega česna in zelenega peteršilja. Nato zreži bolj na
drobno še kuhan stročji fižol, ter ga stresi v kozico,
osoli in popraj ter duši (tenstaj) približno 10 minut;
lahko dodaš žlico gorke juhe ali vode.

45. Stročji fižol s korenjem: Majhen krožnik osna-
ženega korenja zreži na rezance. V kozico deni malo
maščobe, malo sesekljane čebule in česna in zelenega
peteršilja — pusti, da malo zarumeni; na to stresi
vanjo korenje in ga nekaj časa duši (tenstaj); potem
prilij počasi 1 ali 2 žlici tople vode ali juhe. Ko je
korenje mehko, ga potresi z žličko moke ter mešaj še
nekaj časa; zalij z 1 del vode ali juhe. Nato dodaj še
za pest kuhanega stročjega fižola, osoli, popraj in pusti
nekaj časa vreti, da se lepo zgosti. Kisaš lahko z
1 žličko kisa.

46. Grah pražen: V kozici razgrej malo maščobe,
dodaj 1 žličko na drobno sesekljanega peteršilja in ko
se malo preevre, prideni mali krožnik svežega, olušče¬
nega graha ter prilij 2 žlici vode, osoli in pokrito praži
počasi; večkrat premešaj. Ko se grah v kozici lepo

24

praži, ga potresi z moko — dobro premešaj, nato dolij
3 žlice vroče vode ali juhe in dodaj malo peteršilja.

47. Buča pražena: Olupi mlado zeleno bučo, jo
zribaj ali zreži na tenke ploščice. V kozici razgrej malo
maščobe, zarumeni še žličko sesekljane čebule, ko
postane rumena, še žličko sesekljanega peteršilja in
strok česna. Stresi nato bučo v kozico — osoli in po¬
praj po okusu, duši, premešaj večkrat, toliko časa, da
je buča mehka.

48. Cvetača v solati: Cvetačo očisti listov in spod¬
njih steblov, tako, da ostane cela, če ni prevelika.
Položi jo v kozico, zalij z vodo, osoli in kuhaj do
mehkega. Kuhano vzemi iz vode, stresi na krožnik ter
jo zabeli z oljem in kisom. Osoli in popraj ter dodaj
še strok drobno zrezanega česna.

49. Cvetača z drobtinami in surovim maslom: Cve¬
tačo kuhaj kakor navedeno pod št. 48. V ponvici raz¬
grej malo surovega masla; , ko se maslo neha peniti,
dodaj še žličko krušnih drobtin, da zarumenijo; z njimi
polij cvetačo na krožniku.

50. Koleraba — rumena ali bela — pražena: Kole¬
rabe zreži na tenke kocke. V kozici razgrej nekoliko
maščobe, dodaj še 1 žličko drobno zrezane čebule,
1 žličko sesekljanega zelenega peteršilja in strok
česna; nato stresi kolerabo v kozico, jo osoli, popo¬
praj ter praži približno 10 minut. Potresi jo nato še z
žlico moke in pusti, da malo zarumeni. Nato dolij
toliko vode ali juhe, da bodo kolerabe pokrite. Pokrij
in kuhaj do mehkega; medtem večkrat premešaj. Ako
se je voda med kuhanjem posušila in kolerabe niso
še kuhane, jo še malo dolij. Ko je koleraba mehka,
jo še nekaj časa praži (tenstaj). Dobil boš dobro in
tečno prikuho.

25

51. Korenje v omaki: Debel koren olupi, ga nari¬
baj ali zreži na tenke rezine. Nato ga kuhaj do meh¬
kega v slani vodi. Kuhanega odcedi. V kozici razgrej
maščobo in napravi svetlo prežganje, stresi v kozico
odcejeno korenje, dodaj še ščepec zelenega peteršilja,
dobro premešaj in zalij z 1 del juhe ali vrele vode —
osoli in popraj. Zraven priporočam krompirjev pire.

52. Pesa rdeča v solati: Par lepih rdečih pes kuhaj
do mehkega v slani vodi. Kuhane olupi, zreži na tenke
ploščice in jih deni na krožnik. Potresi jih s kumino,
osoli, popraj, dodaj še strok česna ter zabeli z oljem
in kisom.

53. Repa sladka: Eno surovo, debelo repo olupi in
zreži na kocke; ki jih opereš. V kozici razgrej nekoliko
maščobe, stresi vanjo repo in duši nekaj časa; osoli,
nato jo potresi z žličko sladkorne sipe in pusti, da lepo
zarumeni. Prilij za dve žlici juhe ali vroče vode ter
pusti, da vse lepo prevre. Repa mora biti, 'kadar jo
daš na krožnik, skoro suha.

54. Repa s krompirjem: Eno debelo surovo repo
olupi in zreži na kocke. Deni jo v lonec in zalij s toplo
vodo, osoli in ko je repa na pol kuhana, dodaj še dva
na drobno zrezana mala krompirja; ko je vse kuhano,
odcedi malo vode. Posebej napravi svetlo prežganje in
ga stresi v lonec; jed dobro premešaj in stlači, da
postane kakor pire.

55. Šparglji (beluši) zabeljeni: Očisti in operi
šparglje, jih kuhaj v zavreli slani vodi, kuhane odcedi
in položi na krožnik. Nato jih potresi z drobtinami in
zabeli z razgretim surovim maslom. — Ali pa z oljem
in kisom.

