Političen list za slovenski narod.
v* prejema vdja: Z» oeio leto predplačan 16 fld., m pol leta $ rld., la četrt leU
4 rid., za en meeec 1 rld. 10 kr. T a4aiBtstrael]i prejeman Telji: Za oelo leto 12 rld., za pol leta S rld.. la četrt leta • tli., M en metec 1 rli* ^ Ljabljanl na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Meieinine prejeme tpravniitvo (adminiitraeija) in tktpedicija, Semeniške alice it. 2, II., 28.
Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 13 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., č« se tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
tiskanji i
Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/i6. uri popoludne.
^tev. 104.
V Ljubljani, v sredo 7. maja 1890.
Letnili XrVTIT.
Državni zbor.
z Dunaja, 6. maja.
Dolenjska železnica in pogozdovanje Krasa.
Poročilo železničnega odseka o zgradbi dolenjske železnice bilo je danes razdeljeno med poslance. Odsek je prav malo in nebistveno spremenil vladno predlogo ter priporoča zbornici, da naj pritrdi dotičnemu načrtu. Po zagotovilu podpredsednika barona Cblumeckega pride ta reč v četrtek 8. t. m. na dnevni red večerne seje. Po najnovejši naredbi bodo namreč ta teden dve večerni seji, ena danes in ena v četrtek zvečer, za rešitev nekaterih važnejših predlogov, ki bi jih zbornica rada rešila, ne da bi pretrgala budgetno razpravo. Poročilo o dolenjski železnici je jako natančno in temeljito sestavljeno ter daje najboljši pregled in najboljše pojasnilo o narodno-gospodar-skih razmerah na Dolenjskem. Zato pač zasluži, da ga ne prikrivamo slovenskemu občinstvu. V ta namen ga pridenem svojemn dopisu. Razun dolenjske železnice bil je danes razdeljen tudi načrt postave, s katero se vsa pisma in pogodbe, ki zadevajo pogozdovanje Krasa na podlagi deželnega zakona isranjskega z dne 7. maja 1886, dež. zak. št. 32., oproščujejo koleka in pristojbin.
Budgetna razprava.
(18. dan.)
Finančno ministerstvo je bilo včeraj ob petih popoldne srečno dovršeno in vsi zneski potrjeni po nasvetu budgetnega odseka. Izmed zadnjih govorov omenjam le pritožbo poslanca Pernerstorferja zoper dvorno in državno tiskarno, kateri je oponašal, da zasebnim tiskarnam jemlje zaslužek, da so prostori njeni nezdravi, da jako slabo skrbi za svoje delavce, ki po dnevi in
ponoči nimajo počitka, kar najbolje pričajo steno-grafični zapisniki državnega zbora, ki so polni tiskarskih pomot itd.
Ravnatelj dvorne tiskarne mu ni dolžen ostal primernega odgovora in je v prvi vrsti zavračal napade zarad stenogratičnih zapisnikov, rekši, da si tiskarna prizadeva ustrezati željam poslancev in da ji v dosego tega namena nobena žrtev ni previsoka. Na očitanje, da so novi goldinarski bankovci slabo izdelani, je odgovarjal, da tega ni kriva tiskarna, ampak da vsa odgovornost zadeva državno finančno ministerstvo in državni tehnični urad. Glede delavcev rekel je Beck, da pač ne more biti tako slabo za-nje, kakor je trdil Pernerstorfer, ker jih ima 300 zapisanih, ki bi radi prišli v državno tiskarno, pa jih ne more sprejeti. Prostovoljno še noben delavec ni odpovedal službe in tudi to je pomenljivo, da se 1. maja nobeden delavec državne tiskarne ni ganil. Prostori res niso obširni, ali s privolitvijo državnega zbora se zida novo poslopje z lepimi in zdravimi prostori, ki so za gotove namene odločeni in ki izključujejo bojazen, da bi dvorna tiskarna še več dela potegnila nd-se, kakor sedaj; morda bode delo svoje še skrčila, ker se novo poslopje ne bode dalo razširjati.
Trgovsko ministerstvo.
Danes se je pričela razprava o trgovskem ministerstvu. Prvi govornik levičar Gross je govoril o trgovinski politiki in našteval več reči, ki so v tem oziru važne in potrebne. Minister Bacquehem odgovarjal je v obširnem, z veliko pohvalo sprejetem govoru, v katerem jo tudi razpravljal trgovinsko politiko in omenjal, da PIvropo sedaj ne pretres.^io samo socijalistične nevarnosti, ampak da z enako silo tudi trgovske zadeve in razmere trkajo na vrata. Leta 1892 poleko mnoga trgovinske pogodbe, zato te okolščine pač ne more in ne sme spuščati izpred
oči in kaj razodeti, kar bi nam utegnilo pri tej priliki škodovati.
Za ministrom govoril je tržaški poslanec S tali tz o zahtevah tržaških trgovcev, ki bi radi videli, da bi jim država delala loško in turiško železnico. Pol ure je šlo dobro, potem pa mu pade iz uma, kar je hotel še povedati ter se vsede, rekši, da neče več govoriti, ker vidi, da ga zbornica ne mara poslušati. Poslanci so ga začudeno pogledovali, zlasti oni, ki so ga pazljivo poslušali, ali to ga je še bolj zbegalo in tako zdražilo njegove živce, da res ni bil več zmožen govoriti.
Za njim je Fiegel poprijel besedo in se zlasti znašal nad krošnjarstvom, ki škodo dela domačim kupcem in ljudem. Zato priporoča vladi, naj že skoro to zadevo vravna s primernim zakonom.
Poslanec Plass je govoril o malih obrtnikih v Steyru, ki izdelujejo železno blago, in ki so imeli nekdaj dober zaslužek. Zdaj pa ne morejo več tekmovati z velikimi obrtniki, zato jih priporoča vladi, da jim pride na pomoč. Ker je bil sprejet konec razprave, govorila sta še generalna govornika, baron K Q beck na levi, poljski poslanec Ko zlo v-8ki pa na desni strani. Za njim je obveljala potrebščina za centralno vodstvo v znesku 474.300 gl. (zaklada 4000 gld.) in potrebščina za vzdržavanje razstavnih poslopij v c. kr. pratru v znesku 22.930 gl. (zaklada 16.020 gld.).
Dasi je ura že in hoče predsednik zaradi večerne seje ob treh skleniti zborovanje, pričela se je vendar razprava ob obrtnih nadzornikih, pri kateri je oglašenih na obeh straneh mnogo govornikov. Ko to sklepam, govori poslanec Kaiser. Potrebščina za obrtne nadzornike znaša 117.080 gld.. zaklada pa 15.840 gld-
LISTEK.
