Listek.
25l
venskih dežel« obseza nekatere ocene. Na platnicah so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta 1894., in takisto se ondu nahajajo knjige in časopisi, katere so poslala zvezna društva »Muzejskemu društvu za Kranjsko« od dne" 23. jan. 1893 do dne 14. febr. 1894.  —   »Izvestja«  se torej  po bogati svoji vsebini  priporočajo sama.
Zabavna knjižnica, katero ureduje in izdaja za slovensko mladino Anton Kosi, učitelj v Središči, prinaša v svojem tretjem zvezku lepo število kratkih povestij, pripo-vedek, pravljic in basnij, črtico o petroleji, nekaj pregovorov, izrekov in pametnic, razne stvari, kratkočasnice, uganke, rebuse, demante in računske naloge. Berilo je primerno izbrano, jezik precej dober. Kar nič pa nam ne prijajo oblike „tuhtal" (4) nam. ,,ugibal, premišljal", „ostrmeli so vsi nad to novico" (6.) namesto ,,00 tej novici*', ,,kjer je storil žalostno smrt" (13.), namesto ,,kjer je žalostno umrl, preminil", ,,kar naenkrat" (19.) namesto samo ,,kar" ali ,,zdajci, hipoma", ,,zdaj volčji kuhar svojim tovarišem naproti leti (23.) namesto ,,hitt", ,,v naši hiši ni mogoče obstati" (23.) namesto ,,prebiti", ,,drobtinice večkrat poiskuje" (33.) namesto „drobtiuic išče", ,,v katero se bodemo enkrat vrnili vsi (34.) namesto „kdaj, nekoč". Na str. 28. je precej dolg stavek, katerega bi kazalo razvezati v krajše stavke. Čudno je citati o ,,obkladkih iz mrzle vode" (str. 35.). — „Zabavna knjižnica"  velja  15  kr.  in se dobiva pri izdatelji.
Nauk slovenskim gospodarjem, kako je zboljšati rejo goveje živine. Tako se imenuje jako poljudno pisana knjižica, katero je spisal Viljem Rohrman, pristav deželne kmetijske šole na Grmu, izdala pa podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem Mestu. Cena   15  kr.
Etwas von Peter Einsam. To je naslov jedno polo obsežni brošurici, ki je nedavno izšla na Duuaji. Vsebina: »Das Fest der goldenen Herzen« in »Der Armen-ball«. V obeh dovršenih pesmih obravnava pisatelj — kdo bi ne ugenil njega pravega imena! — socijalno bedo, in sicer pikro, kakor zud to med našimi književniki samd on. Svoje čitatelje opozarjamo na ta drobni proizvod; dobiva se pri knjigarji A. Keissu na Dunaji.  Cena ?
Slovensko gledališče. V minulem meseci so bile v slovenskem gledališči še te-le predstave: dne" 1. sušca »Prodana nevesta«, dne" 4 sušca »Veharjevo letovišče« (na korist režiserju, učitelju in igralcu Ig. Borštniku), dne" 7. sušca »Prodana nevesta« (na korist kapelniku »Dramatičnega društva« Fr. Grbiču), dne- 10. sušca prvikrat »Iz dobe koti lj ono v«, vesela igra v treh dejanjih, češki spisal Emanuel Bozdech, poslo-verul Fr. Gestrin, dne" 15. sušca »Čarostrelec« (na korist prvi pevki Berti Leščinski), dne* 19. sušca »Zapravljivec«, dne" 26. sušca »Prodana nevesta«, dne* 28. sušca »Stari ženin« (na korist tenoristu V. Benehi) in dne* 31. sušca »Prodana nevesta« (na korist basistu C.  Vašičku).
Koncert pianista A. Foersterja iz Lipskega. Gospod Anton Foerster, sin znanega glasbenika ljubljanskega, priredil je dne* 1. m m. v veliki dvorani filharmoni-škega društva klavirski koncert, katerega se je udeležilo jako mnogo odličnega občinstva. Zanimanje za ta koncert je bilo do cela upravičeno, saj šteje ljubljansko mesto g. Foersterja vender med svoje umetnike, najsi živi v tujini. In najsi bi ne bilo tega posebnega zanimanja, storil bi bil že vzpored svojo dolžnost, saj je bil najboljši porok, da mora biti to znamenit umetnik, kdor se loti tolike vrste najtežjih toček klavirske literature. — Prva koncertna točka je bila Schubert-Lisztova fantazija »Popotnik«, torej največje klavirsko delo mojstra, ki je itak pisal zgolj brezkončue glasbotvore. Prvi in zadnji stavek poslušalca nekoliko utrudita, dasi imata prelepe misli, ker se v obeh dreve" in kopičijo tonovske množine, kar je sicer nežnemu Schubertu tuje; tem kras-neje pa zveni iz tega   šumečega vrvenja   adagio,   ta   bolestni   spev:   »Die   Soune   dfinkt
252
Listek.