26

56. Špinača na prežganju: Špinačo očisti in operi
v več vodah. Kuhaj jo odkrito v vreli soljeni vodi. Čez
10 minut jo odcedi in jo sesekljaj. Napravi svetlo
rumeno prežganje, prideni še ščepec sesekljanega
peteršilja in strok česna ter stresi v to prežganje špi¬
načo, ki jo osoliš in popraš po okusu.

57. Špinača ocvrta: Špinačo ali presne liste sku¬
haj kakor je navedeno pod št. 56. Sesekljano odcedi.
V kozici ali ponvici razgrej malo maščobe (boljše je
olje), prideni strok sesekljanega česna in ščepec zele¬
nega peteršilja. Špinačo stresi v kozico, osoli, popraj
ter praži nekaj minut.

58. Špinača v solati: Špinačo ali presne liste sku¬
haj kakor je navedeno pod št. 56. Stresi jo na krožnik
(nesesekljano), sesekljaj strok česna, soli in popraj
ter zabeli z oljem in kisom (namesto kisa lahko upo¬
rabiš citrono ali »Acitron«),

59. Kislo zelje ali repa s krompirjem: V slani vodi
skuhaj pest kislega zelja ali repe. Ko je to na pol
kuhano, dodaj še dva na drobne koščke zrezana olup¬
ljena krompirja. Ko je krompir kuhan, odlij iz lonca
vodo, ki je odveč ter dobro zmešaj. V ponvici napravi
malo temnega prežganja ter jed zabeli. To je jako
tečna prikuha k govejemu ali svinjskemu mesu.

60. Zelje sladko — posiljeno: Malo zeljnato glavo
nareži na rezance. V kozici razgrej malo maščobe
(najboljša je slanina ali mast), prideni pol na drobno
sesekljane čebule in ko ta zarumeni, stresi v kozico
narezano zelje, ščepec kumine, soli, popra in duši
(tenstaj) to precej časa. Nato potresi zelje z žličko
moke, dobro premešaj, prilij za žličko kisa in zalij
z vrelo vodo ali juho.

27

Solate

Zdi se mi skoro nepotrebno, da bi poudaril korist
raznih solat. Posebno za samskega kuharja so razne
solate, bodisi kuhane ali surove, jako priporočljive.

1. ker ni treba zgubljati mnogo časa za pripravo;

2. ker vsebujejo mnogo vitaminov.

Zato ti priporočam, da ješ mnogo vsakovrstne
zelenjave in počutil se boš vedno zdravega.

Razne solate se pripravljajo vedno na eden in
isti način. Pomni pa, da moraš vsako zelenjavo dobro
očistiti in oprati v več vodah, posebno poleti.

Da ne bom tratil časa zaradi preglednosti, bom
podal seznam raznih solat in njih pripravo.

Priprava: Vsako solato ali drugo presno zelenjavo
se osoli, popra po okusu ter se doda strok drobno
zrezanega česna. Nanjo se najpreje nalije malo olja
ter dobro premeša — nato se okisa.

Kdor iz zdravstvenih razlogov ne prenese kisa,
naj uporablja v to svrho citrono ali pa » Acitron«.
ki jo popolnoma nadomešča. V to svrho raztopi Aci¬
tron v H kozarca vode. Zraven lahko ješ vsake vrste
mesne jedi, sir, polento, žgance, kruh ali krompir
v, kosih. Mnogokrat zaleže kot samostojna jed za
večerjo.

28

Seznam surove zelenjave:

solata berivka

solata pariška

solata maslenka

radič (cikorija)

regrat

vrtna kreša

rdeče zelje

kislo zelje kot solata

kumare

redkev — črna

ledenka (eiserca)

štrucarica

motovilec

endivja (lahko zabeliš z
razgretimi ocvirki
ali slanino)
vodna kreša
zelna solata
ohrovt

paradižnik — svež

K vsem zgoraj navedenim solatam lahko dodaš
kuhan fižol ali krompir. Zelo okusna je tudi mešana
solata iz raznih zgoraj navedenih vrst. N. pr. Srbska
solata:  paprika, čebula, paradižnik, kumare, itd.

Seznam kuhane zelenjave in stročnic:

fižol suhi

fižol v stročju

cvetača

špinača

koleraba

krompir

bob (oluščen)

buče

regrat stari
špargeljni (beluši)
rabarbarino cvetje
pesni listi
artičoki
rdeča pesa
leča
zelena

Pomni: K suhemu fižolu ali krompirju dodaj vedno
pol velike na tenke rezine zrezane surove čebule.
K redkvici, regratu, zeleni, pa kuhan fižol ali krompir.
Zelenjavo kuhaj vedno v vreli, osoljeni vodi.

29

OMAKE

Mnogo je različnih omak, toda iz lastne izkušnje
vem, da samski kuhar nima vedno potrpljenja in časa
za njih pripravo, zato bom navedel samo nekaj naj¬
bolj enostavnih. Ako imaš krompir v kosih, zadostuje
tudi to kot samostojna jed.

