etc XV	.—XII.	1919. 8. Jan. — 8. Dec.
» MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list na čast brez greha poprijetoj Dev. Mariji.
Vrejiije ga KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v Črensovcih v Prekmurji.
Za misijone so dariivali: Pucko Kata z V. Polane 1 K. Nežič Kata 2 K. Smodiš Orša z Adrijanec 10 K. Sarjaš Orša z Trnja 25 K, na krst deteta z -imenom Marija. Zenkovič Kata z Hotize 10 K. f Hrovat Martin-z Trnja 200 K. Kolman Martin z Hotize 4 K. Ftičar Kata in Štefan 6 K. Baša Bara z Beltinec 10 K. Horvat Ana z V. Polane 50 K, na krst dva dečaka. Tretji red sv. Frančiška z Crensovske skupščine 100 K. Gjorek Marija z D. Bistrice 1 K. Lebar Verona z Žižkov 25 K, na krst deklince z imenom Verona. Tkalec Jožef z G. Bistrice 4 K. N. z Gomilic 4 K. Horvat Geta z Tornišča 2 K. Krampač Matjaš z D. Bistrice 8 K.
Dari namenjeni za Afrikanske misijone so po nabiranji odposlani Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljano, kak to svedočijo listeki darovnikov, štere so od te družbe potom mene do rok dobili. Zadnje mesece sem ne mogeo na pošto dati darov zavolo pretrgane poštne zveze med Madjarsko in Jugoslavijo, zato sem nabranih 345 K v Dolnjelendavsko posojilnico vložo, knjigo pa odposlao više omenjenoj družbi, da peneze ž nje zdigne.
Peneze na ustanovo slovenskih misijonov sem pa v kaso devao i nabrao dozdaj 2499 K 98 fil. Ti so v sombotelskoj in beltin-skoj kasi. Nameno sem že lani fundacijo za te misijon narediti i proso g. Bašša Ivana pleb. bogojanskoga naj prevzeme oskrbo te ustanove. A pred bi se to delo v sred postavilo, so nam zaprli mil. škofa, pregnali ravnatelja škofovske pisarne, dr. Rogača, bežati sem mogo z g. Baššom i drugimi vred tudi jaz.
Delo je tak čakalo na mirnejše čase. Ti so prišli. Naš kraj je prišo čeravno ne celi, vendar skoro celi v krilo Jugoslavije, zato v Jugoslaviji naredim to fundacijo.
Nabranih 2499 K 98 fil. (v dvema knjigama od hranilnic) sem zročo g. misijonarom v Celji v roke, da oskrbljavajo i dalje nabirajo med Prekmurci v te tri namene:
a)	da se bo v vseh že obstoječih ali v bodoče nastajajočih (tudi mešanih) farah v Prekmurji, če spadajo te v Jugoslavijo ali ne konči vsako deseto leto obhajao sv. misijon v slovenskom jeziki;
b)	da se v Prekmurji zozida edna misijonska hiša, kje se opravijo na leto duhovne vaje za ženske, moške, dečke, dečke i šolsko mladino v slovenskom jeziki;
c)	da se bo vzdrževala konči edna misijonska postaja slovenskih g. Lazaristov ali med pogani ali med razkolniki.
m/,
Leto XV. Št. 1—12.	8. jan. do 31. decembra 1919.
F*obožen mesečen list.
VrejUje in Izdava ga z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v firensovcih.
Prihaja vsaki mesec 8.'na veseli spomin petdesetletnice, 1. 1914. dec. 8. obhajane zavolo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, šteri den je te pobožen list vogrskim Slovencom kak prvi slovenski list do rok dani. — Cena M. Lista z Novinami vred je letos 10 K. K M. Listi dobijo naročniki proti konci leta Kalendar Srca Jezušovoga. M. List prihaja vsaki mesec, No-vine vsaki tjeden. Naročniki so deležni sadov več kak štirijezero sv. rneš na leto.
v
Čast trpljenja.
Tf' da si Njega, Deva-Mati
V cerkvi štela dariivati, Ki je stvoro celi svet In je prišo zanj'ga vmret.. . Si dobila za tolažbo: Meč prebridki, ki ga vsado Simeon ti vu srce. —
Vekši dar, kak tvoj o Mati Bogi se ne more dati. Bog je tvoj'ga srca dar . . . Ki je bio i bo vsikdar . . . Moj'ga srca mili dari Z tem v primeri kak ste mali Pa se plača li vam meč?
Zdaj spoznavam in razglašam Vsem dolinam, vsem višavam, Ka Bog tist'ga počasti, Komi meč v sreč vsadi.
Srčen.
