298. številka. Ljubljana, v soboto 28. decembra 1901. XXXIV. leto Izhaja VBak dan «vsösr, iztaBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemaš m avslro-otrske defele za vse leto 25 K, zs pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, m jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano Dres pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 6U h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona ee za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h, Na naročijo brez istodobne vpoSfljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanile plačuje ae od atiriatopne petitvrate po 12 h, če še oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h le ee dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvrta* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga st 12. Uprsvnlštvu naj se t blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga st. 12. »Slovenski Narod" telefon st. 34. — »Narodna tiskarna" telefon St. 85. Katoliška univerza. Že dolgo let sanjari klerikalizem o tem, kako dobi vse šolstvo v roke. Izhajajoč s stališča, da je vsak človek produkt vzgoje, da njegovo mišljenje in čustvovanje ne izvira iz njegove osebnosti, ampak je posledica v dobi vzgoje vcepljenih mu nazorov — trudi se klerikalizem na vse mogoče načine, da bi se šola postavila v službo klerikalizma, misleč, da se tako obnove oni časi, ko je cerkev bila absolutna vladarica sveta, ker je bil ves svet vklenjen v spone duševne sužnosti. V prvi vrsti vodi klerikalizem boj za ljudske šole, ker vidi v teh največjo nevarnost za svoje gospodstvo nad maso iudsfcva. V tem boju nastopa z vso brutalnostjo in z vso hudobnostjo. Ljudstvo sčuje proti šoli, zavedno učiteljstvo, ki se ne da korumpirati, kakor so se dali na Slovenskem Slomškarji in njihove zaveznice, preganja neusmiljeno ter sploh vporablja vsa sredstva, tudi najzaničlji-vejša, da podkoplje učiteljstvu ugled mej narodom ter tako pripravi tla — konfe-sijonalni šoli pod duhovniškim nadzorstvom. Tudi v srednje šole sili klerikalizem. Posebno preži na učiteljišča, a tudi gimnazije in realke hoče zavzeti. V to naj služi razširjenje veronauka, v to naj služijo nedavno tega izvojevane duhovne vaje in v ta namen se klerikalizem tudi peha za to, da bi se dijaki srednjih šol organizirali v nekakih bratovščinah, kjer naj bi se jim vcepljalo klerikalno mišljenje. Pri nas hoče škof kar svojo posebno gimnazijo ustanoviti, da bi se moglo v večjem številu vzgojiti pandurjev klerikalizma. Pri visokih šolah je imel klerikalizem doslej še najmanj sreče. Po tistih skritih zvezah, ki jih ima, se mu je sicer tu, in tam posrečilo, da je kakega svojega somišljenika spravilo na stolico vseuči-liškega profesorja, ali to je ostalo brez upliva na značaj vseučilišč. Glede visokih šol ima klerikalizem najmanj upanja, da doseže uspehov, dasi kaj marljivo obre-kuje in denuncira brezversko znanost in njene oznanovalce. Klerikalizem uvideva sam, da dandanes, četudi je v državi skoro vsemogoč, vendar še nima take sile, da bi se mogel polastiti visokih šol, da bi mogel visoke šole vpreči v svoje namene in zato si hoče pomagati s tem, da ustanovi svojo katoliško univerzo, visoko šolo, ki bi stala pod nadzorstvom škofov in kjer bi se vse znanosti učile na katoliški podlagi. Znanost na verski podlagi ni nikaka znanost. Prvi in najelementarnejši pogoj znanosti je, da mora biti pri vseh svojih raziskavanjih popolnoma svobodna in neodvisna. Znanost, kateri je v naprej predpisano, da ne sme iskati in oznanjevati gole in čiste resnice, ampak da mora učiti in najti le to, kar se strinja s cerkvenimi nauki, taka znanost je sleparija. In taka je vsa katoliška znanost. Ta katoliška znanost je dekla posamezne kon-fesije in je skoz in skoz tendencijozna, ker ima samo namen, služiti cerkvi za vsako ceno. Vseučilišče, kjer se taka znanost uči, ni vredno tega imena. Tako vseučilišče hočejo ustanoviti avstrijski škofje misleč, da vzgoje tam čistokrvnih klerikalcev, ki zadobe vso oblast v državi, zasedejo vse važne službe in bodo svojo moč postavili v službo klerikalizma, ter mu pomagali, izvršiti drugo protireformacijo. Ta projekt ni nov. Sprožil se je že pred leti in tudi I. slovenski katoliški shod se je v imenu slovenskih klerikalcev zanj izrekel. Za slovensko vseučilišče v Ljubljani se ta katoliški shod ni izrekel, nego samo za katoliško vseučilišče v Solnogradu, v tistem Solnogradu, ki je tako strupeno preganjal slovanskega bla-govestnika sv. Metodija. Agitacija za katoliško vseučilišče je bila nekaj let jako živahna. Tudi slovenske bogoslovce se je sililo, da so morali prispevati k zbirkam za to katoliško univerzo, ali vzlic temu ni šla stvar naprej, ker ni bilo zanjo nič navdušenja, ter je naposl-d zaspala. Sedaj pa so avstrijsk i škofje to akcijo oživili. Malo dni pred božičnimi prazniki so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem oznanjajo svoj namen ustanoviti katoliško vseučilišče v Solnogradu, zavod, ki bo stal pod nadzorstvom škofov in kjer se bo točila katoliška znanost, ter so pozvali vernike na zbiranje potrebnih sredstev. S tem je cela akcija stopila na realnejša tla. Stvar, za katero se zavzemo vsi avstrijski škofje, je z ozirom na velikanski vpliv, ki ga imajo škofje v naši psevdo-ustavni državi, ima toliko upanja, da se uresniči, da je treba zavzeti napram nji določno in jasno stališče. Naše stališče glede katoliške univerze v Solnogradu je pač ob sebi razumljivo. Mi smo odločni nasprotniki tega projekta in ae mu bomo upirali z vsemi močmi. Slovenski naprednjaki storili bomo kar bo mogoče, da se ta načrt ovira ali onemogoči in če pride v državnem zboru do razprave, o njem stali bodo naši poslanci tam, kjer bodo stali nasprotniki katoliške univerze. Tega stališča pa nam ne narekuje samo spoznanje, da je katoliška veda le humbug in da od katoliškega vseučilišča državi in slovenskemu narodu niti v kulturnem niti v narodnem oziru ni nič dobrega pričakovati, nego to stališče nam narekujejo tudi strogo narodni oziri. Slovenci zahtevamo slovensko univerzo zase v Ljubljani. Z ustanovitvijo nemške katoliške univerze v Solnogradu bi bilo to naše prizadevanje neizmerno oškodovano, če ne popolnoma pokopano. Vemo sicer, da našim klerikalcem nič ni za pridobitev slovenske univerze. Govorili in glasovali so sicer za ta predlog, a le da bi si pridobili neki narodni nimbus, da bi se kazali kot narodnjaki. Resnih na menov pa nimajo. Kako tudi, saj so slo venski škofje skoro istočasno podpisal poziv za nemško katoliško univerzo v Sol nogradu. In ti škofje so absolutni voditelj klerikalne stranke, kar se pač pokaže te daj, ko pride do odločilne bitke za kato liako univerzo. Mi smo pa nasprotniki katoliške univerze tudi zaradi tega, ker smo prepričani, da bodo klerikalci trumoma podili slovensko dijaštvo v Solnograd, kjer se bode vzgojila v znanstvenem oziru infe-riorna, resničnemu kulturnemu napredku nasprotna, za pravo kulturno delo nespo- sobna, v narodnem oziru pa vseskoz mlačna in ničvredna inteligenca. Ce dobi slovenski narod katoliško, to se pravi na katoliški univerzi vzgojeno klerikalno inteligenco, potem je njegova zadnja ura prav blizu. To so razlogi, iz katerih nasprotujemo projektu zastran nemške katoliške univerze, za katero bodo sedaj v smislu omenjenega pastirskega pisma drli tudi slovenskega kmeta, da bo tudi on s svojimi žulji pomagal graditi nemško katoliško univerzo. V tem oziru pomore lahko vsak resničen narodnjak, da se narede izvršitvi tega pogubnega projekta ovire, pomore lahko s tem, da ljudstvo svari, naj za ta namen ničesar ne daruje. In to je vsacega narodnjaka dolžnost, kajti katoliška univerza v Solnogradu je za nas Slovence še veliko nevarnejša, kakor za vsak drugi narod v državi. V IJ uhljaliL 88. decembra. K položaju. Božične počitnice so minile, in včeraj so se sešli deželni zbori gorenjeavstrijski, solnograški, moravski, šleški in goriški. Novoizvoljeni češki deželni zbor se snide danes. Zasedanje deželnih zborov bo kratko, kajti že 8. januvarja se snide proračunski odsek državnega zbora in 20. januvarja se zbero že vsi drž. poslanci. O Božiču se je bavila večina listov s položajem ter so se stavili razni predlogi, kako naj si pomaga vlada iz zadrege. Priporoča se sprava Cehov in Nemcev, izprememba državnozborskega opravilnika in celo restitucija Kromeriškega državnega zbora iz 1. 