Stroški za Ijudsko šolo na Goriškem. Goriška dežela je v nrarsičem dežela neverjetnosti. Tako tudi glede vzdrževanja ljudskih šol. V vseh deželah Avstrije imaio deželne šolske zaloge. v goriški deželi pa knajo okrajne šol. zaloge. Iz deželnega zaloga se dajejo samo prispevki v šolske svrhe. Tega prispevanja na leto je 400.000 K. Po druigfti deželah imajo razdeljene stroške za l'judsko šolo takole: Na Moravskem1 plačajo občine četrtino šolskih troškov, tri četrtine plača dežela. V Istrk na Štajerskem, GornjenT Avstrijskem in v Šleziii plačujejio občine troške za stanovanje učiteljev, vse drugo gre na račum dežele. V vseh drusih deželah, tako na Češkem. v Bufcovini, Dahnacijii, Galiciji, Koroški, Kranjski, na Spod. Avstrijskem, Solnograskem1 in Predarelskem je deželni zalog, ki nosi vse ljudskošolske troške. Šolski troski na Goriškem so se v zad;njenif desetietju kai izdatno1 poranožili. Leta 1901. so znašali 759.000 K. leta 1902. pa 1,550.883 K. Naklade, ki jih plačujejo davkoplačevalci Goriškega v okrajne šolske zaloge, znašajo po 62, 90, 110 do 150 odstotkov; povprečno račimano pobiraio okraji v šolsfce svrhe 109 odstotkov naklade na državne davke. Zraven tega imaio okrajni šolskii zalogi nad dva milijona dolgovza šolske zgradbe. Za leto1 1912 so zr.ašale šolske naklade skupno 1,150.883 K. Niso pa všteti v to vsoto troški za šole v Gorici, ki znašajo za leto 1912 136.000 K itt so obseženi v mestnem proraeunu. To1 so velika števila, ki marsikaj pove>db. Ko' so pred leti reševali šolsko vprašanje v deželnemi zboru, se je bilo zgodilo za gcriške razimere nekaj iako značilnega. Iz deželnega knji^ovodstva je bil izšel izkaz, ki je kazal. da je v rešitev šolskega vprašanja na mestu edino le deželni šolski zalog. Tisti izkaz je kazal, kako se potom dežtelniega šolskega zaioga TazbremeTiijo okraji in se pravičneje razdeli potrošek za šolstvo. Ali v deželnemi zboru so ostali lepo pri okrainih šolskih zalogih, in dežela trpii dalje pod njimi. Deželnega šolskega zaloga namreč ni hotel Pajer, in ker ga ni hotel Pajer, ga niso hoteli tudi Gregorčič in njegovi. Zgodila se je Pajerjeva volja, in dežela trpi dalie pod troški za šolstvo. Je res klasič¦no: Povsod drugod v Avstriii je bilo mogoče osredotočiti šolski potrošek vi deželni šolski zalag — sanro ne v majhni Goriško-Gradiščanski! Mislimo, da bi bilo prav, da bi se bodoči deželni zbor bavil tudi zvparšanjem dieželtiega šolskega zaloga. Če se je to vprašanje uredilo povsod drugod potom deželnega šolskega zaloga. zakaj bi bilo to nemogoče baš pri r.as! Al! seveda, tisti poslanci, ki imajo na vesti sedanje okrajne šolske zaloge. ne smiejo priti več •do reševanja šolskega vprašanja — če ne, bo vedno slabše! Vnebovpijoča krivica se godi Slov. v goTiškem mestu. Za lansko1 leto je bilo' v mestnemi proračunu1 136.000 K za šole; polovica prebivalstva je v Gorici slovenskega; plačuiejo in plačujejo, ali kaj imajo od tega? Lahom plačujejo šole — a Slovenci morajo sami svoje vzdrževati! Olede okrajnih šolskih zalogov je veljalo: Kmet, plačuj in imolči! Nič se niso upoštevale zahteve po deželnem šolskem zalogu. nrarveč po svoje, po zavezniško, so rešili laški Hberalci in slovetiski klerikalci v deželnem zboru šolsko vprašanje s pridržanjem okrajnih šolskih zatogov. Kmet, plačui in molči! — In ta stvar ima še drugo slabo stran: vedno hujskajo kmeta proti šoli I'n učitelju, češ, glej, koliko moTaš plačevati. Mi pravimo: Kmet, res, glej, koliko moraš plačevati za šolo1, ali vedi, da po krivdi tistih, ki te hujskajo proti šoli!