61. Čebulna omaka: V kozici razgrej malo ma¬
ščobe in stresi'vanjo žličko sladkorne sipe; ko ta
nekoliko zarumeni, prideni majhno, prav na drobno
sesekljano čebulo in jo mešaj toliko časa, da -zarumeni
(ne zažge), potresi na to še žličko moke in mešaj, da
tudi to postane rumeno. Osoli in popraj po okusu,
dolij 2 žlici juhe ali vode ter kuhaj še 15 minut. Ako
želiš lahko dodaš par kapljic kisa ali »Acitrona«.

62. Paradižnikova omaka: V kozici ali ponvici raz¬
grej malo maščobe, deni za zvrhano žličko paradiž¬
nikove mezge, žlico krušnih drobtin (tudi star kruh
je dober) in za noževo konico sladkorne sipe; vse sku¬
paj lepo mešaj (glej, da se ne prismodi), čez 5 minut
dolij par žličk juhe ali vode in kuhaj še 10 minut
(ne pozabi soliti).

63. Vinska omaka: Razgrej v kozici malo maščobe
in prideni za noževo konico sladkorne sipe. Ko ta
zarumeni, potresi še zvrhano žličko moke ter mešaj
toliko časa, da tudi moka zarumeni. Nato dodaj še
žličko krušnih drobtin in 1 del vina ter mešaj. Pripo-

t

30

ročam košček citronove lupine ali »Acitrona«,  prav
malo soli in cimeta.

64. Hrenova omaka: Lepo zdravo hrenovo kore¬
nino operi in ostrgaj. Nato jo zribaj ali z nožem na¬
strgaj. V kozici ali ponvici razgrej malo maščobe,
dodaj konico sladkorne sipe in ko ta zarumeni, še eno
veliko žlico krušnih drobtin; tudi te morajo postati
rumene, potem šele stresi hren in praži še nekaj časa.
Končno potresi še malo žličko moke, praži in dolij
1 malo zajemalko juhe ali vode. Kuhaj še 10 minut —
osoli in omaka je gotova.

65. Hrenova omaka — kisla: Lepo zdravo hrenovo
korenino operi in ostrgaj. Nato jo zribaj ali z nožem
nastrgaj v skodelico. Še surovo malo osoli in dodaj
malo kisa in olja. Nič ne škodi, če zamešaš še žbčko
krušnih drobtin.

Pri motnjah v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno sodo«,
izdelek laboratorija lika.

31

JAJČNA JEDILA

Vobče je znano, da so samskim kuharjem najbolj
všeč jajčna jedila, ker dajo malo dela in za njih pri¬
pravo ni potrebna velika kuharska umetnost. Kljub
temu in kljub sedanjim razmeram smatram za potrebno
podati nekaj navodil za jajčna jedila.

66. Jajce v mehko kuhano: Umito jajce z zdravo
lupino deni v kozico in zalij s toliko mrzle vode, da
je pokrito. Pokrij in postavi na ogenj, da zavre. Komaj
voda zavre, je jajce mehko kuhano. Ako pa hočeš
imeti trdo kuhano jajce,  ga kuhaj 10 minut v vreli
vodi, nato ga vzemi ven in položi v mrzlo vodo, da
se laže olupi.

67. Jajce — na volovsko oko: V ponvici dobro
razgrej malo maščobe, v vročo mast ubij jajce in osoli.
Ponev stresni dobro, da naraste. Vse skupaj traja samo
par minut.

68. Jajčni paprikaš: Veliko sladko papriko prereži,
odstrani seme, nato jo zreži na drobne rezance. V
kozici ali ponvici razgrej nekaj maščobe in prideni
ščepec drobno zrezane čebule in papriko. Pokrij in
duši (tenstaj). Nato očisti še en svež paradižnik, ga
nareži na rezance ter daj v ponvico. Osoli in pusti, da
voda izhlapi. V skodelico ubij 1 ali 2 jajci, dobro stepi
ter vrzi v ponvico. Mešaj ter pusti, da se jajce v pon¬
vici strdi. (Za moške je ta jed prava poslastica.)

32

69. Jajce s šunko — Ham and eggs: V ponvici
razgrej nekoliko maščobe in ko je vroča, položi vanjo
dve tenki ploščici gnjati (kuhane ali surove), pusti,
da se opečeta, potem ju obrni z vilicami na drugo
stran, da se opeče tudi ta; nato vlij na vsako ploščico
po 1 jajce, pretresi ponvico, da naraste. Ne pozabi
soliti.

69.a Jajca cvrta s čebulo. Razgrej v ponvici neko¬
liko maščobe, prideni pol srednje velike na drobno
zrezane čebule. Ko prične čebula spreminjati barvo,
ubij dva jajca in dobro premešaj, da lepo nakrknejo,
osoli in popraj.

69.b Jajca z jetrno pašteto. V ponvici razgrej ne¬
koliko maščobe, sesekljaj malo čebule in zelenega
peteršilja, vrzi v ponvico in pusti nekaj minut. Potem
dodaj za eno žličko jetrne paštete (tudi iz jetrnih
konzerv) in dobro premešaj, nato ubij eno ali dve
jajci, premešaj in osoli in popraj. Jajce ne sme postati
preveč trdo. Ta jed je jako tečna in nasitna, ako imaš
zraven polento ali kruh in solato. V 10. minutah imaš
izborno večerjo.

69.c Jajčni šato. 1 rumenjak in žličko sladkorja
dobro mešaj 1 minuto, prilij nato 4 žlice belega vina
in vse hitro premešaj na ognju (ni treba da vre).