K izvirku Bistrice.
(Kratek opis, sp. A. M—d.)
Neki nemški profesor je večkrat hvalil mesto Kamnik z laskavim stihom:
Veldes und Stein Sind Perlen von Krain!
To pa s polnim pravom. Vsakdo, ki je kedaj obiskal planinsko mesto in gledal divno okolico, uveril se je, da tako hvalo povsem zasluži. Na teh tleh raztrosila je priroda toliko krasot in čudes, da se človek uprav s toki sladkih užitkov napaja v njenem naročji. Zato pa je baš ta svet porodil J. Ogrinca, onega nedosežnega slikarja prirodnih obrazov, zato pa tem silnejše leto za letom prihajajo gostje na letovišča, visoki in znameniti gostje, in niti praharna ni jim strašilo, akoprem je strašno mogočnost pojavila že v treh groznih prizorih, dveh pokih in jednem požaru. Na katero-koli stran se ozremo s starega, v sredi mesta stoječega Malega grada, nudi se nam krasen pogled. Na jedno stran odpira se zelena, prostrana ravnina, na drugo lahna, temno-porastena pogorja, na nasprotni strani prijazen cveten kotlič z belimi vasmi, na severno stran ogromni in veličastni vrhovi kamniških planin. Tako bi res smeli primerjati Kamnik z nekakim vsesvetom, ker se nam od oudod odstirajo planote in pogorja, prazna, a vsled razsežnosti zanimiva ravnica, s pri-
jaznimi seli potresene trate, deroča reka Bistrica, živi potoki, temni lesovi, ozke soteske, gradovi, razvaline, vse, vse ... V zadnjih letih pa je vzlasti zaslul izlet k izvirku Bistrice mej mnogimi, raznovrstnimi izleti, ki se smehljajo od vseh plati.
Zanimal bi kratek opis tega izleta vsestransko domačine, da čujo o svojem rodnem kraju, vse one, ki so že občestvovali tega izleta, da jim oživi spomine, neznance, da ne opuste v solnčnih dneh tega oddihljeja ter se presele v rezko-svež zrak planin. Vrhu tega je pa to izlet, ki ne odstre svojih krasot in radosti stoprv potem, ko so se potniki v znoju svojega obraza trapili pod žarkim soincem, kakeršnih izletov izobiljujemo, no izlet, ki več podaje, nego zahteva, več plača, nego se zasluži, več vpliva, kot si človek baš otovrej misli. Vse to je učinilo, da so se v lepih dneh gorkega poletja trume za trumami vrstile skozi romantično podolje reke Bistrice k izviru. Na vsem potu ni pojava — izimši slap in prirodni most — ki bi človeka nenadno osupli, hipno prižel na zemljo, ki bi z divjim, nepričakovanim in veličajnim prizorom omamil duha njegovega, in vendar je ta pot toliko priljubljen, toliko zadosteč in zabaven Menim, da vsled neke sicer naravne, vendar pa visokoumetne vzporedbe vseh pri-rodinih dik. Po velikem pojavu otemni oko, kakor bi prešlo z luči v mrak, in kadar se srce nasiti jednega pogleda, je nevzprejemljivo drugim, dasi še lepim.
Ta izlet pa igrajoč v blagodejni menjavi spe naprej v mnogolični jednoličnosti, raznovrstni jed-nakomernosti, spe od stopinje do stopinje vedno lepši, vedno milši, vse v blagem razmerju, v lahnih prehodih. Tod ti plava pogled odprt v dolino stru-gino, v zeleno predgorje in sinje planine, a vstopiš mej belo bukovje, zaleskeče se ti tisočkrat razdeljen žarek na gladkih perescih, zatrepeče, zašepeče . . . obd4 te gošča, žarki popolnoma izginejo, lahen vetrič šumlja nad teboj in ti boža lica, pojenjava, onemlja in skrivnostna tišina nastane.--
Pot vodi strogo ob obalih Bistrice in se po-lahko v neutrudljivih klancih dviga in vzvišuje nad reko. Vedno bolj pojemljejo kliki pastirjev in oglarjev, ki ob vodi na prostranejših brežnih tratah paso in ogljije žgo, vedno bolj onemlja tadi šum skočnih bistriških valov, in tako res stopaš iz mesta kot iz sveta, skoz pogorja kot predvorje, na planine — vsaj niže — kot v svetišče prirode. Kadar stopiš iz loz in senčnih gajev zopet v svobodno soinčno luč, tedaj se diviš bajno žizni prirodi krog sebe. Na levi in na desni, počez in pošev vse cvrči in siče, šumi in vzletava, vse se premiče, vse dehti.
Ves ta okraj nazivlje se po reki Bistrica, kot posest kamniške mestne korporacije z daljnimi gozdovi, tratami, kočami, globelmi. To zasebno last podarila je cesarica Marija Terezija sto in enoin-sedemdesetim meščanom, kojih potomci so še sedaj jedini opravičeni lastniki in uživajo iz ogromne po-

Kd« Je VMk
u.
K»j je bistvo kr«ajskega lUtikalstvat Svojim čitateljem poda«« le odloMk grokno bedastega članka w glasila Mših proevetljasMv, ki M glasi:
.Zl|»j ^ t« jeHnosti? l^ato le, ker kranjski Slovenci v narodnih vprašanjih ne stojimo na golem narodnem stališči; ^ato ne, ker kranjska duhovščina tudi narodno poljf sip4|tv« u sr^e ka-toliško-cerkveno in hoče na njeifi tako izMjtičljivo merodajna biti, kakor v verskih re^h. Tako je že dolgo, samo s tem razločkom, da je prejšnji čas bil le majhen del te dnhovščine tak, sedaj pa je začela ta narodna cerkvenost v naši duhovščini prevladovati in na vso moč kričati. Kakor je v cerkvi strogo ločen .klerus" od »lajiškega" elementa, moralo bi po najnovejši paroli biti isto ločenje tudi v narodu kot takem: samo tisti naj bi bil pravi narodnjak, kdor je vsprejet v ta narodni .klerus"; ostali pa ne smejo priti do veljave. Kakor je v cerkveni organizaciji ustanovljeno, da ^klerus" odločuje in zapoveduje, »lajik" pa mora brezpogojno pokoren biti in povelja zvrševati, tako hoče tudi ta duhovščina, da v narodni politiki ona vlada s pomočjo klerikalnih posvetnjakov, ostali pa, ki niso klerikalni, da morajo slepo se uklanjati in niti dotakniti se narodove uprave.
