Gospodarske stvari. Osat je treba pokončavati. Z O8atom je, kakor s vsakiru drugim plevelom, da ga je včasih rnanj, včasih več sem ter tje  po polji. Proti osatu (Carduus arvensis) poaiaga primerna spreminjava posejatve io pa nožia uiotika. Vendar se pa prvi pomoček, primerna spreminjava posejatve, ne da vsakokrat z namenom pokončanja osata rabiti. Mrzli doevi spomladni zelo poapešujejo zarejo in pomnoženjeosata, če ravno se more trditi, da potrebuje osat za krepko rast maogo toplote. Mrzlo spomladno vreme pa napravi, da se osat v zemlji prav močao razrašča, ker se njegova rast na zvunaj zadržuje. Tako se ta plevel v zemlji ukrepi. če se iz zemlje izbode, brž ko se spomladi razraščati začne, je težko vse korenine do zadnje doseči. Vsakokrat jib ostane se nekaj v zemlji, in kmalu se prikaže zopet nova rastlina, nov osat, na površji zemlje. Močne korenine osatove vdirajo kakor pravijo včasih po 1 3/4 metra globoko v zemljo. Skoraj neverjetno! Vrh trga ima še močno poganjavno moč, kajti če se tudi 7s metra globoko pod zemljo poreže, še vedno na novo poganjati začne. Vendar pa osat nima tako žilavega življenja kakor se navadno misli. Ako se večkrat zaporedoma izbode ali poreže ali pa s plugom podorje, tako s časom nima več toliko moči, da bi se zopet korenina oživila in začela rasti. Dobro gleštano detelišče osat tudi ugonobi, celo tudi takrat, če je bil poprejšnji sadež poln osata. Ta plevel sicer požene, se pa ne more prav razrasti in razviti, ker ne more do prave svitlobe, požene in naredi sicer liste, pa le prav redko steblo in cvet. Večkrat, ko se detelja pokosi, bolj osat slabi in slednjič pogine. Ravno tako je na lucernskih deteljiščih. Kar se tako rečenega ,,izbadanja osata" tiče, treba je, da se tako pozno, ko le mogoče ^začne izbadati da se rastlina še dosti ckrepi in da se vsa izbosti more. Najboljši pripomočki zoper osat pa so : 1. Nasad okopavnih sadežev: krompirja, tursice, ktere se med vrstami marljivo z motiko okopujejo in plejejo. 2. Skrbna opaznost na njivab, na kterih se je krompir sadil, da se osat že koj v početku zatare. 3. Prava in primerna posejatev detel.je, da gotovo raste in ne izostane, ampak se gosto zaraste in obraste. 4. Njive, ki so za oziraino nameujene, se morajo pred posejatvijo pustiti, da se ozelenijo. 5. Ranu preoranje iu povlačenje ziraskih strnišč, ktera so za jaro žito namenjeua. Taka stnišča se brž, ko so se ozelenila, plitvo podorjejo, pred zimo pa globoko izorjejo. 0 vgodnem vremenu tako opetno preoranje mnogo in izdatno pripomore, da se plevel in ž njim vred tudi osat zatare. Pa ravno pri posejanji jare setre se tu najrajše in in največkiat kaj spregleda in zgreši, da se 8 tim rast pospesuje. 6. Skrbno očiščevanje ozimin spomladi s tem, da se starejši osati izbodejo, mlade rastline pa populijo, V jari setvi se osati ne smejo prerano izbosti, vendar se pa mora to zelo skrbno storiti, in najmanj osat 5—7 centimetrov globoko izbosti. 7. Osatova korenina, ki se je izbodla ali popipala, se moi a prav skrbno vničiti. Najbolje je vse zažgati. 