33

MESNA JEDILA IN RIBE

To poglavje bo brez dvoma najbolj ugajalo sam¬
skim kuharjem. Meso, meso, večna pesem — kljub
temu pa priporočam, tudi za dobre čase, da ne uživate
preveč mesa. Pri mesnih jedilih je treba paziti, da. so
res dobro pripravljena; pravilno kuhana, da se n. pr.
dobro volovsko meso ne spremeni v podplat ali pa je
preveč kuhano, tako, da nima več okusa po mesu.

Predvsem priporočam, da samski kuharji kupijo le
toliko mesa, kolikor ga rabijo za en dan, posebno
poleti, ko se meso rado pokvari.

Ako pa imate srečo ali priliko dobiti lep kos mesa,
ki mu pa niste kos v teku enega dneva, priporočam,
da ga zavijete v prav tenko platneno krpo, omočeno
v kisu in ga položite na hladen prostor. No, in zdaj
na delo.

70. Kuhana govedina (Tellerfleisch); Kuhano go¬
veje meso vzemi iz lonca,, deni ga na krožnik, osoli
in popraj, prilij par žličk juhe in ga vživaj s kislo
hrenovo omako ali solato.

71. Kuhana govedina v solati (Essigfleisch) : Kuha¬
no goveje meso vzemi iz lonca (dobro je tudi mrzlo),
osoli in popraj. Zreži nanj debelo surovo čebulo in
vse skupaj zabeli z oljem in kisom.

72. Govedina z majeronom v omaki: Kuhano gove¬
dino, ki ti je ostala od opoldne, zreži na majhne listke
(šnite). V kozici ali ponvici razgrej malo maščobe in

34

pusti zarumeneti malo na drobno zrezane čebule, nakar
dodaj zrezano meso in duši približno 15 minut; nato
potresi z malo žličko moke, praži nekaj časa in nato
zalij z malo vrele vode ali juhe. .Prideni vejico maja¬
rona, soli in popraj in dolij še par kapljic kisa ali malo
»Acitrona«. Pusti kuhati še 10 minut. —■ Za prikuho:
krompir v koscih, riž ali 'testenine.

73. Pljučna pečenka v omaki: Koščku pljučne pe¬
čenke odstrani žile in maščobo, ga na deski malo
potolci, osoli in položi v kozico. Prideni malo maščobe,
pol drobnega očiščenega korenja, peteršilja, malo zre¬
zane čebule, par zrn celega popra, pol lovorjevega
lista in prilij še eno žličko vode, eno žličko vinskega
kipa ali belega vina. Pokrij in pari, dokler ni meso
mehko (približno 1 uro). Nato potresi še z 1 žličko
moke, dobro premešaj in prilij 1 del vrele vode ali
juhe, ter pusti, da vse dobro prevre.

74. Golaž goveji (navadni): V kozici zarumeni na
malo maščobi zrezano čebulo —- prilij žličko kisa —
nato prideni na primerno drobne kose zrezano meso,
malo paprike, da se meso zmehča (1 uro). Ko začne
meso rumeneti, potresi nanj 1 žličko moke, in ko prav
malo zarumeni, dolij 1 zajemalko vode ali juhe —
prideni še par zrn kumine, strok zrezanega česna in
malo lovorja. Pusti nekaj časa vreti (pol ure) in golaž
je gotov.

75. Golaž goveji — moški ponos!

Ta golaž pride v poštev samo, kadar imamo
kakega prijatelja na obisku in mu hočemo pokazati
svoje moško kuharsko znanje. Za eno samo osebo se
to navodilo ne izplača. Za 4 osebe vzemi kg mesa
izrecno za golaž. Zreži ga na male koščke in sesek-

35

ljaj na drobno prav toliko čebule (K kg). V kozico
deni veliko, žlico masti, meso in čebulo — osoli in
malo popraj. To duši (tenstaj) približno 1 uro, na ne
prehudem ognju. Nato prideni malo sladke paprike,
velik ščepec sesekljanega peteršilja in dva stroka
česna. Med dušenjem vedno mešaj, da se ne prismodi.

Po 1 uri dušenja dodaj 2 žlici paradižnikove mezge
in duši še 10 minut, med neprestanim mešanjem. Pri¬
deni vejico majerona, pol lovorjevega lista, lupinico
od limone, 1 del belega vina in 2 ali 3 klinčke (nagelj¬
nove žbice) ter za ščepec cimeta.

Končno dolij približno pol litra vrele juhe ali vode,
dobro premešaj in pusti vreti še 2 uri. Vsako toliko
časa premešaj. Ako vidiš, da je premalo omake, dodaj
še vrele juhe ali vode. Pomni,, da je ta golaž sočni
golaž, zato naj bo čim manj omake. Zadostuje je to¬
liko, da je meso pokrito.

76. Goveji sesekljani zrezek (faširan): Vs  kg gove¬
jega mesa, brez žil ali kože, prav na drobno sesekljaj
na deščici ali pa ga pusti zmleti pri mesarju. Osoli ga
in popraj, vmešaj 1 strok sesekljanega česna in malo
peteršilja. Iz te mešanice napravi 2 podolgovata zrezka
in vsakega potresi na obeh straneh z moko. V ponvici
razgrej nekoliko maščobe in položi vanjo zrezke. Ko
na eni strani zarumenijo, jih obrni še na drugo stran.
Prilij nato 2 žlici juhe ali vode in pusti, da jed dobro
prevre in zrezki so gotovi.