1849. V obče prevladuje pesimizem ter se konstatuje neozdravna kriza v parlamentu. Avstro-ogpska nagodba. »Magyar N e m z e t« je prinesel članek, v katerem se spominja lanskega novoletnega govora ministrskega predsednika Szella, ki je govoril o nejasnih avstrijskih razmerah, ter konstatuje, da so razmere danes še prav tako nejasne kakor so bile leto osorej, in da se vprašanje nagodbe ni še rešilo. Ali pred Božičem so se začele vendarle obravnave glede novega carinskega tarifa, ki se bodo po No- LISTEK. Sobotno pismo. Božič je prišel letos skozi deževno meglo in plundro v pristnih ruskih galo šah in najdebelejšem haveloku. Novo leto pride gotovo hripavo in nahodno, kihajoč in kašljajoč, Sv. trije kralji pa se nameravajo letos sploh odpovedati, ker leže radi influence v postelji in je absolutno nemogoče, da bi bili do 6. januvarja že na nogah, oziroma na kamelah. Ali prihodnja sreda zavije staremu letu vrat in mu zapoje finale, kakršen mu gre. — »Ende gut, Alles gut« se o starem letu more ravno tako malo trditi, kakor o naši slovensko-politični bilanci, že zato ne, ker bo zadnja dva dneva zboroval kranjski deželni zbor, v katerem sedi nova klerikalna večina, v njej pa »elita« z drom. Susteršičem na vrhu in z notranjskim kravarjem na koncu. Začetek leta rodil se je v naših kranjskih Tirolah v znamenju klerikalcev in konec bo v istem znamenju, — zato velja peti o tem letu: »Ende schlecht, Alles schlecht«! Koncem leta dela se na vseh koncih in krajih bilanca: v politiki, pri trgovini in nič manj pri zasebnem gospodarstvu — ekonomiji. Prvi dve rubriki prepuščam, da ju izpolnijo drugi, mene najbolj zanima n. pr. bilanca tacih »oekonomie vervvalterjev«, kakršen je dobrepoljski Jaklič pa poslanec Vencajz v Medjatovi hiši. Pa so tudi še drugi. To jesen bilo je večkrat citati v klerikalnih predalih, da bo koncem letošnjega svetega leta tudi — »konec sveta«. Koncem tega meseca ima biti namreč na ne-besu manevriranje planetne eskadre kakor je n. pr. včasih ono vojnega brodovja pred Puljem, »veliki« in »mali medved« pa bosta zgago delala spodaj, mestu kakih torpedovk. Klerikalci so tiči! Tudi v tem letu so vam jo dobro preračunih! Jaz bi se pravzaprav nič ne čudil, če bi prišel kak »konec sveta«, ker — vredni so ga ti ljudje. Dobrepoljski konsum že »plava« in kmalu ga bo deficit vzel, Jaklič pa se bo smejal, saj je na »suhem«, vilo ima, mandat ima, fant zna, četudi vse drugo »krevlja«. Z Vencajzovo zavarovalnico je pa druga, ta je pa že na trohnelih nogah, kakor šentpeterski most, in človeku ae kar lasje ježe, če pomisli, kakšen prizor bo to, če bo videl enkrat na sodnji dan stati na zatožni klopi take in enake kranjske kon-trabantarje. V deželnem zboru kranjskem sede klerikalni junaki na desnici, če bo šlo po pravici, morajo ti ljudje priti na sodnji dan na levico, dobiti pa — kar po obeh!... Bilanco bosta delala tudi dr. Lampe pa profesor Zupančič, kateremu bo šteti najmanj dva tisočaka vsled zadnje tiskovne pravde proti »Slovencu«. O dru. Lampetu gevore ljubljanske tercijalke — če je Druškovičeva gospa tudi vmes, ne vem — da je vsled obsodbe zadnjič tako razbijal po klavirju, da so šle skoro tri oktave v »franže«, in ga bo zdaj moral dati v repa-raturo. Profesor Zupančič pa bo dal napraviti za tiskovno društvo nove vrste wertheimerico, da je noben vrag no bo mogel z vitrhom odpreti. Bilanca teh dveh bo že »slana«. Na Igu so imeli onidan misijon. Ižanski fajmošter je vabil tja verne, moške in ženske grešnike, tudi iz Tomišlja. To mišeljski beneficijat Knific pa, ne bodi len, oznani v nedeljo na prižnici nekako takole: »Na Igu je zdaj misijon. Kdor če tje iti, gre lahko, kdor pa ne mara iti, naj pa ne gre, saj zveličan je lahko tudi tako.« In tako mu je res samo ena »ovca«, ki je pa že pri njem bila »pohabljena«, ušla »dušo prat« na Ig. Škof dr. Jeglič je zdaj dal po celi deželi v cerkvah »ofre« vpeljati. On ne misli še na konec sveta, ampak na krah, ki bi ga znal pri njegovih zavodih zadeti. In tako se svet teh ofrov še preveč udeležuje. In zadnjo nedeljo imeli so ga popoldan tudi v našem šenklavžu. Takrat je namreč največ kuharic in tacih ter-cijalk, ki imajo dosti srebra pa hranilnic-nih knjižic, v cerkvi. Nekje na Gorenjskem blizu Kranja pa se je neki dovtipen kmet tudi udeležil »ofra«. Gre okrog altarja, ko pride do mize s krožnikom, pa položi na krožnik desotico, a ob enem poleg krožnika tudi kos cepca (z butico) in gre svojo pot iz cerkve. O tem se je seveda kmalu zvedelo, in zdaj so uganili hudomušneži rešitev takole: Dosetica je veljala cerkvi, košček cepca pa gospodu! Tableau! Da baš pri teh ofrih ne bo manjkalo po farovžih nevoščijivosti, umejo se samo po sebi, te se namreč nikjer ne manjka. vem letu takoj nadaljevale. Delo je nujno, ker mora biti novi carinski tarif gotov z začetkom 1. 1903, predno se začno poga janja glede trgovinskih zvez z zunanjimi državami. Obe državni polovici se morata zjediniti mejsebojno o novi carinski in trgovinski pogodbi, da bosta mogli solidarno postopati glede pogajanj z zunanjimi državami. »Magjar Nemzet« sodi, da se ustava v Cislitvaniji ne odpravi, ali mogoče je, da nastanejo take Vazmere, da se skupne zadeve državnih polovic ne bodo mogle opravljati. Tedaj bo delati zopet na podlagi pogodbe iz 1. 1867. ter skrbeti za zakon, ki dovoli najmanjše potrebščine dotlej, da se razmere v Cislitvaniji urede in bo možno nagodbo skleniti pravilnim potom. Temne pege na Madjarskem. Zadnje ljudsko štetje na Ogrskem kaže v svoji statistiki, da je število Ma-djarov zopet izdatno naraslo. Pred kratkim pa je izšla v Budimpešti knjiga, v kateri konstatuje avtor, Evgen Barga. da se v zadnjih dveh desetletjih število rojstev manjša; v nekaterih komitatih, kjer je ljudstvo silno propalo in spravljajo matere šiloma svoje otroke s sveta, pa je padlo število rojstev od 44% pred dvema desetletjema celo na 24, 20 in celo na 14% pri tisočih. Kakor kaže zadnje ljudsko štetje izza 1. 1890, je bilo na Ogrskem 22 komitatov, v katerih je naraslo število prebivalcev za več nego 10%, in od teh komitatov jih je bilo 13 popolnoma madjarskih. Pri zadnjem štetju je bilo pa le še 15 takih komitatov in le 6 izključno madjarskih. V komitatih, kjeršteviloprebivalcev narašča, so večinoma Slovaki in Kumunci. Madjarke posnemajo Francozinje ter umore svoje otroke, še predno se rode, da, v nekaterih komitatih je padlo število rojstev na 18 30 0 na tisoč prebivalcev, dočim se rodi celo na Francoskem pri 1000 prebivalcih povprečno 22% otrok. V okraju Decs se je rodilo od 1. 1890 do 1900 388 otrok, umrlo pa je 504 ljudij. V dekanatu Gornji Baranyer jih je bilo 1. 1899 mej 76 okraji 32, kjer je umrlo več oseb kot se jih je rodilo. V občini Nagy Harsany, katera ima 1200 prebivalcev, je le 40 otrok, ki obiskujejo šolo. Mnogo občin je pa tudi, v katerih so morali s poukom popolnoma prenehati, ker ni nič otrok. Vkljub tem žalostnim dejstvom pa se število Madja-rov — množi. Kake sleparije so se pač morale uganjati, kakšna nasilstva so se dogajala, predno je spravila statistika tako veliko število Madjarov skupaj, ko vendar na Ogrskem število Slovanov narašča, dočim Madjari izmirajo — vsled lastne krivde seveda. Kuweit. Po listih se mnogo piše o takozva-nem Kuweit vprašanju. Kuweit je najboljša arabska luka ob perzijskem zalivu ter je porabna za veliko vojno ladijevje. Luka je pod turško oblastjo, a gospodar je ondi vendarle skoraj neodvisni šejk Murabek. Za luko pa se zanimajo Turčija, Anglija, Rusija in Nemčija, ker je Kuweit končna postaja železnice iz Bagdada. Najbolj se potezata za to luko Anglija in zlasti Ru- Zadnji torek so prinesli na ljubljanski ribji trg razen krakovskih ribičev tudi Ižanci čeber velikih in težkih karpov, ki eo krakovske v marsičem odtehtali. Taka konkurenca je bila pa vendar odveč ljubljanskim ribičem in eden teh je dal duška svoji jezi in zajavkal proti Ižancem in njih karpom, udarši se na prsi: »Prmejkuš, podkovanih karpov pa le nimate, kakor so bili nekdaj naši!« — Toda okusi so različni, kakor zaušnice. Nekateri imajo rajši fizične kot mo-ralične, le klerikalni voditelji sprejemljajo vztrajno in brez ugovora tudi najhujše moralične »facke« rajši. V tem so podobni tistim ljubljanskim inteligentnikom, ki po slušajo rajši dunajske »bauchrednerje«, štajerske »jodlerje« in koroške »g'stanzeln-sängerje« po raznih hotelih in pri filhar-monikarjih, kot bi zahajali k slovenskim operam in dramam. Po mojem mnenju bi bilo za finance slovenskega gledališča boljše, ako prireja po novem letu rajši stagione dunajskega »Casperltheatra« in »volkssängerjev«. Gledališče bo potem vedno polno, blagajnica se zredi in okusu »široke publike« se ustreže. Prepričan sem, da bo to nov argument, kako potrebna je Ljubljani — univerza! sija, ki prodira vedno bolj k perzijskemu zalivu, saj ima gospodarske zveze s Perzijo. Zato se vrše sedaj pogajanja radi rusko-perzijske carinske zveze. Tej se upira Anglija, tekmica Rusije, ter se hoče polastiti Kuweita, da bi izpodrinila ruski vpliv v Mezopotamiji ter se utrdila v perzijskem zalivu. S tem pa seveda Turčija tudi ni zadovoljna. Anglija podpira Mura-beka, Turčija pa svojega šejka Ibu Ra šida, ki sta imela že nekaj bojev na suhem in na morju. Sedaj pa je prišlo še nekaj ruskih ladij pred Kuweit. Tako so razmere ob tej luki zelo napete. Anglija je proti Rusiji in Turčiji. Zadnje dni se je sklenila nekaka pogodba, da ostane začasno vse pri starem, da se rešitev vprašanja še nekoliko zavleče. Možno je, da bodo radi Kuweita še grmeli angleški in ruski topovi! Vojna v Južni Afriki. 15. t. m. so imeli vodje Burov v Ka-firkopu v Oranju vpričo predsednika ^teijna pod predsedstvom Deweta zborovanje glede bodočega postopanja, in že 18. t. m. so se začeli novi porazi Angležev. Tega dne je Devvet z 800 možmi pri Bethlehemu naskočil generala Dartuella. 19. t. m. so Buri naskočili 220 km severno Bethlehema angleško kolono, istega dne ponoči pa so Buri severno Pretorije napadli kolono polkovnika Praksa. 