8. Osat, ki ob potib, po grobljah, kompostnik kupih raste, se mora ravno tako skrbno pokončevati, kakor oni po njivab, ker veter seme daleč na okrog razpiše in tako osata očiščene njive zopet z novim semenom naseje. Črna slepost. Tretja po postavi zavarovana konjska bolezen je čina slepota, ktera je po navadueru življenji tudi lepo slepoto imenujejo, zato, ker se očesu od zvunaj celo nič ali le celo malo pozna. Ta bolezen ima svoj uzrok in začetek v boleni, neozdravljivi spremembi jednega ali obeh očes pri živali in sicer pri mrežnica ali na vidnem živci. Ako je namreč mrežnica ali vidai živec oslabljen ali pokvarjen, pretrgana je vez med očesom in med možgani in videnje postaae nemogoče. In ta bolezen je črua slepota in je neozdravna. Kako se pa ta bolezen pri konji spozna? Ker pod jasnim, niiliui nebom nikdar ni mogoče v notrajni del kteregakoli očesa pogledati, postavi se navadno konj, čegar oko hočemo pogledati, tako med hlevne duri, da je zadnji del konja v hlev obrnjen, glava in sprednji del pa ven na prosto na svitlobo gleda. Na to se konju glava tako obrne in lepo mirno drži, da svitloba konju v oko pada in sicer tako, da oni, kteri konju oko pregleduje, vse lehko in natančno v očesu vidi in opazi. Pri takem konji tedaj, čegar oko je na črni slepoti boleno, pregledavavec na očesu od zvunaj nič kaj posebnega ne opazi, razven da ni tako živo in iskreno, kakor pri zdravem konji. Marveč videti je inotno, medlo in strmo. črna pika v očesu, tako imenovana zenica ali punčica, je močno razširjena, Ako se očesi konji z rokama zatisnete in potem naglo roki proč vzamete, da svitloba naglo v očesi pade, se natanko vidi, kako se punčica pri vpadu svetlobe v oko; če je zdravo, skrči in zmaujša. Pri konji pa, ki ima na očesu črno slepoto, ostane punčica vedno enaka, ne postane ne ožja ne širja. Natančen opazovalec spozna tudi na omahljivem bodu, da je konj slep. Da se pa še bolj do trdnega prepriča, naj takemu konju pred noge desko na rob postavi. Konj na obeh očeh črnoslepoten se bode gotovo ob desko spodteknil. Ko bi konj samo na jedncm očesu črnoslepoten bil, se inu jedno oko z ruto zaveže in potem deska pred noge postavi. Iz take skušnje se spozna, na kterem očesu je črnoslepoten. Vse zdravljenje pri taki živali je prazuo io zastoaj. Kako pa ta bolezen nastane ? Ta bolezeu je dostikrat buda naslednica močnega vnetja možganov ali tudi očesnega vnetja. Tudi če 80 konju možgani hudo pretresejo, kar se skoraj vsakokrat zgodi, če konj na glavo pade, ali na glavo hudo vdari, lahko črna slepota nastane pa tudi še iz mnogo drugih vzrokov. Kopriva je dobra hrana živini. Na Švedskem koprivo kot dobro redivno rastlino pridelujejo. Kopriva v vsaki zemlji lepo raste brez vse strežbe, kljubuje vsem vremenskim nezgodam in se more v jednem letu po 5—Gkrat požeti. Krave, ki se 8 koprivami krmijo, imajo več in boljšega mleka, iz kterega se več putra namede. Frišno požete koprive se kravam včasih vstavljajo, da jih nečejo jesti, brž pa, ko so se nekoliko vparile, jih krave rade jedo, ker žgavne ščetinice več ne žg6. Dobro je sesekano koprivno listje s kokosjo ali gosjo hrano zruešati in živali dosti bodo več nesle. Tadi konjski barantači konjem koprive pokladajo, da svitlo dlako dobijo. Drugi hrvaški vinski sejem obdrževal se bode 12., 13 in 14. maja v Zagrebu v palači hrvaškega slav. kmetijske družbe. Na sejem je že do zdaj prijavljeno čez 30.000 veder vina, v razmerno ceno. Slovenski vinski trgovci in krčmari se opozorujejo na ta sejem, kjer bodo imeli priliko spoznati se 8 pravim naravnim hrvaškim vinom. Na sejmu dobila se bode tudi dobra šlivovica in droženka domačega proizvoda. Katalogi vinskega sajma dobe se zastonj pri c. kr. kmetij8ki družbi v Ljubljani in pri obrtniški trgovski koniori. Odbor za drugi hrvaški vinski sejem.