77. Biftek z jajcem: Lepo rezino od pljučne pe¬
čenke dobro potolci z lesenim kladivom. Osoli jo in
opopraj. V ponvici razgrej nekoliko maščobe, položi
vanjo meso ter ga peci na dobrem ognju, pet minut na
eni in pet minut na drugi strani. Na meso vlij še eno

36

jajce (volovsko oko) stresi malo ponvico in previdno
pretresi na krožnik,.

78. Bržola na hiter način: Bržolo potolci z lesenim
kladivom, jo osoli in opopraj. V ponvici razgrej neko¬
liko maščobe ter zarumeni v njej malo na drobno zre¬
zane čebule, od katere j.o potem nekaj pobereš iz masti,
in daš na krožnik. V prav vročo mast pa vrzi bržolo,
da hitro zarumeni na obeh straneh. Deni jo na krožnik,
kjer je čebula in jed je gotova.

79. Telečja ali kurja obara (ajmoht): Deni v lonec

na drobne koščke zrezano in oprano telečje ali kurje
meso in zalij s % litra vode. Osoli jo in opopraj. Ko
zavre, prideni malo na drobno zrezano čebulo, korenja,
peteršilja in 2 mala na drobne kocke zrezana krom¬
pirja ter vse skupaj kuhaj do mehkega. Posebej na¬
pravi svetlo prežganje, razredči ga z malo vode in za¬
beli obaro. Prideni tudi vejico majerona. Pusti vreti še
10 minut. v

80. Telečji navadni zrezek: Zrezek dobro potolci
z lesenim kladivom, osoli in položi ga v razgreto mast,
prideni malo na drobno zrezane čebule ter ga na obeh
straneh dobro zarumeni. Ko je zrezek rumen, ga potresi
z moko, pusti, da ta nekoliko zarupieni in prilij 2 žlici
juhe ali vode. Ko moka prevre, je zrezek gotov.

81. Pohanje — vsakovrstno: Poha se telečje, zajčje,
ali kurje meso. Postopek na paniranju je naveden na
str. 10. Ko je meso panirano, ga vrzi v ponvfco,
kjer je razbeljena mast. Nikar ne pohaj na prehudem
ognju, ker meso tako prehitro zarumeni a v sredini
je še surovo.

82. Možgani: Ako možgane potrebuješ takoj, jih
položi za nekaj minut v toplo vodo — drugače pa jih

37

položi za 1 uro v mrzlo vodo. Potegni z njih kožico in
kar je krvavega in jih položi na cedilo, da se odtečejo.
Navedem nekoliko načinov pripravljanja možganov:

Možgani kuhani:  Osnažene možgane kuhaj 10 mi¬
nut v slani zavreli vodi, s koščkom čebule, peteršilja
in nekaj celega popra. Nato jih odcedi in pusti ohla¬
diti. Ohlajene zreži na rezine, stresi na krožnik in za¬
beli z oljem in kisom.

83. Možgani ocvrti: Ravnaj po navodilu za po-
hanje!

84. Možgani z jajcem: Čiste možgane sesekljaj na
drobno. V ponvici razgrej nekoliko maščobe in prideni
žličko drobno zrezane čebule, in zelenega peteršilja;
ko čebula prav malo zarumeni, praži v njej možgane
(10 minut). Prideni žličko drobtin, osoli in popraj in
vrzi na možgane še eno ali dve v skodelici raztepeni
jajci. Ko jajca zakrknejo, je jed gotova.

85. Goveji vampi: Samskim kuharjem priporočam,
da kupujejo samo kuhane vampe, ker kuhanje in njih
čiščenje je precej zamudna stvar. Vampe moraš vedno
dobro oprati in nato zrezati na tenke rezance. — Dve
naslednji navodili se nanašajo na že kuhane vampe.

86. Goveji vampi v obari: V kozici napravi svetlo
prežganje, vanj stresi zrezane vampe in jih praži pet
minut. Nato prilij K litra tople juhe ali vode, prideni
vejico majerona, košček citronove lupine in dva na
drobne koščke zrezana surova krompirja. Kuhaj do
mehkega. Končno prilij še žličko kisa. Ne pozabi so¬
liti in poprati.

87. Vampi na tržaški način — restani: V kozici
razgrej malo maščobe (najbolje olje), prideni par stro¬
kov sesekljanega česna in malo zelenega peteršilja —

38

na vse to stresi zrezane vampe, jih osoli in popraj, do¬
daj košček citronove lupine in praži (restaj) H ure
(ako je preveč suho, dolij malo juhe ali vode). Prime¬
šaj polno žlico paradižnikove mezge in praži še pet
minut. Vsuj še malo kruhovih drobtin, naribanega par¬
mezana in zalij z malo juhe ali vode, toliko, da bodo
‘"‘vampi pokriti ter kuhaj 1 uro. Ko je jed gotova, jo
stresi na krožnik, in potresi s parmezanom.