20. t. m. zjutraj je Botha zgrabil polkovnika Da-manta. Hudo tepen je bil general Spens blizu Ilegenderlyna. Kitchener sam poroča, da so angleške izgube velike. Zadnji poraz so doživeli Angleži 24. t. m. in sicer je Dewet porazil Firmana pri Twee-Fonteinu. Angleži so izgubili baje 4 kom-panije, t. j. 400 mož in dva topa. Angleški listi priporočajo, naj se hitro pošljejo nove čete in novi, lažji topovi. V Londonu so jako preplašeni in miroljubnost se med Angleži širi. Poštenjak Koblar — pri delu. Včeraj je bil klican kranjski dekan Koblar pred tukajšnje deželno sodišče, in s sabo je prinesel znano hranilno knjižico pokojne Terezije Eržen Knjižica se dandanes glasi na 9800 K, je torej že taka, da bi se težko dobila duhovna posoda, ki bi šla brez zanimanja mimo nje. Tudi poštenjak Koblar oklepa se je z vso silo z dolgimi svojimi prsti. Pri tem živi blagoslovljeni mož v trdni veri, da pravde zgubiti ne more. Zategadelj je tudi primerno aroganten; če ga na primer predsednik sodišča kaj vpraša, odgovarja najprej sede, in šele potem zvleče dolge svoje kosti iz stola, ko ga je lastni zastopnik, gospod dr. Furlan, takorekoč kviško zbrcal! Ustna razprava prične se ob devetih zjutraj. Senatu predseduje deželnega sodišča svetnik Pulec, votanta sta pa deželnega sodišča svetnika Wenger in Veder-njak. Perovodja: dr. Vodušek. Dr. Tavčar, ki zastopa tožitelja, Martina Eržena, razvija tožbo takole: Dne 24 julija 1901 umrla je v Kranju Terezija Eržen. Njena zapuščina razpravlja . se pred c. kr. okrajnim sodiščem v Kranju sub A 287/1. Kot jedini ji brat oglasil se je tožitelj dedičem na podlagi zakona, ter se je ta oglasba tudi sprejela. Iz tega zapuščinskega akta je razvi-deti, da se po zapustnici ob smrti ni dobilo niti beliča premoženja, tako, da je moral tožitelj znatne pogrebne stroške iz svojega poplačati. S tem se mu je vzelo tistih par krajcarjev, katere si je bil za starost prihranil. Sedaj je onemogel in po želji dekana Koblarja naj bi po svoji edini sestri imel samo to dedščino, da izgubi vse prihranke, katere si je bil kot črevljar težko prislužil. Vedelo se je, da je imela zapustnica hranilnično knjižico mestne hranilnice v Kranju, št. 7408 z vlogo 10.000 kron. Da je bila to istina, dokazuje zgo-rejšnji zapuščinski akt, in v njem nahajajoča se potrdila omenjene hranilnice. Ta knjižica pa je izginila kot kafra, a končno se je vendar izvohalo, da se nahaja pri kranjskem dekanu Antonu Koblarju. Ta jo je prinesel k sodišču, po zaslišanju pa jo je zopet s sabo vzel. Ob jednem je toženi dekan izjavil, da mu je zapustnica omenjeno knjižico dne 19. julija 1901, torej pet dnij pred smrtjo, v blagodejne namene podarila. Prav pri koncu zapisnika pa je s posebno previdnostjo dostavil, da mu je k podarila med živimi v dobrodelne namene. Ta izpoved napravlja utis lažnji-njivosti, že zategadelj, ker ni misliti, da je zapustnica pojmila tisti lini razloček, ki obstoji med daritvijo za slučaj smrti, in daritvijo med živimi. Pač pa je moral gospod dekan ta pojem imeti, če si je hotel ohraniti svoj plen. Dekan je takoj dne 19. julija 1901 vzel iz hranilnice 200 K. Pravi sicer, da jih je zapustnici prinesel, pa tudi to je izmišljeno, ker se ob smrti niti vinar ni nahajal v zapuščini. Teh 200 K ima toženi v zapuščino povrniti. V hranilnici je sedaj še 9800 K in 33 K 33 vin. interesa, tako da je dne 24. julija 1901 knjižica vredna bila 9833 K 33 vin. Ostanek 200 K pa je imel dekan Koblar v rokah. Daritev, kakor jo trdi toženi, je pa sploh neveljavna, ker ni zadosti jasna, in ker obdarovani z »dobrodelnimi nameni« ni zadostno označen. Tudi dekan ni zastopnik teh dobrodelnih zavodov, tako, da ni imel pravice jih dne 19. julija 1901 zastopati. V drugem je ta izpoved dekana docela izmišljena. Po njegovi trditvi bi bila knjižica popolnoma v njegovih rokah, in če bi končno izginila v njegov žep, bi zategadelj živ krst od njega nikakega računa zahtevati no mogel. Končno je poplačilo dolgov kranjskega dekana tudi »dobrodelen namen«, vsaj v kolikor prihaja v poštev oseba tega dekana! Sicer bi pa vsak pošten človek, kadar stoji pred tako darit vijo, poklical vsaj par prič, da bi osoda cele daritve ne tičala zgolj v njegovih rokah; to velja še posebej za Kranj, kjer je zanesljivih in poštenih prič obilo! Nekaj dnij, dva ali tri dnij pred smrtjo obiskala sta Terezijo Eržen zakonska Janez in Katarina Škerlj, ki sta ž njo v starem prijateljstvu živela. Prišla sta slučajno v Kranj, in ker sta cula, da je stara prijateljica nevarno obolela, sta jo šla obiskat. Pri ti priliki jima je zapustnica pravila, da se ji je bolezen na boljše obrnila, in da upa, da bode v kratkem popolnoma zdrava. Pristavila je, da bode šla takoj, ko le malo okreva, na jug, da se tam popolnoma okrepča. Povedala je, da njeno celo premoženje znaša ravno 10.000 K, da je v kranjski hranilnici naloženo, in da bode denar, ko gre na jug, s sabo vzela. Sedaj, je dostavila, dala sem bukvice dekanu spraviti, ko bom pa šla v gorkejše kraje na jug, jih bom s sabo vzela! Vse to godilo se je po 19. juliju 1901. Dokaz priči Janez in Katra Škerlj v Ljubljani. Anton Koblar neče izpustiti knjižic, ki so mu le v shrambo izročene bile. Še celo pogrebnih stroškov noče poplačati. Zatorej tožba. Zahtevek tožbe se glasi: Toženi Anton Koblar, dekan v Kranju, ima pripoznati, da spada med zapuščinsko premoženje dne 24. julija 1901 v Kranju zamrle Terezije Eržen, — zapuščinski akt A 287/1 c. kr. okrajnega sodišča v Kranju — a) v njegovi posesti se nahajajoča vložna knjižica mestne hranilnice v Kranju, št. 7408 z vlogo 9800 kron, in nateklimi interesi; b) gotovina v znesku 200 K, katere je toženi na omenjeno knjižico dne 19. julija 1901 vzdignil, — ter privoliti, da se to premoženje vzame v razpravo, in oglaše-nim dedičem prisodi. Dalje se toženi obsodi, da ima zgoraj omenjeno vložno knjižico, kakor tudi gotovino v znesku 200 K, 5% interese od dneva dostavljene tožbe, zapuščini po Tereziji Eržen v roke c. kr. okrajnega sodišča v Kranju tekom 14. dnij poplačati, oziroma izročiti. Vse proti eksekuciji! Cum inpensis! Dr. Furlan, zastopnik Koblarjev — vrag vedi, da ni dobil zaupanja dp. Šu-steršič! — odgovarja tožbi na dolgo in široko. Na prvem mestu hoče dokazati, da je hotela pokojna Terezija Eržen svojega brata in sedanjega tožitelja razdediti. Neprestano si je glavo belila, kako bi bratu odvzela dedščino po sebi. »Gospa Likozar rekla ji je na to, da more, ako hoče brata razdediti, poklicati notarja, ali pa doktorja, da bo svoje reči v red spravila, ker bode sicer vendar — le brat po nji vse podedoval. Ranjka pa je izjavila, da notarja in doktorja noče imeti. Nato rekla jej je gospa Likozar: da naj pokliče gospoda dekana, s čim je bila ranjka zadovoljna«. Drugič hoče toženi dokazati, da je pokojna Terezija Eržen še pri življenju mnogim osebam omenjala, da se jih je spo- minjala, ko je svoje reči z dekanom vred spravljala. »Obetala je različnim osebam, da jim bo 500 gld., ali 300 gld. itd. zapustil a«. Dr. Tavčar se protivi vsem dokazom, ker so nepotrebni. Toženi v svojem odgovoru sam pripoznava, da je hotela Terezija Eržen izreči poslednjo svojo voljo, tako, da se ima cela pravda presojati po predpisih §§ 552., 647., 650., 914. in 916. obč. drž. zakonika Že to, kar toženi v svojem odgovoru omenja, zadošča, tako, da se bode moralo tožbi ugoditi, ne da bi se zaslišali ponudeni dokazi. Toženi Tone Koblar, informativno zaslišan, izpove takole: Dne 19. julija 1901 prišla je neka ženska k meni ter me je pozvala, naj grem k rajnki Rezi Eržen. Jaz še vedel nisem, zakaj da me kliče, kajti o premoženju nisem bil poprej z rajnko nikdar še ničesar govoril. Jaz pridem na to k rajnki okolo 11. ure ali polu 12. ure opoldne ter jo vprašam, kaj da želi. Ona mi reče: »Jaz se čutim slabo in vem, da ne bom dolgo živela. Vendar pa nočem napraviti testamenta, da ne bo treba plačati procentov. Zato Vam hočem izročiti svoje bukvice.« Na to mi reče, naj pokličem njeno deklo. Jaz stopim k vratom sobe in rečem, naj pride postrežnica notri. Takoj na to stopil je tožnik v sobo. Rajnka bila je nejevoljna ter je rekla: »Jaz te ne potrebujem, dekla naj pride!« Brat je odšel in rajnka je rekla: »Ta prav preži na bukvice, pa ne sme nič dobiti radi svojega živl|enja.« Na to vstopi dekla (Marija Cotel) in rajnka ji reče: »Pojdi v kofer, pa prinesi tisto, kar je notri zavito.« Dekla šla je v kovčeg, je prinesla v neki reči zavito hranilno knjižico, je dala taisto zavito rajnki ter je odšla. Na to je rajnka knjižico odvila ter je dala taisto meni v roke, ruto in menda nekaj denarja je pa obdržala ter rekla: »Te bukvice Vam sedaj dam med živimi v dobre namene, tako da ne boste imeli zaradi mojega premoženja ne pred dav karijo, ne pred sodnijo opravka, kedar me ne bo več, ampak da boste potem kar sami vse uredili« Ker bom pa še nekaj za se potrebovala, prosim, pojdite mi po 100 gld. in mi jih prinesite. To drugo pa, kar je na bukvicah, pa tako razdelite: 1000 gld. imejte za reveže, 1000 gld. ostane farni cerkvi, 500 gld. ostane za ustanovljeno mašo za me, 100 gld. dajte revnemu žnidarju v Stražišu, se bo že sam oglasil (Luka Uranič), 100 gld. dajte naši rejenki (Mina Dolenc, Stražiše št. 141), 100 gld tej Pintarci, ki me streže (Marija Pintar v Kranju), po 100 gld. pa ta zgornji bolnici Katri in njeni sestri Micki, ki mi streže (to sti Katarina Kerštajn in Marija Novak). Na to se je malo pomislila, kakor bi računala, čez koliko je že razpolagala in je rekla potem: »Ta bolna je zelo potrebna! Ali pa dajte obema 500 gld. Bom že Mariji Novak povedala, koliko da do-bisti, kar Vam bo ona rekla, toliko jima pa dajte. Se znate nanjo zanesti. Sedaj pa še kaj druzega! Pa mi ne pride na misel. — No, pa dajte nekaj za revne študente, nekaj, precej pa Vi obdržite« Jaz ji rečem: »Zahvalim, ne potrebujem za se ničesar.« Rajnka reče na to: »No, si bodete pa Vi domislili, v kakšne dobre namene bi se obrnilo, pa vzemite in to drugo porabite po svoji previdnosti v dobre namene, kakor hočete.« Jaz sem šel na to s knjižico po 100 gld. v hranilnico, kjer sem dobil bankovce in sem jih takoj prinesel rajnki. Ko sem rajnki teh 100 gld. vročil, rekla mi je: »Tedaj, kakor sva se zmenila, tako naredite!