Jasno je, da posvetna inteligenca tega ne more trpeti, kajti konečno je gotovo, da je v prvi vrsti ona izobražena in poklicana v to, da politikuje, upravlja narodove javne zadeve. Sosebno se ne more trpeti, da bi ti najnovejši klerikalni usurpa-torji s svojo cerkveno prenapetostjo hujskali javno mnenje proti jednemu ali drugemu narodnemu delavcu "
Tukaj se je člankar »Narodov" malo oddahnil, odložil raskavo svoje pero, obrisal s čela si pot in štel, koliko vrstic je že napisal o neizobraženih klerikalnih usorpatorjih, kateri posvetni slovenski inteligenci »prebrskajo jetra in obist in vse temne pičice razmažejo v neizbrisen madež."
Človek, ki pozna te naše velmože in čita proizvode njihove divje in zmedene domišljije v njihovem glasilu, dvomiti mora o tem, aLi so gospodje skrajno zlobni, ali pa jim ni vse v redu v glavi.
Torej kaj moremo sklepati samo iz teh gori navedenih »Narodovih" izpovedanj?
Vzrok prepira je ta, da posvetna inteligenca — m ti so gg.: dr. Ivan Tavčar, Ivan Hribar, dr. Danilo Majaron, Ivan Železnikar in Dr. Hribar — je v prvi vrsti izobražena in poklicana v to, da politikuje in upravlja narodove javne zadeve. Ko bi bil člankar zapisal, da upravlja »Narodno Tiskarno" in banko »Slavijo", zadel bil bi pravo; tako pa je odkril le golo ošabnost in častihlepje.
Ker torej klerikalni usnrpatorji tega ne morejo trpeti, da bi ž njimi pometali, zato nastal je prepir.
sesti nemalo, prejemljajoč iž nje vsako leto skoro zastonj vsa drva. Dve napravi, koji je stavila umetna roka, omenim naj še tu, semenski vrt namreč in mestno zavetišče. Semenski vrt vzgaja iz drevesnih semen rasti za svojo rabo in za prodajo. Krasna snaga, uzoren red, bujna in živa rast, nešteto čislo posamičnih gredic, ki ob.sezajo razne rastlinice za nasajanje, skratka vsa naprava tvori celo na neveščaka vabljiv vtisek. Smelo trdim, da takih naprav sredi proste in samotne ravnice odičenih obilo z vsemi svojstvi, ki se zahtevajo od semenskih vrtov, nima mnogo naša dežela. Vse to priznavajo vedno in vedno gostje-potniki, strokovnjaki in nestrokovnjaki in celo prostemu človeku izvije ne nehote osupel vzklik ob toli umetno in vestno gojenem vrtu. Naprava dela ponos in čast korporaciji, po-sestnici, a proslavlja tudi svojega početnika in stvaritelja gosp. Rudolfa Fazan-a, moža temeljito na-obraženega, premarljivega gozdarja, ki neprestano še deluje v prospeh Bistrici, ki je in ostane vzor delovatelja na svojem mestu. Druga naprava je, kakor omenjeno, mestna hiša ob izvirku, oddaljena od semenskega vrta uro hodu. Pet postelj za prenočišče, Staniča za obed in južino z vso namizno pripravo, prostrana kuhinja in pod ostrešjem mrva za ležišča večjemu broju, vse to olajšuje potnikom dotične potrebe. Poslopje je leseno, ukusno izdelano in vsakemu odprto.	(Konec aUdf.)
Gospodje »Narodovci", to smo Vam že dolgo za-trje*lM, da v politiki in upravi Mrodovib jftvnih iaAw •• delamo razločke med st«iioTi: .Dollan ni HiM), kar veleva ma ataa, — kar More, te mož je ■kOt'iti dolžan.' Zate ateoio in nikoli M bodemo Izustili, da bi kaka peterica, — ia ko bi bili vsi po dvakrat doktorji, — ▼ svojih zakotjik Aelala načrte prihodnji slevenski politiki ter btekpogojno narekavala vs^ Slovenji svoje *aekarske in osebne želje kot izraz slovenskega naroda. Poznamo Vas bolje, nego si nislite; a strahu nimam« pred fa«i oeVeaega, Če tuli nam fsttite s t)olen|l, Imenujete nas »gade", »jezuitsko stranko", ter pretite s pikantnostmi itd. Gosp6da, le na dan z Vašo nesramnostjo, da bode vsaj spoznal ves vnanji slovenski svet Vašo omiko, dostojnost in luč. Takih sredstev se niti Leon T8xil ni posluževal proti »in-famnemu klerikalizmu".
Ker so le imenovani gospodje rojeni politiki, ne morejo nikogar trpeti, ki jim stvarno in mirno ugovarja. Krič6 in vpijejo tako dolgo, da ga oplašš in odžen6 kakor vrabca z dvorišča. To je istina, v teb mislih in naklepih živč, v tem so jedini, da so sami poklicani rešeniki naroda slovenskega, in takorekoč obžalujejo, da niso prej zagledali luči sveta, ker slovenski rod bili bi že od Adrije do Mure, od Kolpe do Turških planin obdali 8 kitajskim zidom proti tujcem, rešili zadnjo ped slovenske zemlje in srcu Slovenije odprli krasno palačo slovenskega vseučilišča.
Važno bi bilo in zanimivo, izvedeti znamenja pravega poklica za politiko po »Narodovem" navodilu; pa ti znaki so še tajni, svet jih ue poznih, ker jih »Narodovci" nočejo izdati iz svoje skromnosti. Upamo, da »Slovenski Narod" in »Brus" vendarle povesta znake političnega poklica. Poznali bi tudi radi zavod, kjer se vzgajajo slovenski rojeni politiki. Doslej nismo zasledili druzega, nego pisarni g. dr. Ivana Tavčarja, banke »Slavije" in vredništvo »Slovenskega Naroda". Tu bivajo modrice slovenskega slovstva, vednosti in znanosti. Ker pa te doslej še ne utemeljene trditve noče priznati niti vsa Ljubljana, niti zavedni slovenski narodnjaki sploh, nastal je prepir.