88. Pljučka, kisla s krompirjem: Pljučka so vsaka
dobra: goveja, telečja ali svinjska. Pljučka lepo operi
ter jih kuhaj v slani vodi približno 1 uro, nakar jih
zrezi na dolge rezine. V kozici napravi svetlo prežga¬
nje, stresi nanj pljučka in precej sesekljanega zele¬
nega peteršilja ter praži nekaj časa. Nato jih zalij s pol
litra vrele vode. Dodaj 2 na majhne koščke zrezana
surova krompirja in kuhaj vse to do mehkega. Ne po¬
zabi jed soliti, poprati in ji pridati vejico majerona ter
košček citronove lupine. Ko so pljučka gotova, kani
vanje še za žlico kisa.

89. Pljučka v paradižnikovi omaki: Surova pljučka
lepo operi in jih zreži na drobne koščke. V kozici raz-
grej nekoliko maščobe in ko je vroča, stresi vanjo eno
malo na drobno zrezano čebulo, strok česna in na
drobno sesekljanega zelenega peteršilja in pljučka,
osoli in popraj. To praži (tenstaj) približno pol ure,
nakar primešaj 1 žličko paradižnikove mezge in mešaj
še 5 minut. Prideni še žličko kruhovih drobtin ali žlič¬
ko moke in pusti, da malo zarumeni. Nato prilij 2 del
juhe ali vode in kuhaj do mehkega približno 1 uro.

90. Jetrca pražena ali frigana: Jetra so vsaka do¬
bra: goveja, telečja, svinjska, kozličkova itd. Jetra zreži
na tenke podolgovate rezine (odstrani žile, ker se dru-

39

gače jetra zelo skrčijo). V kozici ali ponvici razgrej
nekoliko masti, zreži veliko čebulo nad drobno ter jo
vrzi v ponvico, 2 minuti pozneje pa še jetra, in jih
premešaj (delaj na močnem ognju) ter malo popraj in
soli. (V 5 minutah imaš jed gotovo.) Pomni, da moraš
jetrca soliti le malo preje kot jih daš na krožnik, ker
se drugače ne pečejo rada. Dobro je tudi, da jim do-
liješ, ko so že skoro gotova, %  del belega vina.

91. Segedinar golaž: Najboljše meso je svinjsko,
dobro pa je tudi bolj mastno goveje meso. Na maščobi
zarumeni pol drobno zrezane čebule, prideni ščepec
paprike in na koščke zrezano meso. To praži toliko
časa, da tudi meso zarumeni —- ne pozabi soliti; nato
prideni veliko pest kislega zelja, ki si ga preje pre-
vrel, prilij malo juhe ali vode, ter pusti kuhati eno
dobro uro. Lahko primešaš tudi žličko paradižnikove
mezge.

92. Djuvedž — ali srbska rižota s papriko: Naj¬
boljše je meso od kure, lahko pa je tudi kako drugo.

V slabih časih se lahko djuvedž naredi tudi brez mesa.

V kozici razgrej malo maščobe in zarumeni pol na
drobno zrezane čebule in dodaj strok česna in ščepec
peteršilja; — nato stresi v kozico še meso, ga osoli in
opopraj ter praži toliko časa, da zarumeni. 2 lepi pa¬
priki očisti semena, olupi 2 paradižnika in vse to zrezi
na rezine ter z malo na drobno sesekljanega korenja
deni kuhat k mesu. — Ko se praži ^ ure zalij z zaje¬
malko vrele juhe ali vode ter pusti kuhati, dokler ni
meso mehko. Nato stresi v kozico pest opranega riža
in mešaj, da se ne prime ter sproti dolivaj po malem
juhe ali vode. Riž je kuhan v približno 25 do 30 min.

40

93.  Rižota mesna: Vsako meso je dobro. Napraviš
pa prav tako, kakor je navedeno pod št. 92, samo da
brez paprike. Namesto svežega paradižnika daš lahko
1 žličko paradižnikove mezge. Ko je jed na krožniku,
jo potresi z zribanim parmezanom.

Opomba:  Mnogo bi bilo še povedati o pripravi
mesnih jedi, vendar smatram, da že navedeni recepti
zadostujejo za samskega kuharja. Vsako meso je do¬
bro, treba ga je samo primerno pripraviti in kuhati ali
peči vedno do mehkega.

RIBE

Samskemu kuharju ne svetujem, da se peča s pri¬
pravo rib, ker imajo močan duh, ki ga je težko odpra¬
viti iz sobe, in tudi priprava sama, čeprav ni težka,
zahteva mnogo pozornosti. Kljub temu bom navedel
nekaj navodil.

Da je riba sveža spoznaš, ako ima čiste oči, rdeče
škrge in precej trd trebuh. Živo ribo primi s prtičem
za rep in udari z glavo ob rob mize. Nato jo položi
na mokro desko, drži s krpo za rep in ostrži z nožem
luskine od repa proti glavi. Odstrani drobovino in do¬
bro operi in ko se nekoliko osuši, jo soli. Ako ribo
kuhaš, ji ne izderi oči; ko ji izstopijo bele oči, je ku¬
hana. Mala riba se kuha 5 do 15 minut, velika 20 do
25 minut.

94. Ribe kuhane: Morsko ali sladkovodno ribo
osnaži in nalij vodo v kozico, da zavre. Osoli jo in ji
prideni pol cele čebule, par koščkov korenja, korenino
peteršilja, lovorjev list, par zrn celega popra, košček
citronove lupine; nato položi ribo celo (ako je velika,

41

na koščke zrezano) v vodo in jo pusti kuhati, kakor je
navedeno v uvodu. Ko je riba kuhana, jo moraš pre¬
vidno vzeti iz vode, da se ohladi. Kuhane ribe lahko
zabeliš: z oljem in kisom, z »Acitronom«  ali z raztop¬
ljenim surovim maslom, katerega pripraviš na sledeči
način: košček surovega masla deni v skodelico, ki jo
postavi v vročo vodo, da se malo raztopi.