« Jaz sem to smatral kot darilo v gotove namene, brezdvomno pa vsaj kot naročilo, katero imam pravico takoj, kakor tudi po njeni smrti izvršiti. In tak mandatum post mortem je v smislu § 101. a. d. z in najvišjih razsodb z dne 3. oktobra 18g3 G. U. št. 10345 in z dne 29. marca 1898 G. U. št. 84 popolnoma veljavno. Predsednik: Gospod dekan, ali se Vam ne zdi čudno, da je pokojna tako dobro razločevala med daritvijo »med živimi« in daritvijo »mortis causa«. Koblar: O nič! Sicer je pa bila v Trstu, in tam se človek marsikaj nauči. Predsednik: Ali mislite, da Vam je Eržen svoje celo premoženje takoj podarila? S čim pa naj bi bila živela, če je slučajno zopet zdrava postala? Dalje v prilogi. Tfcfl Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 298, dno 28. decembra 1901. K ob 1 ar: Tiato bi bilo njena stvar! Dr. Tavöar: To je bila prava sreča, da je Reza Eržen umrla. Sicer bi jo morala občina rediti! Ko bi ar: Morda bi ji pa bil knjižico zopet nazaj podaril. Nato sklene sodišče zaslišati nekaj prič. Priča Janez Škerlj, mehanik v Ljubljani, pove, da je bil dne 21. julija 1901 na obisku pri Rezi Eržen, in da mu je le ta pripovedovala, da je dala bukvice dekanu shranit. »Gospod so prišli namreč k nji, so ji p r i ö e 1 i p r a v i t i: Ti ste stari, v i ste bolni, vi nimate svojih ljudi, vambodo bukviceše izginile, ali vam pa bodo vzete. D a j t e j i h meni!« In res jih je dala. Pri tem je Reza Eržen pričo vprašala: ali nisem prav storila? Priča ji je odgovorila: Prav, ste v s a j p o š t e n e m u č 1 o v e k u dali spraviti, kadar bodetenucal i, vam bo pa nazaj dal. Priča KatarinaŠkerlj, žena prejšnjega. Izpove kakor njen mož Janez Škerlj. Predsednik: Kaj pravite k temu, gospod dekan? Koblar: Nič! Predsednik: Povejte mi, gospod dekan, zakaj niste poklicali par zanesljivih prič? Koblar: Bal sem se tožnika! Ta odgovor napravil je utis velike smešnosti, ako si primerjal zdravorejenega dekana s starim in onemoglim Martinom Erženom, ki je pri tem še na pol gluh in slep. In tacega moža naj bi se bil prekanjeni kranjski »tehant« bal! Potem nastopi cel regiment pobožnih kranjskih ženic, katere je dekan Koblar mobiliziral na vojsko radi hranilnične knjižice, in katere je bil že poprej dr. Furlan, ki seje v ta namen v Kranj podal, dobro izvežbal. Čudno je bilo, da se je ta garda na tisto, kar je bilo na korist »gospodu«, prav dobro spominjala, na vse drugo se pa ni mogla več spominjati. Navadna prikazen pri takem materijalu! Vse te ženske so pa vendar izpovedale — prej kot ne si niso bile v svesti, da slabo za »gospoda« govore — da je Reza Eržen hotela delati oporoko! Dr. Furlan predlaga, da naj se dekan Koblar pod prisego zasliši, tako, da dobi kranjski poštenjak celo pravdo v roko. Dr. Tavčar se temu odločno pro tivi, ker ni izključeno, da ne bi dekan krivo prisegel. Omenja, da je bil pri kazenskih razpravah, ko se ni dala prisega duhovniku, ker se je bilo bati, da bode pod prisego lagal. So pač take razmere v deželi! Sodišče se je dolgo časa posvetovalo. Ali vendar je razprava podala popolno sliko, in čisto nepotrebno je vsako zaslišanje Koblarjevo! Opraviti imamo s slučajem, kakor so se v dobi škofovih zavodov takorekoč udomačili v deželi. Pred sabo imamo čisto vsakdanji lovnahranil-nično knjižico, napravljen po »dušnem pastirju«. Ta dušni pastir izvohal je, da ima neka bolnica 10000 K, in da je jezna na svojega brata, ki bi bil njen edini dedič. Tu bi se dalo kaj ujeti! si misli lovski dušni pastir. Dne 19. julija 1901 bil je lov, malo dni poprej — kar Koblar sam pri-pozna — obhajali so gospod tehant bolnico. In takrat so prej kot ne padle tiste besede: mati, vi ste stari, ste bolni, bukvice vam bodo ukradene itd. Na to se je pripravljal teren: nastopila je cela garda starih žensk, ki so bolnico v svojih rokah imele, in katere so bile brez dvojbe z dušnim pastirjem zmenjene, da so huj-skale proti bratu, ter priporočale gospoda tehanta, ki umejo take reči brez sodnije, brez davkarije in brez procentov v kraj spraviti. Tehant pridejo in bukvice s sabo vzamejo. Bolnica sicer pravi, da jih je dala »gospodu« samo shraniti, in da jih bo nazaj dobila, kadar jih bo »nucala«. Tehant pa govore drugače: da jim je bolnica svoje premoženje do zadnjega vinarja med živimi podarila. Vse, čisto vse! Re-vica je do zadnjega dneva upala, da bode ozdravela, in da pojde na jug, »da se še jednokrat grozdja nazoblje«. Imela je podobo matere božje, do katere je največ upala. No, če ji je božja porodnica izprosila zdravje, s svojega ležišča vstala bi bila Terezija Eržen kot beračica, k e r j e dne 19. julija celo svoje imetje »med živimi" podarila kranjskemu dekanu. Ali je pameten človek na svetu, ki bode kranjskemu dekanu kaj tacega verjel, in naj to človeče desetkrat priseže, seve po Liguorjanski metodi?! Stvar pa je prozorna, kakor steklo. Poštenjak Koblar, ko je enkrat tiščal knjižico med dolgimi svojimi prsti, in ko je bila Terezija Eržen umrla, se je brez dvojbe posvetoval s kakim skušenim katoliškim juristom. In ta mu je povedal, da se cela brozga z dne 19. julija ne bode dala na površju obdržati niti kot posmrtna daritev, niti kot mandatum post mortem. Povedal pa mu je, da bi se cela umazana zadeva dala rešiti kot daritev inter vivos, kar se pravi slovensko kot daritev »med živimi«. I n sedaj nastopi ta daritev med živimi. Najprej jo prinese Koblar sam k sodišču, ter jo nekako sramežljivo odloži v zadnjem kotičku dotičnega sodniškega zapisnika. Potem pa jo je bilo treba vcepiti pobožnim ženicam v glavo, da bi pri glavni razpravi z žensko svojo pametjo kaj ne pokvarile. Gosp. tehant so jako previden gospod. Na njihovo željo pripeljal se je »am dr. Furlan vKranj, in odprl ondi velikansko inkvizicijo. Jemal je priče na zapisnik, jim stavil potrebna vprašanja, ter vse zapisal, kar so zbegane ženice izpovedale. Dobile pa so te zbegane ženice utis, da so gospod tehant zaljubljeni v daritev med živimi. In sedaj bi bili morali čuti te stare ženske, kako jim je pri glavni razpravi bila vsaka druga beseda »daritev med živimi«! Doživeli smo drugo izdajo go-škega kurata ženskih prič, in človek se je kar čudil, da ni nastopila kaka stara krščenica ter pričela razpravljati o »donatio inter vivos«. Cela stvar se da naravno raztol-mačiti. Kar ni dosegel dr. Furlan s svojo inkvizicijo, to je dodelal Koblar sam. Ko je bila stara ženica vprašana, kdaj so gospod tehant ž njo o ti pravdi zadnjič govorili, odgovorila je: Še včeraj! Potem pa je s sumljivo hitrico dostavila: »Pa so mi rekli, da naj resnico govorim. In tako je tudi bilo. Oče dekan so vse svoje priče, dan pred razpravo, okrog sebe zbrali, in so jih lepo krščansko opominjali, da naj resnico govore. Poznamo taka sredstva, in tepec je, kdor se nad tem izpodtika! Ali ni res tako? Res je! Sodišče, ki si prej kot ne dobrodelnih nekdanjih utisov »des irreferiblen Selbsteides« nazaj želi, je sklenilo, da naj se Koblar pod prisego zasliši. In sicer z imenitno motivacijo, »da izpoved Škerlja Ja neza še ni zadostno ovržena«. Škerlj mora torej na vsak način ovržen biti! Razprava se je na to prenesla, in gospod tehant bodo imeli dosti časa, da vestno in na vse strani premislijo in pretehtajo, kako naj s svojo prisego pravdo čisto v svoje roke dobe. In gospod Tone bo prisegal, da bo kar veselje. Tudi sveti Liguori piše nekaj o prisegah, posebno o prisegah za dobre namene. Razprava se danes nadaljuje. O izidu poročamo prihodnjič. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. decembra. — Osebne vesti. Davčni nadzornik gosp. dr. Karol savni k je imenovan ministerijalnim koncipistom v finančnem ministrstvu. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: finančni kon-cipist g. M. Spindler davčnim nadzornikom, konceptni praktikant g. E. K a n d a r e finančnim koncipistom, oficial deželnega plačilnega urada, g. Aleksander Inglič, blagajnikom, davčni pristav g. Viktor Česnik davčnim oficialom in davčni praktikant g. Valentin Novak davčnim pristavom. Premeščeni so: višji finančni komisar v Logatcu, g. dr. Ivan R upnik, k uradu za odmerjenje pristojbin v Ljubljano, davčni oficial v Ljubljani, g. Karol Pire, k okr. glavarstvu v Logatec in konceptni praktikant v Kočevju, gosp. Aleks. G u z e 1 j, k davčni administraciji v Ljubljani. — Volitev v komisijo za odmerjenje osebne dohodarine. Priporočamo, naj se volijo v to komisijo naslednji gospodje: za I. razred kot člena Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, in Au-drej Šarabon, trgovec v Ljubljani-Vod-matu, kot namestnik pa Ferdinand Stare, c. kr. deželnosodni svetnik v p. in posest nik v Ljubljani; za II. razred kot člen Fran Žužek, c. kr. nadinžener v p. in posestnik v Ljubljani,* kot namestnika pa Josip Lenče, trgovec in posestnik, ter Anton Dečman, trgovec in posestnik, oba v Ljubljani. — Anton Mezeg, župnik v Podkraju je velik nasprotnik vseh liberalcev in vseh liberalnih časopisov. Kako se trudi, da bi pregnal naš list s Podkraja, o tem pričuje pismo, katero je ravnokar pisal gospodu Martinu Rovanu, poštenemu možu in posestniku v Podkraju. Pismo slovi: Spoštovani g. Martin Rovan ! Morebiti se Vam čudno zdi, zakaj da me ni k Vam v gostilno. No, vzrok lahko veste. Dokler bodo pri Vas libe ralni časopisi, mene in mojih pristašev ne bo k Vam. Kajti, kdo bo hodil v hišo, kjer ga blatijo in zabavljajo čez njega, kar se ravno godi v grdih liberalnih časopisih. Moje mnenje o teh časopisih je tisto, kakor presvitlega ljubljanskega škofa in druzih škofov ter papeža samega : namreč, da taki časopisi napravljajo silno pohujšanje pri priprostih ljudeh, ki ne ne vedo laži ločiti od resnice, človek mora biti že precej izobražen in skušen, da mu taki časopisi niso, Bog, ve kako nevarni. Za navadnega človeka, ki vse verjame, kar bere, in še rajši verjame kar je slabega : za takega, pravim, je pa slabo berilo kar naravnost strup za njegovo versko