Zanimivo je brati teoretične razprave, s katerimi skušajo podpreti svoj »poklic". Vso Slovenijo razdele ua dva dela; na jedni strani je »golo narodno polje", na drugi pa »katoliško-cerkveno". To je najnovejša narodna geometrija. Člankar »Narodov" nam ne obriše natančnih meju teh dveh parcel, temveč le dostavi, da so duhovniki merodajni na »katoliško-cerkvenem polji", a to svojo mero-dajaost hočejo raztegniti tudi na »golo narodno polje".
Tu je skrito pravo liberalno načelo: »Divide et impera!" Cerkev se mora ločiti od države, duhovščina od posvetnjakov. Duhovniki naj izpovedujejo, pokopavajo, bolnike tolažijo itd., vse drugo polje je njim zaprto. Vsak resen politik mora vedeti, da je katoliška cerkev zavrgla to načelo, in za katoliške Slovence je to vprašanje rešeno, stvar je končana. Kolikorkrat bodo »Narodovci" pogreli to bedastočo, vedno bodemo odgovarjali: »Quod non", ker to načelo je krivo, za nas Slovence naravnost pogubno.	(Dalje sledi.)
Govor poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dne 17. aprila.
(Dalje.)
Sedaj pa hočem izpregovoriti, kako naj bi se napravil narodni mir v južnih deželah. Prav po analogiji češke sprave bi se gotovo ne dal doseči, ker liberalni italijanski in nemški mogotci bi se tu gotovo ne ravnali po vzgledu slovanske večine na Češkem. (Poslanec Vošnjak: Žal, da ne!)
Nastane vprašanje: Kaj more storiti vlada? Ona more ondu veliko storiti, a vendar ne vsega. Po sedanji metodi, po poti naredeb narodnega miru ne bode mogla osigurati. Na ta način utegne narodni boj pač nekoliko ublažiti, a odstraniti ga ne more. V njeni moči je na pr., da odstrani ne-povoljnega namestnika, okrajnega glavarja, uradnike, ki ne umejo dovolj deželnih jezikov ter jih zamenja z drugimi boljšimi. Tudi odpravi lahko ravnatelje in profesorje, ki domače prebivalstvo zaničujejo, prezirajo in žalijo, kateri z otroci v šoli pravično ne postopajo. Sploh ima večkrat priložnost blagovoljno skrbeti za izvajanje narodne jednakopravnosti v nradu, šoli iu javnem življenji. Posebna njena dolžnost je, da razveljavi protipostavne sklepe in ukaze samoupravnih zastopov, da se ozira na pri-
tožbe, ki ji prihajajo v Mi oiit% it fm ifomore. talibaf, 4a tega ne šteti. Take |M«Qo iMMki in tržaški ibvenci že več let fca slotetoske ljulifee šole, i žal, brezvspešno.
Stevenski poslanci se že veitM lišlivali od vzvišeMeiti gospoda nauteega mlKetM, da razveljavi lloglaiti |ionei^avalni aiBlz šta|eNkega Malnega ioklMilk ev^t«, a sedaj Mi imm. SlHt fe pa vsekako slabo, bi se izvajanje drfaaMlIli lakonov prepuščalo sami vladi. Tu primanjkuje često dobre volje, časih t«di previdnosti, vstrajnosti in poguma. Sij se ve^kt^at dogaja, da se najmanjši korak, katerega stori vlada sžmtertje v prid kakemu slovanskemu narodu, razkriči za Bog ve kako koncesijo, kot vspeh tajnega pogajanja ali sovražnega barantanja.
Pri tem so take koncesije večkrat le drobtine, ki onega, kateri prejme, prej užalijo, kakor raz-vesele. Slovani čutimo se navadno ob tacih prilikah ponižane, razžaljene in razdražene, če se nam po dolgem odlašanji za milost vrže kaj, kar nam tiče po vsej pravici. Pri tem pa razdražijo take koncesije Nemce. Na ta način ne bo vlada nikdar dosegla narodnega miru. Po mojem mnenji je za to le jedno sredstvo, namreč to, da se član XIX državnega osnovnega zakona izvede v svojem zmislu po državnem zakonu. To moje prepričanje se opira na ta-le pretehtavanja: 1. Cian XIX. je skupno delo Nemcev in Slovanov. Najplemenitejši sinovi, najodličnejši politiki obeh narodov so sodelovali pri sostavi tega člana.
Dosledno bi bilo, da bi oboji tudi v tej visoki zbornici po skupnem delu sklenili potrebno izvršitev tega zakona. Krona je s svojim pritrjenjem tema članu dala tako važnost in nedotakljivost, kakeršno nahajamo le pri sloveči pragmatični sankciji. 3. Član XIX. bode vsem narodom te državne polovice prinesel zaželeni mir, če se bo izvel v svojem zmislu. Le to bi pregnalo oni strah, kateri še vznemirja narodnosti zaradi njihovega obstanka. Ta član priznava posamične narode kot juridične osobe, kot moralno skupino brez ozira na obstoječe deželne meje, v imenu države priznava jednakopravnost vsem v deželi navadnim jezikom v šoli, uradu in javnem življenji, zahteva po onih deželah, kjer se govori več jezikov, takih učilnic, da se bode vsak narod lahko potrebno izobrazil. Konečno priznava vsakemu narodu nežaljivo pravo za varstvo in gojenje svoje narodnosti. Pa še tako slovesno zagotovljena pravica narodu nič ne koristi, dokler nimamo zakonito opravičenega izvršilnega organa. To storiti se je opustilo in zatorej je član XIX. do današnjega dne le na papirji in neizveden.
Rajše so skušali naredbenim potom vsebino člana XIX. izbrisati, da, skušalo se je vsebino tega člana s tem omajati, da bi se proglasila nemščina za državni in službeni jezik.
Radi tega imamo namesto narodnega miru narodni prepir in boj. Da se odstranijo narodna nasprotja, treba je, da se za vsak narod ustvari poseben organ, kateri bi imel pravico, v njegovem imenu varovati to nežaljivo pravo in ga v resnici izvajati brez ozira na narodne meje, vzlasti v šolskih zadevah. Ta se mora dati samoupravi vsakega naroda. Potem še-le bomo imeli narodno in pravo ljudsko šolo, katere ne bode mogel zlorabiti za raznarodovanje noben drug narod, nobeno tuje šolsko društvo, katero dobiva denar celo iz Prusije.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. maja. Kotranle dežele.
lia»por med Poljaki in liusinl. Dozdaj je bilo v navadi, da so se Poljaki in Rusini v Bukovini pri volitvah družili nasproti drugim narodnim strankam. Pri prihodnjih volitvah v državni zbor pa se ne bodo več bratsko družili in sicer so provzročili ta razpor rusinski zaupni možje na kongresu, ki se je vršil preteklega meseca. Tako namreč poroča rusinski list »Bukovina". Sklenilo se je bilo namreč, da se hočejo postaviti Rusini na svoje noge, ter ne potrebujejo nikake pomoči od nikogar. Poljski listi pišejo o tem sklepu rusinskih zaupnih mož, kakor o nasprotovanji proti Poljakom, da namreč nameravajo Rusini tadi Poljakom odreči svojo pomoč. Tako se je razširil razpor med Poljaki in Rusini iz Galicije še v Bukoviuo.
