Stanovske zbornice Prejšnji mesec je bila objavljena uredba o kmetijskih zbornicah. — Kaj je s prosvetno zbornico? Sedanja ločitev prosvetno-vzgojnih činiteljev nas ne zadovoljuje. Ne ustreza niti duhu časa niti zahtevam v posameznih strokah. Premalo je kontakta med posameznimi kategorijami prosvetnih delavcev. Nad nami visi Damoklejev meč, § 76., točka 11. zakona o uradnikih, ki pravi, da je potrebno za vsako sporazumno akcijo raznih udruženj odobrenje pristojnega ministrstva. Slovensko učiteljstvo je o nedostatkih razpravljalo že na mnogih skupščinah. Največ kvare trpi narodno šolstvo in učiteljstvo, ker smo podrejeni političnim upravam. Na V. redni skupščini JUU sekcije za dravsko banovino, ki je bila v Ljubljani dne 11. in 12. julija 1935., so sprejeli opolnomočeni delegati naslednji sklep: Za ločitev prosvete od politične uprave. Šolstvo je temelj vsega narodnega kulturnega razvoja. Razvijati se more le pod strokovnim vodstvom. Zato naj se loči šolstvo od politične uprave. Vse šolstvo po banovinah naj bo podrejeno banovinskim prosvetnim direkcijam, odvisnim le od ministrstva prosvete, a na srezih naj bi bili administrativni prosvetni inspektorati podrejenj prosvetnim direkcijam. V tem smislu naj se reogranizira tudi šolski nadzor. Tako resolucija, sprejeta pred leti. Čas pa se vrti neugnano in življenje se kaže v vedno novih lučih. Ljudje se združujejo po stanovih. V naši državi imamo že več s^tanov organiziranih tudi v javnih telesih, nazvanih zbornicah. Lastne zbornice imajo: ročni delavci, zdravniki, notarji, trgovci, obrtniki in industrijalci. Prejšnji mesec pa je bila objavljena v Službenih novinah (z datumom 1. marca 1937.) tudi uredba o kmetijskih zbor"nicah, ki bodo že v bližnji prihodnjosti stopile v življenje. Čc dobivajo svoje zbornice drugi stanovi, jo potrebujejo gotovo tudi jugoslovanski vzgojni in prosvetni delavci. Vprašanje, ki ga načenjamo v tem članku, ni novo. Kdor je pazno zasledoval pisanje »Narodne prosvete«, glavnega glasila JUU, je zasledil že leta 1929. predlog iz učiteljskih vrst, naj se osnuje za vso našo kraljevino prosvetna zbornica. V poslednjem času so si osvojili naše zahteve tudi ostale skupine narodnih vzgojiteljev: srednješolski profesorji in meščanskošolski učitelji. Zdaj, ko so se priključili naši akciji tudi oni, smo prepričani, da bo skupen nastop vseh kategorij uslužbencev prosvetnega ministrstva žel skorajšen uspeh. Kdo na.j bi bil včlanjen v prosvetni zbornici? Na tako vprašanje je prav enostavno odgovoriti. Vsi, ki delujejo na vzgojnem in prosvetnem polju v naši državi; to je: otroške vrtnarice, učiteljstvo narodnih in meščanskih šol, srednješolski, pa tudi univerzitetni profcsorji. Ta krog bi se razširil še s profesorji raznih akademij ter strokovnih šol. Razlogi za ustanovitev prosvetne zbornice. Naša narodna prosveta je še v povojih. Borimo se še z začetniškimi težavami. Nimamo še potrebnih učnih knjih. Nimamo še preizkušenih uonih načrtov, ki bi zadovoljili vse stopnje in kategorije naših šol. Med posameznimi šolskimi kategorijami je premalb skupnosti. Mcd učnimi načrti osnovne in višje narodne šole so vrzeli, ki nikakor nisb v korist smotrenemu napredku našega šolstva. Skratka: poleg navedenih vprašanj bo potrebno razčistiti še mnogo drugih perečih /.adev, ki se bodo dale odstraniti ali premostiti le v skladu z vsemi poklicanimi činitclji od najnižje pa do najvišje stopnje. Zasledujmo le zborovanja naših sreskih društev, pa zborovanja meščanskošolskih učiteljev in zbore Jugoslovanskega profesorskega društva. Obilico praktičnih nasvetov predlagajo na svojih sestankih. Vsem tem organizacijam pa manjka avtoritete, da bi spravili zahteve za izboljšanje našega šolstva v stvarno življenje. Prosvetna zbornica, kjer bi delali ramo ob ramenu predstavniki posameznih kategorij, pa bi imela zadostno moč, potrebno avtoriteto in tudi sredstva, da bi izvedla vse ono, kar si naši šolski reformatorji žele za napredek naše narodne kulture. Dejstvo, da vse dosedanje stanovske zbornice — zdnavniška, advokatska, delavske zbornice, zbornicc TOI in ostale delujejo tako, kakor si članstvo želi, je zadosten dokaz, da smemo tudi od prosvetne zbornice pričakovati uspehe v korist šolstva in šolnikov. Podobne prosvetne ustanbve imajo že po vseh naprcdnih kulturnih državah. Naj v potrdilo navcdcm le šolski sinbd v najbolj demokrationi evropski državi, v Švici. V švi- jugoslovanski vzgojni in prosvetni činitelji, carskem šolskem sinodu sb organizirani prav A- :" --1-=1-- —'- *--•¦----•-¦ < • ¦ vsi vzgojni činitelji od otroške vrtnarice pa do samega prosvetnega ministra. V času, ko se tako odločno poudarja važnost posameznih stanov, naj dokažejo tudi to je šolniki vseh kategorij, da se zavedajo važnosti lastne prosvctne zbornice. V zahtevo za dosego prosvetne zbornice naj gre odslej naša složna pot! Jože Župančič.