95. Ribe ocvrte: Ravnaj se po navodilu za poha-
nje (cvrtje), pomni pa, da moraš imeti za cvrtje velike
ribe in po možnosti take, ki imajo malo kosti.

96. Sardele frigane: Sardelam odtrgaj glave in
glavo odloči tudi drob. Operi jih in posuši s krpo in
nekoliko osoli z drobno soljo. Pokapaj jih s citronovim
sokom ali z »Acitronom«.  Nato jih povaljaj v moki
Ribice peci v ponvici na razbeljenem olju.

Pri motnjah  v želodcu uporabljaj »Aromatizirano jedilno sodo«,
izdelek laboratorija lika.

42

MOČNATA JEDILA IN KOMPOTI

Za močnata jedila moški nimajo potrpljenja. Vse¬
kakor pa imajo radi dobre palačinke ali močnati pe¬
čen jak.

97. Palačinke z raznimi nadevi (lilo): V loncu me¬
šaj malo mleka, lahko tudi umetnega, 1 jajce, vse to
dobro žvrkljaj, malo osoli; nato prideni 2 žlici pše¬
nične moke in dobro tolci z vilicami (seveda vse mrzlo).
Testo mora biti tekoče, tako da od žlice kaplja, ne
curlja. V plitvo ponvico (ne kozico) daj samo kapljico
maščobe. Ko je vroča, zlij zajemalko testa na sredo
ponvice, katero si ta čas odstavil od ognja, in naglo
sukaj, da se testo razteče po celi ponvici in jo postavi
nazaj na ne prehud ogenj — pusti palačinko malo za¬
peči in jo nato z vilicami ali lopatico obrni ter pusti,
da se zapeče še na drugi strani. Stresi iz ponvice na
krožnik, kateri mora biti vedno na toplem. Tako po¬
navljaj, dokler imaš kaj testa. Pomni: ponvico moraš
vedno namazati z maščobo. Ko imaš palačinke priprav¬
ljene, jih pričneš nadevati (filati) z raznimi dobrotami,
kakor: 1. marmelado, 2. kuhanimi jabolki, 3. brusni¬
cami, medom. . . Vsako palačinko namažeš ali posuješ
z nadevom samo na eni strani, nakar jo zviješ (zva¬
ljaš) in jo potreseš s sladkorjem. Nadevaš pa lahko
tudi: s kislim kuhanim zeljem ali repo, praženim krom¬
pirjem, kuhano špinačo, sirom, z ostankom rižote itd.

43

K takim palačinkam priporočam paradižnikovo omako
in zeleno solato.

98. Pečenjak cesarski (Kaiserschmam) : V loncu
dobro stolči skodelico surovega mleka, malo soli ter
3 žlice moke; nato pridaj še posebej stepeni beljak
od jajca in dobro zmešaj. Ako je testo preredko, do¬
daj še malo moke. Priporočljivo je tudi, da prideneš
za noževo konico pecilnega praška. Pomni, da mora
biti testo gosto. Tako pripravljeno testo vrzi v ponvico
ali kozico, kjer si razbelil nekoliko maščobe (najbolje
masla). Ako imaš pečico, pusti pečenjak nekaj časa
(10 minut) v pečici, nato pa' ga na štedilniku, na od¬
prtem ognju razmešaj z vilicami. — Pečenjak je gotov,
kadar je lepo rumen.

KOMPOTI

Odveč bi bilo (vsaj tako upam) na dolgo opisovati
priprave kompotov. Vendar povem, da za kompot je
dobro vsako sadje, kakor jabolka, hruške, slive, bre¬
skve, kutne, buče itd.

Za kompot primerno sadje olupiš ali pa ne. Od¬
straniti moraš peclje, peške ali kosti in ga zrezati na
drobne .koščke; potem ga deni v lonec ali kozico in
dolij mrzle vode, sladkaj po okusu, prideni še malo
celega ali zmletega cimeta, malo citronove lupine ali
» Acitrona«  in kuhaj toliko časa, da je sadje mehko.
Kompot lahko skuhaš za več dni skupaj.

44

ZAJTRK

Tople in mrzle pijače.

Samskemu kuharju priporočam obilen in redilen
zajtrk. Ako dobro zajtrkuješ, te ne bo obšla ob 10. uri
tisti čudna slabost, da kruli po želodcu. Zjutraj samski
kuhar lahko vstane pol ure prej in si pripravi obilen
zajtrk ne da bi čez dan tratil svoje dragocene ure.
Nekateri moški se zadovoljijo zjutraj s skodelico črne
kave ali čaja, no, blagor jim. Iz lastne izkušnje pa vem,
da se po dobrem zajtrku počutim vedno krepkega
ir zdravega.