Vpliv Mladočehov na Moravskem. Kakor na Češkem, deluje češko - radikalna stranka na Moravskem mej drugim tudi proti katoliški cerkvi. List ruskega razkolništva na Moravskem, »Velehrad",
je bil že popolnoma onemogel, in da ni preminil, za to je skrbel njegoT glavni podpornik, nek brnski odvetnik.
Tna^l« 4i>teTe.
Bol^rija. Iz Sofije se poroča dne 4. maja mej drugim: Dnč 30. p. m. dogodilo se je nekaj T našem mestu, ki neprijetno razsvetljava razmere med tukajšnjo policijo in meščanstvom. 2e več let je bil v našem glavnem mestu policijski komisar Krotev, oseba, katere se je občinstvo močno balo. y službenem delovanji se je kazal to-li surovega, da se je vsem pristudil. Babil je pri preiskavah vse mogoče psovke in .nagajko" (bič). Njegovo obnašanje je bilo neprestračeno iu zato so ga njegovi predstojniki radi imeli ter nazivali le „vrli dečko". Preteklo sredo sta se sprla v tobačni prodajalnici dva moža, in policija je morala poseči vmes. Prodajalec je bil Bus, kupec pa Bolgar. Prvi je izpeljal knpca iz prodajalnico ter mu poudarjal, da ne sme v prodajalnico tnjega podložnika brez spremstva dotičnega konzula. Policaji so naznanili to svojemu komisarju. Ko pride ta sam na lice mesta, našel je vrata v prodajalnico zaprta. Buski prodajalec je pa bil še notri, a vrat ni hotel več odpreti, dasiravno je hotel komisar s silo vdreti v prodajalnico. Bus mu je zapretil z orožjem, če pride brez konzula šiloma v prodajalnico. Krotev se ni zmenil za opomine, prodiral s silo v prodajalnico in v tem trenotku zvrnil se — mrtev na tla. Potem še-le je prišel nemški konzulski tajnik, pod čegar varstvo so izročeni ruski podložniki v Sofiji. Na to je Bus svojevoljno odprl vrata in se izročil sodišču.
Rim. Generalno predsedništvo katoliškim kongresom za Italijo objavlja poziv .katolikom to- in onstran gora in morja", v katerem opominja, da bode 19. dn6 februvarija meseca 1893. 1. 50 let, odkar je bil sv. Oče papež Leon XIII. za škofa posvečen. Nadejati se je, da skažejo katoliki celega sveta svcje spoštovanje in ljubezen do sv. očeta, kakor so jo skazali ob slavnostnem mašniškem jubileji splošno čaščenega papeža. Tndi onda naj se zbero otroci velike katoliške družine v duhu ali osebno okoli onega, kateri je njih oče, pastir, učitelj, svetlik miru in pravice v noči zemeljskega potovanja in kaž'pot v večno življenje. — .Osservatore Romano" objavlja pisanje sv. Očeta papeža Leona Xni., pisano dr. Filipu Krementzu, nadškofa kolonijskemu, v katerem naroča sv. oče, naj se sporoči pismo tudi drugim nemškim škofom, d:i bodo delovali za socijalno vprašanje in katoliški misijon v nemško-alriških pokrajinah v zmislu, kateri se omenja v pismu papeževem.
Italija. Te dni praznovala se je v Rimu slovesnost v spomin in čast republikancu Avreliju Saffiju. Kakih pet tisoč udov demokratskih in republikanskih društev je spremljalo doprsno podobo omenjenega republikanca preko korze na Kapitol, kjer jo je sprejel župan na čelu ministerskema in mestnemu svetu ter postavil m častno mesto. Moštvo mestne policije in požarna bramba je bila v dvorni uniformi. Da se ne bi kalil javni mir in motil red, doposlala je vlada vrhu mnogoštevilne policije več batalijonov pešcev. Posebno zavarovani ste bili poslopji obeh avstrijsko-ogerskih poslanikov. Kakor pri vsaki najmanjši priložnosti, dajali so državljani .avite coltore" tudi zdaj dušek svojemu neznosnemu srdu proti naši Avstriji. Ko je šel sprevod mimo omenjenih poslopij, obrnili so zastavonosci prapore ua glavo ter izgovarjali zasramovalne in zaničevalne besede. Kakor znano, bil je Aurelio Saffi 1. 1849. z Mazzinijem in Armellinijem, očetom sedanjega rimskega župana v imenovanem triumvi-ratu. Saffi je bil do svojega zadnjega dne nasprotnik sv. cerkvi in vladi. — Kakor se poroča listom, namerava italijanska vlada posoditi Meneliku, kralju etijopskemu, 4 milijone lir. Kako slabo pristuje tako posojilo Italiji, katera ima toli žalostne finančne razmere! Da pa vkljub temu postavlja dragocene spomenike svojim ljubljencem iu posoja milijone drugim državam, ni druzega nego bahanje, katero jo dostojno smeši pred vso Evropo.
Francija. Pri pariških občinskih volitvah so boulangisti popolnoma propali pri drugi volitvi. Ne da se več dvomiti, da je boulangizem odigral za zdaj svojo ulogo v Franciji. Pa tudi če bi Boulanger povrnil se na Francosko (kakor baje namerava), da bi z osebnim nastopom pred državnim sodiščem spravil spet svojo reč na dnevni red, izvestno ne bi bi bilo mu ljudstvo toH naklonjeno, kakor nekdaj. Hudo se je motil, ko je mislil, da sta njegova oseba in program njegov provzročila volitve. Boulangi-stovska propaganda je životarila le ob nezadovoljnosti republikancev s politiškim zapravljivim gospodarstvom, a sedaj propada, kakor kaže sedanji položaj parlamentarizma. V Franciji ne misli nihče več, da bi se zmenil za Boulangerja in njegovo državno modrost. Ali bo pa to zmerom tako ostalo, nočemo razpravljati. Odvisno bode izvestno, če bo zbornica razumela tudi v prihodaje, ogibati se napak svoje prednice. Ce bo zašla na prejšnjo pot zapravljivega strankarskega gospodarstva, imela bode lahko r boulangistih zopet svojega nasprotnika. — Pri ožjrh volitvah v pariški občinski svut izvoljenih je Mmreč 52 republikancev, 6 konservativcev in en
SM b«ll!»0gl8t.