mich hier so kalt, die Bliite welk, das Leben alt« — besede tukaj varirane pesmi. Liszt je nekoč dejal o romanci Griegove sonate v C-molu, da je lepa dolina med dvema orjaškima gorama (prav tisto sonato je tukajšen kritik označil za banalno ali nekaj takega); jaz bi baš to dejal o adagiu »Popotnikove« fantazije. — V nastopni točki, Beethovnovih varijacijah v C-molu, pokazal nam je g. Foerster Beethovna kot velikega skladatelja in virtuvoza, samega sebe pa kot vrednega interpreta tega mojstra. Širšemu občinstvu je glasbotvor pač nekoliko previsok. V nastopnih točkah sta bila zastopana oba heroja moderne klavirske igre, Chopin in Liszt, prvi, nežni sanjavi dekadent, po jedni svojih najlepših nokturen (Des-dur) in po izredno težki baladi v As-duru, mogočni in zanesni Liszt po svoji fantaziji o Mendelssohnovem »Senu kresne noči«. Sapelnikovega valček in gracijozno šumljajoči dans des elfes, dve jako fino izdelani briljantni salonski skladbi, bili sta pač nekakšen oddih menj muzikališkemu občinstvu, izvestno pa ne kon-certistu, ker so njiju tehniške težave tolike kakor pri drugih točkah. — Kar se tiče interpretacije, druži g. Foerster dvoje največjih prednostij, ki dičijo pianista. Glede" na tehniko, vzpel se je na višek svoje umetnosti; to kaže kar najfiueje uiansirani udarek in kar najspretnejše premagovanje tehniških težav. In na isti višini je, kar se dostaje glasbene inteligencije. Njega igra ni nikoli reflektirana, nego vedno prirodna in duhovita. Name je najmogočneje vplivala tehniško najpreprostejša točka, Chopinova uokturna ; tu je gospod Foerster po sanjavem mojstru čudolepo sanjal sladki sen, ono pesem, nežno iz dalje pevajočo v nočni šepet. — Koncertist je igral na krasnem Bluthnerjevem klavirji, ki je še bolj povzdigaval njega igro in sosebno njega mehki in jasni pianissimo. Polna dvorana ni dala prostora neprijetnim mislim, da bi bilo v Ljubljani premalo zanimanja za umetnost; dodani točki (Raffova »Fileuse« in Lisztova »Tarantelle«) sta še povečali navdušenost poslušalcev, tako da je bilo moči oditi iz koncerta z najboljšim vtiskom, zajedno pa z željo in nadejo, da bi g. Foersterja   skoro zopet slišali v Ljubljani!
K. Hoffmeister. Koncert »Glasbene Matice« dne" 12. in 14. sušca. »S t varjenje«. Oratorij v treh delih, zložil Jožef Haydn. — Dandanes se v oratorij i sploh producira jako malo, sosebno pa je malo del, ki bi podajala v tej umetnostni obliki kaj novega. Sam6 jeden, prav za prav dva umetnika sta tukaj nastopila nov pot, skladatelj »Svete Elizabete« in »Kristusa« in Rubinstein s svojim poskusom nabožne opere. Liszt, veliki razmišljajoči duh, tolikanj naklonjen mistiki in religijoznemu sanjarstvu, zahrepenel je po nabožni umetnosti, ko je užil vso posvetno slavo in srečo ; prav tako je Rubinsteina biblijska snov zvabila do onih poskusov, ki so sicer ostali zgolj poskusi. Ta moderna pevca ora-torija in mnogi drugi — Dvofaka je zmatrati le za nadaljevatelja klasikov, ne pa za novotarja v obliki — pobegnili so iz svetž, kjer so užili vse in se vsega naveličali, v 6110 fantastiško svetišče religijozne mistike, kjer se prostira sladki somrak, kjer polje težko dišeče kadilo in plovejo nebeške harmonije iz nevidnih višin, kakor nam zvene" iz ,,Kristusa" ali tudi iz Wagnerjevega ,,Parsifala". Toda to vse je le začasno zavetišče utrujenih duš — saj živimo preveč, da bi ondu, kakor se je pisalo o dekadentih, sam<5 dihali, in sploh: krepila dobivajo tamkaj samo izvoljenci! Malo jih je iste nravi, da bi se zaglobili v takšno delo. Vsi drugačni so v tem pogledu klasiki, osobito Haydn. Njega pobožna duša ni poznala vizijonarne zamaknjenosti in religijozne mistike, katera čestokrat modernim skladateljem nadomešča nedostatno religijoznost. Toda veselo petje, napevi, iz polnega srca v svetišči prirodinem, prekipevajoči od sreče in radosti, polni hvaležnosti in ljubezni do nje Stvarnika, izvirajoči iz najivnega vernega srca — takšni glasovi zvene* iz Haydnovih oratorijev. Da je zaničeval svet in življenje, težko bi bil iz biblijske epopeje izbral in uglasbil one liste, napisane   z največjimi  črkami,  kjer se pripoveduje izvir