prepričanje. Ako ne verjamete, naj pa Vas skušnja uči. Poglejte nekoliko prave liberalce, ali ima še kateri v resnici trdno versko prepričanje? Pravijo sicer, da so dobri kristjani, toda to je le ljudem pesek v oči. Tudi dr. Tavčar pravi, da je dober kristjan, da si je splošno znano, da ne hodi ne k sv. zakramentom ne k sv. maši. Ker so toraj taki časopisi prava kuga za versko življenje, zato pa škofje lepo prosijo in tudi rotijo zlasti gostilničarje, naj nikar ne pustijo v svojih gostilnah slabih časopisov, ker s tem bi bili oni sami krivi groznega pohujšanja, ki ga napravi tak umazan časopis. Gotovo se bodete še spominjali na te škofove besede. Zato pa, ako ste še v resnici katoliški mož, prosim Vas prav lepo in v imenu Božjem, ne nakopujte si na vest težke odgovornosti pred Bogom ! Veste, kaj govori Kristus o pohujšanju? Kako upate vredno prejemati sv. zakramente, ako pustite, da se iz Vaše hiše širi med ljudi protiverski .duh in da tega nočete zabraniti, dasi bi lahko. Ne govorite, da ste prisiljeni imeti v svojih prostorih take časopise ! češ zaradi pivcev. Ako bi vsi gostilničarji zaprli svoje prostore tem časopisom, bi kmalu ponehali izhajati. Ali jih bo Trkman na hrbtu nosil okoli, ako bi mu noben gostilničar ne pustil imeti v svojih sobah umazanega in pohujšljivega berila. Glejte, celo Jurčkov Lojze, dasi je liberalec, jih noče imeti v svoji hiši, Vi pa, ki se štejete med katoliške može, pa pustite, da Vam drugi gospodarijo v hiši glede liberalnih časnikov. Nikar ne glejte na par krajcarjev, ki jih morebiti vsled tega vlovite ! Povem Vam, da Vam nikdar ne bodo prinesli božjega blagoslova, ampak Vam bodo zapravili še tisto, kar ste sicer pošteno pridobili. — Še tako ljudje govorijo, da Vaša hiša ni srečna, in kakor vse kaže tudi res ni. Ako böte pa to berilo imeli v svoji hiši, pa Vam lahko za trdno obljubim, da ne böte imeli še toliko sreče, kakor do zdaj ! Lahko toraj sami sprevidite, da hišni blagoslov in pa tako liberalno berilo ne gre skupaj. Odločite se toraj za jedno, ter Vas prosim, da mi do petka zvečer spororočite, ali Vas je volja, pustiti te časopise ali ne; ker ako jih obdržite, potem sem prisiljen, da se Vaše hiše ognem tudi v soboto, ko bodem drugod hiše in jedila blagoslavljal. Ako mi pa ne bodete nič sporočili, pa tudi vem, pri čem da sem ! To je moj zadnji opomin do Vas ! S spoštovanjem Anton Mezeg, župnik. ' Tako ščuvanje moramo prenašati, in ni ga varstva, dasi se toliko piše o tem, kako je obrtništvo zaštiteno proti slepar- jem in hujskačem ! Pri vsem tem pa je ta Anton Mezeg človek, ki je predlansko leto dal svojo kuharico »za tri mesece v Ljubljano«, kar ni bilo v posebno spodbudo ubogi fari. Tudi se gospod fajmošter radi vina napijejo, tako da ga časih pozno v noč graščinski logarji pošteno nadela-nega v farovž privlečejo. Ko bi pijani kolar pri tem še molčal! Pa ne ! Ko ga vlečejo logarji skozi vas, poje na vse grlo: Dekle, povej, povej, ali me še ljubiš kaj ! Tudi to ni v spodbudo revni fari! In tak katolik se predrzne pisati pisma polna katoliškega hinavstva. Piano, možek, molči no, molči! — Občinski svet ljubljanski ima v torek, 31. decembra t. 1. ob petih popoludne v mestni dvorani izredno in zadnjo sejo v tem letu. — Slomškarji na delu. S Šta-jerskga se nam piše: Učitelj Jaklič iz Dobrepolja pošiljal je zadnje dni lastnoročno pisane liste raznim učiteljem tudi po Štajerskem za občni zbor 29. in 30. t. m. Slomškove zveze rekoč: »Vabim Vas najuljudneje, da se udeležite shoda Res je, da umetno narejeno javno mnenje ni prijazno našemu strmljenju. Vladajoči liheralci . . . itd. Upam, da se udeležite in me v kratkem obvestite o tem da Vam pošljem vstopnico. Z vsem spošt. pozdravlja Vas Jaklič« — Enako vabite sestri Štu-pica &, Comp, obetajoč vsem učiteljicam imenitnega uspeha itd. Tudi središki Kosi in pohorski Tomažič se ponižujeta z vabili na shod. Grozno bobnajo ti hinavci in če jih Slomšek iz nebes pogleda pošlje še Vam potres o tem zboru v Ljubljano. To so Vam pravi kleČeplazci, ki zatajujejo svoj poklic in se obešajo na talarje in blagoslovljene roke. — Več o tem po zboru. — Taki so klerikalci. Dne 15. t. m. se je vršila v Skofji Loki prav značilna kazenska obravnava proti zagrizenemu klerikalcu iz Gorenje vasi Matevžu Jngliču. Ta mož, ki je občinski odbornik in svetovalec, je vrlega in občespoštova-nega gorenjevaškega župana Martina Brenceta obdolžil, da pri razdelitvi podpore po požaru ni pravično postopal. Pred sodiščem se je dognalo, da je Matevž Jnglič delal županu grdo krivico in mu prav po klerikalsko čast kradel. Jnglič je bil spoznan krivim, in ker je bil že dvakrat zaradi tatvine kaznovan, je bil obsojen na 14 dni zapora in v poplačilo stroškov. Bomo videli, če bo ta klerikalec sedaj miroval, če ne, se pa še kaj dokaže, da bo pomnil. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo, dne 29. t. m. bodeta dve predstavi: in sicer popoldne ljudska predstava ob izredno znižanih cenah Aleševčeva burka v enem dejanju »Nemški ne znajo« in Haupt-mannove dramatične sanje »Ha niče pot v nebesa«, pri kateri sodeluje ženski operni zbor. Zvečer repriza Vilharjeve hrvatske narodne opere »S m i 1 j a n a«. Prihodnja predstava jo na novega leta dan zvečer: narodna igra s petjem »Deseti brat«. Nadaljnje predstave se vr.-V-v mesecu januarju dne: 2., 4., 8, 10., 12., 11., 16., 18, 21., 24, 26., 28. in 30. — Mestna nemška deška pet-razrednica je pravi unikum med šolami. Iz poročila v seji c. kr. mestnega šolskega sveta je razvidno, da je g. kate-het M. Sarabon prosil, da bi smel vsaj v I. razredu podučevati verouk v slovenščini, ker je med 43 učenci samo troje učencev nemščine toliko zmožnih, da morejo slediti poduku, vsi drugi pa učitelja prav nič ali pajako sla bo razumejo. Posledica teh razmer je ta, da ima polovica učencev najslabši red v verouku ter da prekasno opravljajo spoved in prvo obhajilo. Učitelji pripovedujejo, da so po katehetovi uri učenci duševno tako u-trujeni, da se ne morejo nič več zanimati za nadaljnji poduk. C. kr. mestni šolski svet je katehetovo prošnjo odklonil, ker jo je odkloniti moral, saj je učni jezik na tej šoli jedino le nemški ter je raba slovenščine zakonito nedopustna. Mestni šolski svet pa naj tudi ostro pazi, da se bo v tej šoli res in izklučno pri vseh predmetih rabil samo nemški učni jezik. Če se učenci ničesar ne nauče, naj nosijo odgovornost njihovi stariši, ki so tako zaslepljeni, da ne uvidevajo, da je dober učen uspeh mogoč samo na podlagi materinega jezika. — Telovadno društvo »Sokol' v Ljubljani priredi v torek, dne 31. decembra t. 1. v telovadnici »Narodnega doma« Silvestrov večer s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva »Slavec« ter nekaterih članov »Dramatičnega društva« in gg. Gorjanca in Polaška. Vspored: 1. Novaček: »Kje dom je moj«, godba. 2. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, godba. 3. A. Förster: »Sokolska«, zbor. 4. Stiaral: »Jugoslovanska overtura«. 5. A. Jeklič: »Pevčeva pomladanska«, zbor z bariton samospevom. 6. »Strunar«, muzika-lično-komični prizor proizvaja br. G. 7. Zaje: »Domovini i ljubi«, godba. 8. Vilhar: »Mornar«, Vilhar: »Kam«, poje gosp. Polašek. 9. Setor: »Glasbeni spomini«, veliki pot-pouri. 10. Komični prizor, izvršujejo člani »Dram. društva«. 11. Ipavec: »Podoknica iz opere Teharski plemiči«, godba. 12. K. Bendl: »Na planine«, zbor. 13. Ivanov: »Venec ruskih pesmij«, godba. 14. Kocijančič: »Oblačku«, zbor z bariton- in te-nor-samospevom. 15. Knoch: »Sokolska koračnica«, godba. 16. I. Vašak: »Slovan«, zbor. O polnoči govor in alegorija. Po polnoči ples. Sodeluje si. meščanska godba ljubljanska. Vstopnina za člane prosta, Člani rodbin 30 kr., nečlani 50 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — KoncertGlasbene Matice". Prihodnji koncert »Glasbene Matice«, s katerim se bo proslavila 601etnica Dvofä-kova, bo 5. januvarja in ne 3, kakor se je nameravalo, ker je družba sv. Cirila in Metoda preložila svojo veselico s 5. ja nuvarja na poznejši čas. — Pevski večer s plesom pa bo dne 2 5. januvarja. — Preložena veselica. Za dan 5 januvarja projektovana velika veselica v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki sta jo hotela prirediti združena odbora šentjakobske in šenklavške podružnice, se je z ozirom na koncert »Glasbene Matice« in na druge istočasne priredbe preložila na nedoločen čas. — Poroka. Dne 26. t. m. se je v Ljubljani poročil g. Vaclav Hucl, c. in kr nadporočnik v Gradcu, z gospč. Vladimiro Hren, hčerko gosp. Fr. Hrena, graj-šČaka, svetnika trgovske in obrtniške zbornice ter podpredsednika »Narodne Tiskarne«. Iskreno čestitamo! — Družbi sv. Cirila in Metoda je včeraj g. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar kavine primesi, v družbin prid vročil 20 kron. Pri tej ljubi nam priliki najtopleje priporočamo slovenskim gospodinjam ie-to ceno domače blago, ki nadkriljuje vse sovrstne izdelke. Z uporabo teh izdelkov pa se ne koristi samo domači industriji, ampak tudi vedno v denarni stiski se nahajajoči vseslovenski šolski družbi. Slovenke in Slovenci, podpirajte jo tem načinom! — Božičnica ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva se je vršila v četrtek, dne 26. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma« z nepričakovano lepim uspehom. Dvorana in postranski lokali bili so zasedeni do zadnjega prostora. Med gosti smo videli dokaj odlične gospode, in sicer: g. župana ljubljanskega s soprogo, zastopnike obč. sveta, g. Petra Majdiča iz Celja in mnogo druzih odličnih rodoljubov iz Ljubljane in okolice. Po kratkem in krepkem nagovoru načelnika g. Š t r i c e 1 j n a se je otvorila božičnica in najprvo so bili obdarjeni z igračami in sladčicami otroci gasilcev. Tu si videl radost in veselje na obrazih nedolžnih otročičev, da te je ganilo do dna duše. Za tem je dobil vsak gasilec svoje darilo, in po pravici smemo reči, da so bila ta darila krasna, dragocena in povsem primerna. Po obdarovanju otrok in gasilcev so se pričele različne igre, ki so zabavale goste nepretrgoma do pozne ure, in katere so prinesle gasilnemu društvu lep dohodek. Kolikor smo mogli poizve deti, so nesle igre črez 400 K, v gotovini pa se je že pred božičnico vposlalo gasilnemu društvu črez 1000 K. Ti dohodki so namenjeni bolniškemu in podpornemu skladu društva, in členstvo društva je darovalcem gotovo hvaležno za to podpiranje. Namen božičnice je zares blag in po pravici zasluži, da se pri prirejanju takih veselic kolikor mogoče podpira. Društvo je staro čez 30 let in ima dokaj članov, ki od 20 do 30 let nepretrgoma in zvesto služijo v društvo in ki so takore-koč oslabeli in osiveli v društvu. Te do- služene invalide in bolne, za delo nesposobne gasilce podpirati, je namen bolniškega in podpornega sklada. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je v tem oziru res lep vzor marsikateremu društvu. H koncu bodi še pripomnjeno, da je pri bo-žičnici svirala pod vodstvom g. kapelnika Beniška ljubljanska meščanska godba neumorno, in da je žela obilo pohvale. Božično drevo, na katerem se je lesketalo nebrojno električnih lučic, je bilo krasno in bogato okinčano in otročiči se kar niso mogli nagledati te izredne krasote. — Celjsko politično društvo „Naprej" je priredilo zadnjih štirinajst dni čvetero shodov po celjski okolici in v mestu samem, na katerih se je zborovalo glede prodaje mleka na novo litersko mero. Doslej se je prodajalo še vedno po stari meri na poLče, pri čemur so imeli mlekoprodajalci očitno izgubo, ker so dajali liter mleka po šest krajcarjev. Ker je pa letos klaje vsled jesenske povodnji jako malo, in jo morajo poljedelci drago kupovati, so naprosili celjsko politično društvo »Naprej«, da se zavzame za njihove koristi glede prodaje mleka, in društveni predsednik dr. Josip Karlovšek je sklical shode, na katerih se je posvetovalo o omenjeni zadevi. Kot govorniki so nastopali: dr. Jos. Karlovšek, dr. Iv. Dečko, Iv. Rebek in tudi kmetovalci sami. Sprejela se je resolucija, in izvolilo se je 16 mož-odposlancev, ki so zadnji pondeljek šli k celjskemu okrajnemu glavarju, da mu razlože svojo željo. Glavar je ostrmel, da se ljudstvo poslužuje še vedno stare mere — sebi v kvar — in izjavil, da izda na vse občinske urade odločen ukaz, da se ima v bodoče ljudstvo posluževati vedno in povsod nove mere. Cena litru mleka se nastavi na osem krajcarjev; nova mera se vpelje takoj po novem letu. — Čitalnica v Brežicah priredi 31. t. m. ob osmih zvečer v dvorani bre-škega »Narodnega doma« »Silvestrov večer« z gledališko predstavo »Pes in mačka«, petjem itd. — Umrl je včeraj v Temešvaru na Ogrskem g Ivan Babic c. kr. vojaški nadživinozdravnik, rodom iz Kranja. Želel si je v domači zemlji počivati ali ni mu bilo dano. Lahka mu bodi zemlja! — Električna cestna želez« i niča. Ustrezajo mnogostranskim željam se s 1. januvarjem 1902 izdajo zvezki voznih listkov, in sicer zvezki z 10 in 20 voznimi listki za 2, 3 in 4 pase. Zvezki se dobivajo pri obratnem vodstvu v Vod-matu in pri obeh nadsprevodnikih. — Povodnji. Od včerajšnjega dne do danes v jutro naraslo so vode povsod v tolikej meri, da so po nekod povodnji i nastale. Ljubljanica kaže danes 2.50 m nad normalo, Sava pri Zalogu 160 m, manjši potoki na Barji in po deželi so prestopili strugo ter preplavili travnike in polja, na katerih je ozimina vsled pre-obile moče jela že gnjiti. Niti zima ne pusti kmeta brez nesreče ! — Kočevski rujavi premog. Kvaliteta zadnje plasti obsega že boljši premog, bolj temno barvo ter večji od stotek svetlega premoga. Uvozi se ga po železnici vsak dan 15 do 20 vagonov. — Redki karpi. Pretekli torek prinesli so Ižanci na ribji trg veliko leseno posodo 3—4-letnih karpov dolgih 25—50 cm, in težkih 2—6 kg.;ti karpi so bili zrejeni deloma v graščinskem ribniku, deloma v zasebnih vodah ondotnih posestnikov. — Aretovanje. Policija je zaprla delavko v tobačni tovarni Antonijo Kopačevo, katera je ukradla sodelavkam v tovarni galoše, črevlje in dežnik. Delavki Heleni Mencejevi, s katero skupaj stanuje, pa je ukradla iz zaklenjenega kovčega denar. Tatico so izročili na Žabjek. — Vojaški izgred. V četrtek so na Poljanski cesti hodili vojaki s potegnjenimi bodali okoli in upili in razgrajali. Poklicali so vojaško patruljo. Jeden vojak se je patrulji uprl in se tako zoperstavljal, da je moral narednik, ki je patruljo vodil, poslati po pomoč v vojašnico. Sanitetni vojak je tudi pri gostilni Ivane Berce ubil šipo in se pri tem na roki obrezah — Zastonj piti sta hotela dva vojaka v gostilni »pri luni«. Ko je bil čas plačati, sta jo hotela popihati, a natakarica je vzela jednemu kapo in poklicala policaja. — V kaminski kavarni je bila danes ponoči med gosti rabuka. Nastal bi bil pretep, da ni to kavarnar preprečil. _ Mlad tat. Črevljarju Antonu Novaku na Dolenjski cesti št. 21 je lOletni deček F. Š. ukradel srebrno uro in jo prodal, potem pa je pobegnil z doma. — Napad. Godec I. T. je včeraj zjutraj na Poljanski cesti napadel služkinjo Frančiško Lampert iz Štepanje vasi. — Najdene reči. Na Dunajski cesti je našla gospadična M. P. srebrno žensko uro. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. do 21. decembra 1901. Število novorojencev 18 (= 26-73 °/00), mrtvorojenca 2, umrlih 19 (= 28*21 %„), mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=421%), iz zavodov 11 (=57 8%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 26, za tifuzom 2, za vratico 1 oseba. * Tenorist Stanislav Orszel-skif ki jo bil lani angaževan pri slovenski, letos pa pri hrvatski operi v Zagrebu, je koncem minolega tedna gostoval v Pragi v »Narodnem divadlu« v vlogah »Lohengrin« in »Faust« ter je ondi sedaj za 5 let angaževan. Razen g. Orszelskega so pri »Nar. divadlu« tudi gdč. Radkiewicz, g. lnemanuin gdč. Hilbert o v a, ki so bili vsi člani slovenskega gledališča v Ljubljani. * Tenorist Marak je bil te dni v Pragi zaprt, ker je prelomil svojo pogodbo s češkim narodnim gledališčem in sklenil pogodbo v Nemčiji. O praznikih se je slučajno mudil v Pragi, kjer so ga prijeli, zaprli in izpustili šele potem, ko je položil kavcijo 6000 K. * Nevihte o Božiču. V Budimpešti so imeli o Božiču hudo nevihto z grmenjem in bliskanjem. Baje se je utrgal oblak. Temperatura je bila izredno visoka. Tudi v Baji in Gödölö so imeli hudo nevibto. V Italiji so imeli deževje, ki je povzročilo povodenj. Na morja so bili viharji. V Ljubljani smo imeli dež in sneg. ' Oče umoril sina. Iz Prage poročajo, da se jo v Jaroirnrju kolar Josip Fierbach spri s svojim sinom, zgrabil nož in ga zaboiel sinu v prsi, da se je zgrudil takoj mrjev na tla. * V vlaku odrezana glava. Iz Niče poročajo, da so neznani zločinci 24. t. m. ponoči v vlaku, ki vozi med Nico in Monte Carlom, umorili neko švicarsko gdč. Gertrude Hirschbruner ter jo oropali. Nato so ji odrezali še glavo. ' Operna pevka zgorela. V Antverpi se je nedavno česala pred zrcalom operna pevka de Guerava, ko se jej je vsled iskre, ki je skočila iz peči, vnela jutranja obleka. Gospica jo zado-bila hude opekline in je še isti dan umrla. * Samomor radi — petih litrov vina. Agent Josip K. na Dunaju je zabaval te dni v neki gostilni goste z različnimi dovtipi. Naposled je stavil za pet litrov vina, da pojde domov in so obesi. K. se je res kmalu odstranil, toda gostje so mislili, da se šali, zato se niso brigali zanj. čez par ur pa so našli veseljaka obešenega v kleti svoje žene, ki je imela gostilno. K. se je hotel menda pošaliti ter je menil, da pridejo njegovi tovariši iz gostilne za njim. Nesrečen slučaj pa je hotel, da se je vrv pretesno zadrgnila in se je K. zadušil. * Raznašalec lažij o holand-skem kraljevskem paru je baje neki angleški ogleduh, ki je bil pred dvema letoma pisar v transvaalskem poslaništvu v Bruslju ter je kot tak širil laži o Burih. Ukradel je poslaniku dr. Leydsu na bruseljskem kolodvoru kovčeg in pobegnil v London, kjer kuje laži proti vsem prijateljem Büro v. ' Dolgo spanje. Iz Nagrad-Bad-kerta, na Ogerskem poročajo, da spi žena bogatega posestnika Molnarja že pet tednov. Prebudi se le za par sekund, ako jej dajo poduhati eter. Vsak dan prihaja ogromno ljudi gledat spečo ženo; mnogo jih moli dan in noč pri postelji, ker menijo, da se je zgodil čudež. Mol-nar bo menda svojo soprogo — razstavil. Zdravniški krogi se za ta slučaj jako zanimajo ter ga pozorno študirajo. * Deklica je preprečila nesrečo. Češki list »Američan« pripoveduje, da se je v ameriškem mestu Lin-čolnu vnal požar. Šolske deklice, ki so bile slučajno v prostem času same v šoli brez učiteljice, so jele vpiti ter siliti venkaj. Nevarnost je bila, da se šolarce ponesrečijo v gneči. V tem pa je 13-letna Etelka Barker prisedla h glasovirjn ter jela igrati požarno koračnico. Deklice so se pomirile ter odhajale v redu, zadnje pa je iz sobe, z dimom prenapolnjene , izšlo go-gumno dekletce. * Zna si pomagati. Pleskar Ti-kelin je pri pariškem sodišču precej domač. Te dni jo prišel tja že 9. krat. V ča kalnici je že čakalo nekaj »tovarišev« na preiskovalnega sodnika, vsak s svojim »angeljem varhem« Nadzorniki so govorili med seboj, pa tudi jetniki so se pomenkovali. Kar naenkrat se pritihotapi Tikelin k vratom, kjer so čakale priče, snel je tuj klobuk, namesto kojega je ondi pustil svojo kapo, ter je vtaknil roke v žep in žvižgajoč neko koračnico jo je mahal k vhodu. Stražarji so takoj zapazili, da je Tikelina »nestalo« in so ra lovili na napačnem potu. Potoma so zagledali urno gredočega moža. »Ta je!