Portugal. Kakor se poroča listoos h lioedona, govori se tam, da pride major Serpa Pinto v angleško glavno mesto, kjer se baje namerava vdeležiti
poravnav angleške in portugalske vlade. Ce tudi je imenovani afriški preiskovalec provzročil napete od-nošaje med Anglijo in Portugalom, vendar se čuje v angleških diplomatskih krogih, da bode njegova vdeležba pri imenovanih poravnavah vsekako prvi srečni korak za sporazumenje obeh držav.
Izvirni dopisi.
Iz Celovca, 4. maja. (Narodni napredek.) Kako je slovensko ljudstvo na Koroškem že prebujeno, dokazal je 17. april, ko smo imeli občni zbor katoliško - pohtičnega društva. Prišlo je okoli 150 kmetov iz vseh dolin, in to ni mala reč, če se pomisli, kako daleč je v Celovec iz Zilske, Kanalske ali MižiŠke doline. Naše narodno gibanje se od kranjskega v tem nekoliko razlikuje, da je vse bolj demokratično. Ne dela se vehko razločka med stanovi, pošten kmet je ravno tako čislan, kakor duhovnik aU uradnik. Čeravno je prišlo k zboru mnogo odličnih duhovnikov, vendar so bili le trije duhovniki v odbor voljeni, drugi večidel kmečki posestniki. Duhovniki so sami tako želeli, naj se volijo večinoma kmetje, da se ne bo reklo ali mislilo, da hoče duhovščina vse vladati; ona rada prepusti sebi podobno veljavo tudi dragim stanovom, dokler vidi, da se društvo vlada v pravem duhu, da so voljeni odborniki zanesljivi katoličani. Pri nas na Koroškem se kmet nikakor ne potiska v zadnje klopi, on sedi z gospodi pri tisti mizi; to pa kmete veseli, zato se z veseljem vdeležujejo narodnih veselic in jih dostikrat sami vodijo prav spretno. Tako so v Šmihelu že parkrat kmetje sami napravili gle-diške predstave in tudi sami prav dobro igrali. Za prepire in tepeže našim kmetom nič ni; toliko rajši pa berejo slovenske knjige in časnike. Na „Mir" že komaj čakajo. Tudi knjižice, ki jih je družba sv. Cirila in Metoda semkaj poslala, so se ljudem zelo prikupile; hodijo iz roke v roko. .Koroške bukviee nosijo iz ene vasi v drugo; če se eden naroči, bere jih pa sto ali še več. To je seveda slabo za založnika; pa je vendar dobro znamenje, da ljudstvo pouka želi. V tem je tudi ^politični katekizem" dobro došel, ker obsega veliko političnega pouka.
Čeravno pa imamo upanje, da bo slovenska stranka na Koroškem po političnem droštvu dobro organizovana, vendar Vam ne morem prerokovati nobenih zmag pri bodočih volitvah za deželni zbor. Razun Velikovca so povsod slovenski okraji tako pomešani z nemškimi, da so Slovenci v manjšini in ne morejo nič opraviti. Treba bi bilo prenarediti ves volilni red; ko bi se volilni okraji razdelili po narodnih, jezikovnih mejah, potem bi bilo Slovencem še le mogoče spraviti kakih šest poslancev v zbor. Ti bi pa proti 30 ravno tako malo opravili, kakor slovenski poslanci v Gradcu. Naša tiha želja je: Ilirija!
Največ vspeha zna naše politično društvo še imeti, ako v prvi vrsti svojo pozornost obrne na občine, da dobimo narodne zastope po deželi. To bo podlaga nadaljnemu delovanju. Bog pomozi!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Dne 6. maja 1890.
Župan Grasselli naznani, da je postavni načrt glede na vodovodno naklado za stolno mesto Ljubljano dobil Najvišje potrjenje.
Deželno predsedstvo je potrdilo in razglasilo nov najemni in selilni red. Odbornik dr. Stare pri tej točki stavi predlog, naj bi mestni magistrat potom finančnega ravnateljstva preskrbel, da se bode plačevanje domarine vredilo po rokih novega najemnega in selilnega reda. Soglasno obvelja.
Deželna vlada naznanja, da je naučno ministerstvo nekoliko premenilo štatut strokovne šole za vezenje. Ta prememba se tiče le uprave in obseza le dostavke starim paragrafom.
G. Karol Pollak, ki je bil meseca decembra od mestnega zastopa izvoljen v upravni svčt mestne hranilnice, naznanja pismeno, da se zahvali na tem zaupanji in odlaga ta častni posel.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda zahvaljuje mestni zastop na daru 400 gld.
Kreditni zavod za trgovino in obrt je poslal poročilo za 1. 1889.
V imenu pravnega in personalnega odseka poroča odbornik Gogola o resnltatu letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svet.
župan dMo poidnvi novovstopivše in stare zopet izvoljene mestne odbornike. Volitve so bile živahnejše, ker kandidati so se postavljali po po-
sebnih načelih, z raznih stališč. Posledica vsacega boja je, da eden zmaga, drugi podleže, it česar se poraja mržnja, nasprotje. V interesu občinske blaginje pa želi žapan, naj bi se poravnalo nasprotje na korist mestne občine in naj bi mestni zastopniki složno delovali na korist mestne občine. Izstopivšim odbornikom zbor izreče zahvalo na mnogoletnem delovanji.
Pri volitvi podžupana je dobil g. V. Petričič 27, g. dr. vitez Bleiweis 1 glas. Osmič izvoljeni podžupan izreče zahvalo na soglasni izvolitvi, ki mu je v posebno čast, ter obljubi vse svoje moči posvetiti v korist mesta.
Nato se je vršila volitev stalnih osmerih odsekov in dopolnitvene volitve v začasne odseke. Izvoljeni so:
V	magistratni odsek: Dr. vitez Bleiweis, Ivan Gogola, Vladimir Hraskj, dr. Stare (19 glasov), dr. Tavčar, Dr. Vinko Gregorič je dobil 8, J. Hribar 1 glas. Načelnik odseku je župan.