99. Kako se kuha prava kava: Zrnato zmleto kavo
hrani vedno v tesno zaprti dozi (škatli). Prava kava
škoduje zdravju, vendar pa se od časa do časa prileže.
Zato pa jo moramo uživati samo ob posebnih prilikah.
Pravo kavo kuhamo tako: V lonec ali kozico nalijemo
'* 1 vode, pridenimo 4 žličke zmlete kave in nepre¬
stano mešamo, da nam ne skipi. Cez 5 minut jo od¬
stavimo od ognja, pokrijemo in počakamo, da se usede.
Nato jo precedimo s skodelico in sladkamo po okusu.
Ako hočemo imeti bolj temno kavo, damo v vodo še
pol žličke cikorije. (Vse to zadostuje za 4 osebe.)

100. Žikina kavna mešanica: Je najbolj primerna
za zajtrk, ker je že pripravljena za kuhanje. V 44 litra
hladne vode stresi 1 žlico žikine mešanice:  pusti vreti
10 do 15 minut. Nato odstavi in pusti, da se usede,

45

nato odcedi, dodaj malo mleka (lahko v prahu) in slad¬
kaj po okusu.

101. Žikina čajna mešanical Lahko mirno priznani,
da nadomešča ruski čaj, katerega danes ni dobiti.
V loncu zavri A  litra vode, prideni 2 žlici »Žikine čaj¬
ne mešanice«,  pokrij in pusti vreti 5 minut. Ko se čaj
usede, ga precedi in sladkaj po okusu. Za dodatek pri¬
poročam mleko, slivovko, rum, vino, citrono ali pa
malo »Acitrona«.

102. Kakao — pravi: V skodelici zmešaj 1 žličko
kakava in 2 žlički sladkorja, nato med neprestanim
mešanjem dolij vročega mleka, da bo skodelica polna.
Napačno je kakao kuhati na ognju, ker zgubi arom

DOMAČA ZDRAVILA
Zdravilni čaji

Zgodi se pa tudi, da včasih zbolimo, no, in takrat?

103. Lipov čaj: V X U  litra zavrete vode stresi dobt
ščepec suhega lipovega cvetja in kdhaj 10 minut. Od¬
cedi, sladkaj po okusu, pij ga s slivovko, citronovim
sokom ali »Acitronom«. ,

104. Kamilčni čaj: V loncu zavri A  litra vode. Ko
zavre, zlij v skodelico, v katero si dal velik ščepec
kamilčnih cvetov, pokrij ter pusti stati par minut, na¬
kar odcedi in sladkaj po okusu.

105. Limonada — mrzla ali topla: Mrzla:  Eno sve¬
žo citrono stisni dobro v kozarcu mrzle vode in slad¬
kaj po okusu. Topla:  V- lončku zavri 2 del vode, slad¬
kaj po okusu; ako nimaš sveže citrone, lahko prav za¬
nesljivo uporabljaš »Acitron«,  ki je izdelek laborato
rija »Žika«.

46

Zdravilna vina

106. Fernet vino (za želodec): V 1 litru maršale
namakaj 6 dni 30 g skorje od kalisajske kine,  20 g
encijanovih korenik,  50 g pelina,  10 g cimetove skorje,
10 g janeževega semena,  5 g vanilije, 50 g sladkorja.
(Uživaj po kozarcih.)

107. Eliksir dolgega življenja: V 1 litru 60% vin¬
skega špirita zmešaj 30 g tekočega izvlečka od aloe,
5  g tekočega izvlečka od rabarbare,  5 g encijanovega
tekočega izvlečka, 5 g tekočega izvlečka od rumene
koreninice  in 25 g žefranove tinkture.  (2 do 3 kozar¬
čke dnevno.)

108. Eliksir Kina: Zmešaj 4 decilitre vode, % litra
95% vinskega špirita, 35 dkg sladkorja, 25 g tekočega
izvlečka od kalisajske kine  in 3 g pomarančnega  te¬
kočega izvlečka. (Po kozarčkih dnevno.)

109. Vino proti putiki: V 1 liter maršale zmešaj
c 0 g listov jesenskega podleska.  (1 do 2 žlički dnevno.)

110. Vino krepilno: V 1 liter maršale zmešaj 10 g
tinkture od Picrasma excelsa  in 5 g železnega in natri¬
jevega pirofosfata. (Po kozarčkih dnevno.)

SKLEP

Želim vsem samskim kuharjem obilo uspeha in
mnogo dobre volje. Ako se bodo razmere ustalile,
imam namen napraviti, čeprav nisem poklicen kuhar,
mali praktični kuharski tečaj, samo za moške. Vse¬
kakor v gostilni, kjer bomo lahko zalili svoja lastno¬
ročno pripravljena, četudi malo prismojena jedila, z do¬
brim kozarcem vina.

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

00000436312

KAZALO

Uvod.. 3

11 zapovedi za domačega kuharja.5

Količine ..6

Sestava jedilnika.6

Kako je ravnati'z ostanki.6

Seznam preprostih jedi in spadajoče prikuhe 7

Kuhinjski izrazi in postopki.9

Juhe razne. 12

Samostojna jedila.  16

Prikuhe. 22

Solate.   28

Omake.  30

Jajčna jedila ...32

Mesna jedila in ribe.34

Močnata jedila in kompoti.43

Zajtrk.  45

Domača zdravila ..46

Klobučarna »PAJK« snaži, preoblika in

prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna
delavnica. — Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38
Miklošičeva cesta št. 12 (Nasproti hotela Union)

PRIMERNA DARILA NUDI

| URAR ŽE.9 MESTNI TRG 30

Cena L. 20* —