« in so ga že držali za ovratnik. »Norci! ali ste zblazneli? Jaz sem preiskovalni sodnik Bastide.« — »»To bi lahko vsakdo rekel, le z nami!« — In šele nekaj uradnikov in advokatov je sodnika rešilo iz neprijetnega položaja — pravi tiček pa je bil že mej tem pobegnil. ' Smrtonosna papiga. Gospica Pavla Siedl, 291etna lastnica modnega salona v Dunajskem Novem mestu, je imela kot velika prijateljica ptic tudi lepo papigo. Pred par dnevi je ugriznila papi_ra gospico v roko, ali ona se ni zmenila za to, dokler ji ni začela roka otekati, ker ji je bila kri zastrupljena. Operirali so jo dvakrat, toda brez uspeha; 23. t, m. so jo hoteli zopet operirati, a nesrečnica je umrla ponoči. ' Društvo, ki noče spati, imajo v Chicagu. Vsak član se mora zavezati, da bo spal na dan kvečjemu štiri ure in da tudi svojim otrokom ne bo dovolil spati dalje časa. Pri ustanovnem občnem zboru je dejal društveni predsednik: »Zo dve leti ne spim dalje kot 4 ure na dan in se čutim od tedaj mnogo bolj svežega in močnejšega kot poprej. Tisoči ljudi zapravljajo nepotrebno svoje življenje s spanjem. To je dokaz lenobe, a lenuhov Chicago ne potrebuje«, Dalgi govori so pri zborovanju tega društva prepovedani, menda iz strahu, da bi kak član zaspal. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 28. decembra. Klavžar je iz deželnega zbora izključen s 15 glasovi. Mandat dra. T reo t a je de-j gelni zbor razveljavil, češ, da dr. Treo, ki letos še ni bil vpisan v imenik občinskih volilcev v Gorici, ker šele od novega leta tu stanuje, nima pasivne volilne pravice. Dr. Treo vloži pritožbo na državno sodišče, ker kot častni občan občine Avber ima na vsak način aktivno in pasivno volilno pravico. Dunaj 28. decembra. Uradni list prijavlja danes sankcijonirani proračunski provizorij. Dunaj 28. decembra. Iz Gmun-dena se poroča, da je bivši ministrski predsednik grof Bel čred i nevarno obolel. Praga 28. decembra. Dež. zbor je bil na običajni način otvorjen Namestnik grof Coudenhove je zlasti povdarjal radost vlade, da se je v ve-leposestvu -»dosegel kompromis in izrekel nado, da bodo imela spravna pogajanja dober uspeh. Lvov 28. decembra. V dež zboru je dež. maršal grof Potočki v svojem ogovoru obetal, da se bodo vse kulturne in gospodarske želje Malorusov kar možno dobrohotno uvaževale. Olomuc 28 decembra. Neki zdravnik, ki se je pri kontrolnem shodu oglasil z „zde", je bil obsojen na šest mesecev v ječo. Bel i grad 28. decembra. Vojni minister postane podpolkovnik Antonie, sedaj poslanik v Cetinju. Petrograd 28. decembra. V Har-kcvu so nastali veliki nemiri, katerih se razen dijakov in delavcev udeležujejo tudi ženske Izgredniki so streljali na policijo. Sofija 28. decembra. Ministrstvo Karavelov je dalo ostavko Novo vlado sestavi predsednik sobranju Balabanov. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospod* naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponovö, da po-ii.Janje ne preneha in da dobe vse številke. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Po! leta . ... n 11*— I En mesec . . . „ 190 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25'— 1 Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 230 tCsT Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotfčno naročilo. 9S~ List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Listnica uredništva. Slavno ravnateljstvo „Unio catho-lica na Dunaju. Poslali ste nam ob&iren inse-rat, da bi ga natisnili v našem listu. Ne vemo, če se niste morda zmotili v naslovu in ste ta inserat hoteli poslati „Slo vencu", ki je svoj čas od židovskih špekulantov sprejel denar, da je mej inserati priobčeval politične notice ter ž njimi delal reklamo za bolgarske srečke. Če ja pa ta inserat bil res nam namenjen, Vam moramo povedati, da si z denarjem ne damo ust zamašiti. Naš list je storil samo svojo dolZnost, ko je občinstvo opozoril na razmere v Vaši zavarovalnici in hoče to dolžnost v občno korist tudi v naprej izvrševati. Zaradi tega odklanjamo Vaš inserat. Narodovo zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol;', katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1. 99. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati 3I0LL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (2—lb) 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije v korist ogrevalnim sobam. Opozarjamo svoje čitatelje, da se srečkanje vrši nepreklicno dne 16. januvarja 1902. Priznanje iz kroga velespošt. domačega ženstva! Gg. Žnideršič & Valenčič Ilir. Bistrica. Ne dam mnogo na pretiravana časnikarska hvalisanja blaga, a vendar sem vsled Vašega inserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, če tudi skrajno nezaupljivo. Resnici na ljubo pa Vara moram iz javiti, da so Vaše testenine zares iz-borne ter presezajo po kakovosti druge enake izdelke. Nezaupljivost, katero se ima do testenin druzih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke. S spoštovanjem J. Črnagoj (2830—1) nadučiteljeva žena. L j u b 1 j a n a - B a rj e, 28. nov. 1901. Prošnja tvrdke: Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša druge izdelke za naše prodajati; slučajev in pritožb imamo obilo. Naše testenine so vzlic neznatno višji ceni cenejše kot druge, ker so kuhane dva do trikrat večje in se jih zaradi tega potrebuje znatno manj od drugih. Umrli so v Ljubljani: Dne 25. decembra: Vladimir Bizil, mizarjev sin, 5 mesecev, Hradeckega vas 8t. 27, božjast. V deželni bolnici: Dne 21. decembra: Marija SimončiC, rudarjeva žena, 44 let, jetika. — Ivan Kavšek, dninar, 70 let, pljučnica. Dne 22. decembra : Jožefa Rotar, delavčeva žena, 60 let, srčna hiba. Dne 23. decembra: Lovro Krive, dninar, 53 let, nadnha. Dne 24. decembra: Marija Senk, dekla, 52 let, pljučnica. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 45. Dr. pr. 1154. V nedeljo, 29. decembra 1901. Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah. Kaeetek 1 ,». url. Drugič: Nemški ne znajo! Burka v 1 dejanju. Spisal J. AleSovec, Režiser A. Verovšek. Potem: Ranice pot v nebesa. Sanje v dveh delih. Zložil Gerhard Hauptmann. Godba M. Marachalkova. Režiser Ant. Verovšek. Štev. 46. -™ Dr. pr. 1165 Začetek ob '/•**. url. Opera slovenskega skladatelja F. S. Vilharja. Kovu operu! Drugikrat: Hiosa opera! Smiljana. Opera v štirih dejanjih. Besedilo zložil Milan Kre-kovič. V duhu hrvatske narodne glasbe uglasbo-tvoril F. S. Vilhar. Režiser Anton Verovšek. Ka-pelnik Bog. Tomaš. BUpjuu i« tift« »k I. ari. — U4*t«k *'* '/•*• vi. — I«nei • & it. vi. Pri iradstivl sadsluja arksstir »I. c. In kr. gfc. palica jjjgiM H- it g Prihodnja predstava bode dne 1. januvarja 1902. Ljudska predstava ob znižanih cenah: „Deseti brat". ftfetaorolegičnc poročilo. Vikina nad aoridia 803-9 ui. Srüajl sraäol U&h 7» Stenski-'* Skladni * CT (2434—11) v lični moderni obliki s podobo slovanskih blagovest-■ nikov v barvah. == Cena Izvodu 14 jio. po pošti 20 vinarjev več. Dobiva se v trgovinah v Ljubljani in pri založniku * Tiskarna * X v Kamnika. X S*3Y Največje važnosti za vsako rodbino. MAGGI NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE. za/toelo daje juham, bouillonoca, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in dober okuB. = VI h I o kapljic zadošča. = Stekleničice od 50 h naprej. w tableta *■. illl n i HUI 11 lin Mlinu i m u n in II1111111111..... Tableta za 2 porciji 15 h. Maggi jeve jnhe v tabletah omogočijo hitro samo z vodo izgo-toviti krepke in lahko prebavljive juhe. -»•5 1» različnih vrtil. E-< * Konsomme & Bouillon v tobolcih. * ConNonimr-loboIre za 2 porciji najfinejše krepke juhe i-0 h. Houlllon-tobolec za 2 porciji krepke mesne juhe 16 h. Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo. Poskuönja prepriča boljo, nego vsaka reklama. Dobiva se v vaeh bolonljalnln, dellbateMnlh In dros-erlJsUlIi trarovlnah. (98901 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stann v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Österreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (2394—9) 100 se sprejme na stanovanje in hrano v Gospodskih ulicah št. 4, I. nadstr. (na levo). (2612-4) I 1 Priznano naravna ■istrska vina . pošiljata po nizki ceni (2010—31) H Rebec & Zalaznik, Pulj. I Veliko tiber finih vin v butiljkah same preskusene in zajamČ9no pristne kakovosti priporoča tvrdka Edmund Kavčič trgovina delikates, v Ljubljani, Prešernove nlice. (ia—259 Firm. 133.1. Ein«. I. 156 1. Pri podpisani kot trgovski sodniji se je izvršil v trgovinskem registru za posamezne trgovce vpis tvrdke (2-20) „Josip Šterk S trgovina z mešanim blagom v Predgradu. Imetnik tvrdke bode podpisaval: „Josip Šterk". C. kr. okrožno sodišče v Rudcfcvem, oddelek I.. dne 21. decembra 1901. Holandsko- ameriška proga Rotterdam-New-York Prihodnje odplutne« 9. jan. Rotterdam l'OO popoldne. 16. jan. Amsterdam 5*30 popoldne. 23. jan. Statendam 12*30 popoldne. 30. jan. Maasdam 5-30 dopoldne. Parniki na 2 vijaka 12.500 ton. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (2211-12) Ceno v prvi kajiti od 264 K naprej I izpriata-drugi kajiti od 228 K „ j niSča in. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10; za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Av8tr. podružnice v Brnu, Inomostn in Trstu Občinskega tajnika išče županstvo Radeče na Dolenjskem. Prosilci morajo biti zmožni obeh deželnih jezikov in vešči tajniškega posla. Lasto-ročno pisanim prošnjam je priložiti domovinski list, nravnostno spričevalo in spričevala o dosedanjih službah. Stalna letna plača znaša 840 K, letni postranski dohodki kacih 100 K. — Služba je nastopiti s 15. februvarjem 1902. Županstvo Radeče, dne 25. decembra 1901. (2828-1) Viljem Brunschmšd, župan. Vam. znamka: Sidro. LINIMENTCAPS.COMP. iz Klenterjeve lekarne v BfEfl priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (.622—5) Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa 5. (571-42) Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Nehwanen-Apothehe, "Prankfurt a./lU. mm WWW TTretčLx».o dovoljena (2818) posredovalnica stanovanj in siužeb Gtospodske ulice št. 6 prluoroea In nainesea službe iskajoče vsake vrste (možke In ženske) za LJubljano In drugod. — Vestna In kolikor možno nltra postrežba zagotovljena. — Polnlna tukaj. — "Vatan-ene|e v pisarni. Veliki krah! N'ew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebrnine prisiljena, oddati vbo svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najtinejših namiznih nožev a pristno angleSko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za jnho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. eiektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najiin. sipalnice za sladkor. komadov skupaj samo »l«l. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkaki&nl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraMno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in srilošnostna darilo k kakor tudiza vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—48) A. HIKMJHBK:St€,-a Eksportni hiši am Tiranskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandtstf. 19/M. Telefon 14-597. Pošilja se v proviricijo proti povzetju, aii če se znez-.k naprej vpošlje. Čistilni parim* k za njo IO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko ('zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartuscb, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zado-roljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vašaearnitura v gospodinjstvu jako koristna, proBim, m mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Rühm, okrožni in tovarniški zdravnik. Gis. kr. avstrijski g& drtaiiw žiliznlet. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. CdL;i !x Ljubljana juž kol. Proga öox Trt i t. Ob 12. ari 24 m po noči oeobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensdste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selztha) v Aussce Solnograd, čez Klein-Reining v Steyr, v Line na Du aaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj, tez Sebsthal v Solnograd, Iaomost, čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Danaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno, 6ez Selztbal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeil ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gen. »o, Pariz, čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Beb, Franzove vare, Karlove v are, Prago, (direktni voz 1. in II. razreda), Lipsko, Danaj via Amtttetlen. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fianzeosfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktai vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m svečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga la Trtilža. Ob uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linea, öteyra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob (i. ari Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda, Budejevic, Bolnograda, Linea, Steyra. Pariza, Qeneve, Coriba, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Me horja, Pontabla. - Ob 4. ari 44 m popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selztbala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzunsfeste, Pontabla. — Ob «. ari 61 m zvečer osobni vlak z Du-na|a, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ii Novega meata in Koöevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, ob 2. ari 02 m popoladne in ob 8. ari 35 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2-s rc zjutraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer, ob 10 ari 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljublj&no drž. kol. iz Kamnika Mešaii vlaki: Ob ti. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoiadne ob ti. uri 10 m zvečer in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) (1912-34) S. Goldschmidt & sin tovarna Minil ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenosllna Mtedllua ojcnJ'**ea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-joliöno opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafei renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—35) ^^^^ > » / W w \^ v A / \£Y \A£ vW J' >4£ NA' w \/s ,^V\ ,^t\ ,^V\ ^Vv. ^V\,^tv ^Iv^vV.^^ ^?v.^v\,^v\,^lv,^r\ ^V\.^^^t\ sT\ TfV sf\, ^rv,^v\ ^vv ^vV Stroji za poljedelstvo vbo vrste, kakor: slamorezuice, vitla (gepeljne), mla-tiluice, mlini za šrotati kakor tudi mlini s kamni za moko, kakor vodni mlini narejeni in z roko ali s konji za goniti, jekleni plugi (sistem Sack), travniške brane, f stroje za kositi itd. itd. I Vse vrste tromb in cevi za vodovode in tehnično k potrebščino za tovarne. Potem železniške šine, traverze, peči, štedilnike, okovi za vrata in okna, kuhinjska oprava itd. itd. se dobi najcenejše in najboljše pri (2809-lj Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino na debelo in na drobno in zaloga poljedelskih strojev I^j\a."bljaxiSL, !D-ULri.aöslzet cesta, IS. Stroji samo prve vrste. ! Slovenski ceniki ie pošiljajo na zahtevo brezplačno. * * * * * * * m m § * Dve učenki sprejme brezplačno (2814—1) ŠiTT-ill^-F^ T^T-THT TT1T . Radeckega cesta št. I. Vsak dan rendezvous na Dunaju bivajočih Ljubljančanov y kavarni Haberstroh „Technologia" verlngasse 1B. Pozor! v gos«,ni Pozor! „lri Zajcu" m Rimski cesti je cena istrijanskega vina znižana (2792—2) ter se je pričel točiti hrvaški peünkovec. Uaojamo si kar najbolje priporočati prima vina lastn«-ga pridelka, obenem prosimo, da naju počastite v slučaju potrebe s precej obsežnim naročilom. Ponujamo: Lisansko rdeče a 1H in 19 kr., belo a 22 in 24 kr., istrijako rdeče k 14 in 15 kr., belo ä 16 in 17 kr, Silher ä 16 in 16 kr., teran a 16 in 18 kr. za liter loco Pulj v posojilnih Bodčkih, ki se kar najbrže franko nazaj odpošljejo. S spoštovanjem Ivan in Nikolaj Žic veletrgovina z vinom. (2730—6) Barka: Domitila A Stefania, Pola. Spreten solicitator ter samostojen konceptni uradnik išče vsled smrti svojega šefa mesto v odvetniški ali v notarski pisarni. (279r> 2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. U Ugodna prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Lepo pozlačena ura z verižico s triletnim jamstvom, 6 komadov la žepnih robcev, 1 svetovno pat žepno pisalno orodje iz nikla. 1 prekrasni album s slikami, obsega 36 podob, najkras-nejäih na svetu, 1 računski stroj „Patenta", kateri izračuni sam najtežavnejše naloge, k temu podučilo, 1 podstavek na p^ma za vsakogar poraben, 5 komadov prelepih razglednic, 5 komadov čudovitih orakelnov egiptovskih vedeževalcev, kateri vzbujajo veliko veselja, 1 garnitura manäetnih in srajčnib gumbov iz doubie-zlata, s patent, zakle-palom, 3° o zlata, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 fino žepno toaletno zrcalo, 1 prakt. žepni nožek, 1 fin nastavek za smodke iz jantarja, 1 modern prstan za gospode z imit. druguljem, 20 kom. predmetov za dopisovanje in Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vred r. a tega denarja, stane M §§■«&• $^0 kr. OdpoSilja po počtnem povzetju ali če se denar prej posije. (2817> Krttkovo Öl«. O-A. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar. Dobre cenene nre s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure in eksportna hiša zlatnln IMost (Brüx) t>Mko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—4) ttjT Itustrorumt UattUog mmmUmi i,% p»*H*ime pr—U>. 3 ARIJA DRENIK, Kongresni trg 7, I % Hiša „Matice Slovenske". Največja zaloga vsakovrstnih ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Monogrami in druge risbe se predtiskujejo na vsako blago. Priporočam tudi bogato zalogo volne po najnižji ceni. Izvršujejo se vsake vrste veznine v beli kakor cenejši tamburirni tehniki. Zunanjim naročilom se ustreza najtočnejše. (2740-5) £epo predivo kakor tudi vse druge deželne pridelke ter vsako množino suhih gob knpu{e na|draž|e fin\on J(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. HF~ Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. 2182-24: Pri žlezah, čkrofeliiili, ansrlt'wU.1 bolezni, kožnih IzpiiHenjih, protinu, revni al I z m 11. pri boleznih v vratu in na pljuelh, m tu rem kaliju, za slabotne malokrvne otroke priporočam svoj povsod znani in priljubljeni In od zdravnikov veliko priporočani (2106-7) Lahusen-ov jedoželeznati ietmi trau ( Fr. Fabian. II ■ f t prave ruske oaloše jpoo iz Riffe z znamko zvezda J-O Ö O. nc dobilo no nizki Varstvena znamka. »nljo po nizki eenl na debelo in drobno samo pri: Ant. Krisper-ju in Vaso ter nadalje tudi pri Idrija: Valentin Lapajne, V. Treven Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje: E. Hof mann, Franc Bar telme, Franc Jonke. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. -u v LjuDijani sledeCih tvrdkah : (2486-14) Litija: Lebinger & Bergmann. Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche, M. Cescutti, K. Treo. Novomesto: J. Medved, M. Barborič. Postojina: D. Dolničar. Radovljica: Leopold Fürsager, Fr!« derik Homann, Oton Homann. Škof ja Loka: J. N. Koceli. Udajatelj in odger^ni urednik: J o« i p Nolli- Lastnina in tiak »Narodne tiskarne« 36