V	personalni in upravni odsek: Gogola (namestnik), dr. Majaron, Murnik, dr. Star^, dr. Tavčar (načelnik).
V	finančni odsek: Benedikt, Gogola, Hribar (namestnik), Knez, Petričič (načelnik), Ravnihar, dr. Stare.
V	stavbinski odsek: Hraskj (namestnik), Murnik (načelnik), dr. Stare, Tomek, Terček, Velkovrh, vitez Zitterer.
V	odsek za uboge: Klein, Ničman, Prosenec, vitez Zitterer, prof. Zupan. Načelnik je župan.
V	policijski odsek: dr. vitez Bleiweis (načelnik), dr. Gregorič (namestnik), Kajzel, dr. Majaron, Peterca, Prosenec, Žagar.
V	šolski odsek: dr. vitez Bleivveis, dr. Majaron, Povše, župnik Rozman (namestnik), Tomšič, Valentinčič, prof. Zupan (načelnik).
V	odsek za olepšavo mesta: Dolenec, dr. Gregorič, Povše (namestnik), Ravnihar (načelnik), Terček, Valentinčič, vit. Zitterer.
V	vodovodni odsek sta bila izvoljena Hrasky in Petričič; v direktorlj vžitnin-skega zakupa Valentinčič; v odsek za kanalizacijo dr. vitez Bleiweis, Hraskj' in Hribar; v klavnično ravnateljstvo dr, vitez Bleiwei8.	(Konee sledi.)
Dnevne novice.
(Podžupanom mesta ljubljanskega) je bil v
sinočnji seji mestnega zastopa izvoljen gosp. Vaso Petričič.
(Strahovita nganjka.) K temu zaglavku s Klanca se nam zvečer dne 6. maja dostavlja: Sinoči sem naznanil, da so včeraj zadeli ob glavo nekega berača. Danes sem zvedel toliko: Isto je blizo svoje hiše tik ceste v koprivji našel neki posestnik, torej ne otroci, kakor se govori. Splošna sodba je pač taka: Ubogi starček je kje v gozdu umrl naravne smrti že pred tedni; sedaj je kakšna zver nesla glavo proti svojemu brlogu, ali potoma jo pustila, ker je blizo poslopja menda se prestrašila zaslišavši katerega človeka. Trupa z obleko še tudi danes niso zasledili. Da bi človeško bitje usmrtilo ubožnega berača, trup zakopalo, a glavo izložilo, kdo bi mogel to trditi? In domače ljudstvo po okolici in širni občini je tako pridno, da razsoden človek ne more niti slutiti na kakšno hudodelstvo. Glava še nocoj v kostenjaku čaka na preiskovalno komisijo. Upamo, da se bo posrečilo rešiti to čudno uganjko.
(.Glasbena Matica") je vse I. in II. lavorike že razprodala; istej pa vedno dohajajo od raznih pevskih društev naročila za te lavorike, zato se obrača njen odbor do rodoljubov z uljudno prošnjo, da mu izvohjo oni, ki žel^ L in IL lavoriko prodati, to naznaniti. Dotični ponudbi naj se pristavi tudi cena, za katero se omenjene lavorike .Glasb. Matici" prepusti. S tem bi bilo zelo ustreženo raznim novim pevskim društvom, katerim ravno v tej lavoriki se nahajajoče pesmi zelo ugajajo.
(V odsekn za delavske zbornice) je nasvetoval poročevalec Šuklje, naj bi vlada predložila novih statističnih podatkov, pododsek pa naj bi prenaredil načrt. Einer je naglašal, da zadnji dogodki zahtevajo hitro rešitev tega vprašanja. Po daljši debati je bil nasvet t^ukljejev sprejet.
(Nevarno je zbolel) čast. g. Frančišek Jarc, župnik na Mirni. Priporoča se prijateljem in znancem v molitev. I (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Litijo in ' nje okolico bode imela svoj letni zbor v nedeljo.
11. maja t. 1., ob 6. uri popoldne ? gostilni gosp. L. Treo-ta. Uljudno se vabijo vsi p. n. udje, ki so že in ki še hočejo pristopiti, k obilni vdeležbi.
(Domoljnbno gospejno pomočno društvo) za Kranjsko ima jutri dopoldne ob 11. uri redni občni zbor v stanovanji društvene predsednice na Turjaškem trgu št. 5.
(Slaba okrajna cesta.) Poroča se nam: Okrajna cesta skozi vas Spodnje Gameljne, po kateri se vozi mnogo ljubljanskih izletnikov, je že več časa v tako slabem stanji, da je nevarna za ljudi in vprežno živino. Zapirajo jo nakopičena drva, vozovi in druge stvari, da je večkrat težavno z vozom skozi preriti. Že minolo leto bi se morala cesta popraviti. Naj torej cestni odbor in županstvo potrebno ukrenita.
(Mesto Celovec) hoče dobiti 900.000 gld. posojila. Dotični sklep koroškega deželnega zbora je cesar potrdil._
.l^arodiio gospodarstvo. Tisa, Krka, Ljubljanica.
(Dalje.)
II. Pri Cesarskem grabnu:
1.	zemeljska dela...... 192.000 gld.
2.	polaganje kamenja..... 18.000 „
3.	tlaki.......... 54.500 „
4.	zravnanje........ 8.400 »
5.	odkup zemljišč...... 6 700 „
6.	grapa z zatvornico..... 10.200 „
7.	nov most v Karlovskem predmestji 34.100 ,
8.	odporni zidovi...... 81.000 „
9.	predelan Štefanski most . . ._10.000 „
skupaj . 1,402.530 gld.
manj........... 22 530 „
skupaj . 1,380.000 gld. ako ostane most v Karlovskem predmestji.
Ker vendar mislijo obraniti Karlovški most, ako mu utrde temelj, pa so še po 10.000 gld. všteli za šentpeterski most k vojašnici in za most v Ste-lanio vas, določili so vse troške na 1.380.000 gld., odštevši troške za pristranske potoke, in so jih ces. kr. ministerstvu v pretres izročili.
To je bistven posnetek dosedanjih razprav; tako daleč je tedaj ta stvar dozorela. Poglavitno pride sedaj.
Poglejmo še ob kratkem, kolikor smo posneli iz časopisov, kako se je o tej stvari v deželnem zboru govorilo in obravnavalo. V 15. seji dne 21. novembra je poročal poslanec gosp. Povše v imenu združenih odsekov, finančnega in gospodarskega, ter podal zboru sliko bivšega in sedanjega močvirja. Poudarjal je posebno, koliko več je zemlja mimo prej vredna.
Mislim, ko bi kdo iz preteklega stoletja iz groba vstal, ne poznal bi'sedanjega močvirja. V preteklem stoletji le ribčem in po nekodi lovcem pristopno, je sedaj, — seveda, le ob prijaznem vremenu, — lepa, obdelana ravan z rodovitnimi nji-
vami in košenicami, na kateri stoje vasi in posa-mezue hiše iu drže vse križem pota.
Kdo bi se ne veselil tega napredka in blagro-val ljudij, ki so se za to delo trudili z umom in dlanom. A žal, da ue moremo s takim zaupanjem v prihodnjost gledati; tudi ne, ako se dovrše vsa nasvetovana dela.
Največji optimisti pravijo, da bode sedaj dobro vsaj za kakih petdeset let?! V tem črnogledem dvomu nas potrjuje zgodovina močvirja iu za njegovo osušeoje dovršena dela, o čemur smo že nekoliko površno govorili, pa še nekaj malega pristavimo. Mislimo, da se občinstvo za to vprašanje zanima, ali se bode vsaj zanimalo, kadar pride do plačevauja.
Najslavnejša doba za močvirje, kolikor smo jih dosihmal doživeli, je bila morda ta ddba, ko so bila izvršena osuševalna dela, začeta leta 1838 pri Cesarskem grabnu. Ko je leta 1845 Ljubljanica zopet po Ljubljani pritekla, je bilo obličje močvirja — vzlasti stranskih pritokov — kar spremenjeno. Mali graben, prej pri izlivu t Ljubljanico znatna voda, je postal tako ozek in plitev, da si ga lahko preskočil; koliko je Gradašica upadla, lahko se vsak prepriča, ako pogleda globoko strugo in nje na-brežno utrjenje. Da je vrednost zemljišč zelo poskočila, se pač lahko razvidi. Okoličani o barji so si opomogli z obdelovanjem močvirja; le barjani, v Ljubljano prišedši, so z nejevoljo gledali tisto debelo nogo na frančiškanskem mostu, češ, ali niso znali drugače mostu narediti . . ., da sedaj vodo napenja?
(iosp. poročevalec je mislil, da bode mogoče ta most ohraniti. Kdor je videl, kako trdno podlago so mu stavili, bode morda tega mnenja, da bi okoli mostu slobodno poglobili strugo za 1 m, pa bi vendar še zmirom dosti trdno stal.
A vse veselje do močvirja je ogrenil barjanom velikanski nasip za južno železnico preko močvirja mimo Goric. Zakaj? Vsakdo se lahko prepriča, da že ob navadnem deževji ugleda močvirje na levem bregu Ljubljanice; velika voda pa že itak ves pri-delek uniči._(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, 7. maja. V državnem zboru je minister grof Schonborn odgovoril na interpelacijo dr. Eiegra zaradi razpisa sodniških mest v Davbi, Srebru in Ustji (Aussig), zaradi mesta sovetniškega tajnika v Mostu (Briix) in mest sodniških pristavov v Hebu in Liberci brez pogoja znanja češkega jezika. Minister je zatrjeval, da se je postopalo po propisih. Deželno nadsodišča v Pragi je iz-! reklo, da za ta mesta ni potrebno znanje I češkega jezika, torej prosilcem ni bilo treba I tega dokazati. Sploh pa niso bili izključeni • oni, ki so zmožni obeh jezikov. Minister je izjavil, da bode stvar preiskoval, ali je v imenovanih krajih potrebno znanje češkega
jezika, ter bode storil v tem oziru svojo dolžnost. Pohvala. Med peticijami jih je bilo šest od dunajskih ženskih društev, da bi smele ženske obiskavati medicinske in mo-droslovske nauke na vseučiliščih.
Budimpešta, 6. maja. „Pester-LIoyd" poroča, da bode vlada še v tem zasedanji zbornici predložila postavo o nedeljskem počitku.
Rim, 6. maja. Ministerski svet je sklenil, da senat konča obravnavo o pobožnih vsta-novah, potem pa se bode postava zopet predložila zbornici.
Pariz, 7. maja. V Lilju so se sprijele straže z delavci. Dva delavca sta ranjena, sedem za{)rtih.
Montreal, 7. maja. Pri včerajšnjem požaru norišnice v Kvebeku je bilo 150 mrtvih, 100 ranjenih.
Umrli ho:
5. maja. Jera Papež, delavčeva žena, 65 let, sv. Petra cesta 44, otrpnjenje srca.
C. maja. Jera Ambrož, mestna uboga, 52 let, Karlovska cesta 7. vsled raka.
Trementiko aporodllo.
Srednja temperatura ISC ^^ 3-5' nad normalom._
]>nna|8ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka)	89	gld.	40	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „	89	„	86	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ...	110	„	—	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	.55	„
Akeiie avstr.-ogerske banke............946	,	—	„
Kreditne akcije ....................300	„	25	„
London • • •..........118	„	35	„
Srebro .............—	«	—	n
Francoski napoleond.........9„41„
Cesarski cekini...........5	„	57	„
Nemške marke ... ....	58	„	05	„
Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti. Kdor mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati. Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil.
Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se nu 12 let obstoječi
komisijski bureaii
na Dunaji Mariahilferstrasse 12. B^ Vakap blasra, ki daje dobiček, in blago v oddelkih na ivoj radnn.	(1^-8)
Ixjava.
Neosiiovano vest, katero sem raztrosil o gosp. Mariji Kopač p. cl. Pavsekovi, preliličem in ob^ialiijeiii.
(U	Janez Cuzak.


■f .f f'f'f'f-f-f'f'f'f i i i ,f ,f ,f .f .f .f .f .f .f Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno < Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje , knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Llebig, prof. pl. Hebra, pl. Zelssl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na '
Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. '
Medene glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke.........60 „ ,
Tekoče glicerinovo milo v steklenici.............65 „
(Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto polt.)
Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „ ,
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld. I —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20
K Al linniVr^P gHcerlnova zobna krema po ....... — .35 ,
^ 5 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sarg;ov sin & oomp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. — V Iijubljani pri lekarnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj. Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnk6-' czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru Lassniku, M. F. Suppanu in , Antonu Krisperju.	(20-9)
OLJNATB BARVE
V
ko0ltarts)klli iiiiMlcah po pol In Jedeii kilo
l>i'il>oi*oea iiajeeiieje
t«)
tovarna oljnatili barv, lalca in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.