Na znanje!
m
udi časi*so pregnali M. List! Kajne, če so pregnali Jezusa" z njegovor Materjov, je mogeo tudi njeni list po-begnoti. Ali kak negda je tuja dežela dala zavetje sv. Družini, zdaj tudi se je čeravno nej v tiijoj deželi, vendar daleč od domačega kraja mogo lepi Marijin List vzgojiti. Tem več vala zato zdaj. Pozdravite ga ljubeznivo. Romar je on, pridite pred njega in ga sprevodite pregnanoga slovesno v svoje hiše, v svoja srca predragi Slovenci. Ostanite njemi verni nadalje, vsake dveri naj se njemi odprejo, vsako srce naj ga stisne nase. Vej je Marijin dar, Marijine materne duše ljubezen do svoje slovenske dece! Na celo leto 1919 imate ga zdaj pri rokah, k njemi dobite tudi Kalendar Srca Jezušovoga še letos, k leti pa bo z Marijinov pomočjov redno i večkrat prihajao.
Cena za letos je z Novinami vred 10 K> štero plačajte tam, kje ste ga dobili.
Z Marijov bodite pozdravljeni, predragi moji rojaki, ljubljeni Prekmurski Slovenci.
Celje, sv. Jožef, 1919. jul. 5 na god Snežne D. Marije.
Klekl Jožef
vp. pleb.
Molitev za povrnenje Japoncov.
„0 Marija, bliščeča danica, štera si bližanji izhod Sunca pravice i pravičnosti naznahila, kda si se prvič na zemlji prikazala: Japonske podložnikom se sladko zasveti, naj duhovno tmico razženejo i večne Svetlosti lepoto, tvojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristuša verno spoznajo, Amen."
(Na deri ednok se dobi 300 dneven odpustek za to molitev, če se v stani milosti opravi. Ki jo pa en celi mesec opravlja vsaki den, dobi še popolen odpustek, če se spove, prečisti i na namen Materecerkve moli. — Pij X. 1909. jul. 8. - Benedikt XV. 1918. jan. 16.)
Marijo častite i se rešite!
M^oga ne bi strah, škrab obišeo, če si zmisli, kaj bo z mene, = jfF kda dušo ptistim? — Kje de tedar ta, kda mi telo v is* drvo i z tem v zemljo položijo? Bo trpela, al se veselila, bo viipanje rešenja mela ali verige večnoga pogubljenja do jo vezale? — Častite Marijo i se vam ne trebe bojati. —Diih sveti pravi od Večne Modrosti, od Sina božjega: „Ki mene najde, življenje najde i prime zvelič&nje od Gospoda". (Preg. VIII. 35). Te reči sv. Mati cerkev na BI. D. Marijo obrača, kajti ona je' mati Večne Modrosti, Sina božjega. Dete pri materi moremo iskati. Marijo časti zato, duša, i najdeš ž njor Zveličara, zveličanje.
Sv. Anzelm piše: „0 presrečna Devica, kak je nemogoče, da bi se zveličao tisti, ki te je zaptisto i koga ti zapustiš, ravnotak je nemogoče, da bi se pogubo tisti, ki se jenaTebeobrno i koga ti ljubiš." Obrni se k Mariji i rešen boš! Obrni se duša, ne pravi, ka ščeš se obrnoti, včini, obrni se, njo gledaj, njeni žitek, delaj kak Ona, nikdar se ne pogubiš.
Sv. Antonin ravnoto trdi: „Vsi se morejo zveličati, štere brani ta mogočna kraljica." Marija naj ti bo kraljica, postani njeni podložnik, bogaj jo popolnoma v vsakoj reči, boš rešen, stalno, gotovo, tak istino, kak sunce je na nebi i Ona v nebi.
Sv. Bonaventura piše: „Nebeski svetci na zemlji tiste majo za svoje tovariše, prijatele, prijatelice, štere varje Marija i vsaki, ki kaže znamenje, ka služi Mariji, je zapisan v knjigo življenja." Potolaži se dušica, Mariji služiti, je Bogi služiti; milijoni i milijoni nebeških prebivalcev ti za to srečo večne blaženosti voščijo, prosijo. Od par
zapeljivcov se ne daj premotiti, več jih ljubi tebe, kak te zape-Iati šče, ne ptisti se v kraj od čiste nebeške Matere!
Sv. Tomaž Akvinski nas vči: „Marija se za zvezdo morsko imentije, to pa zato: kak zvezda vodi mor-nare v pristanišče, ravnotak vodi Marija kristjane v nebesa." Kakkoli se bo burkao svet okoli tebe, kolikokoli se jih potopi v blati greha ob tvojoj strani morebit še tvojih domačih, tvoje lastne krvi, dtiša ti ne obviipaj, drži se za plašč i pas Marijin, te se vtrgnoti ne da, nikdar ne i nikde ne. Ostani dobro Marijino dete i rešeno boš!
„To ljudstvo se mi s svojimi vustami bliža i s svojimi čobami me časti, njegovo srce je pa daleč od mene." (Is. 29, 13.) To tožbo dobroga Boga oj kelikim more Dev. Marija na oči vrči! Kelikim šepečejo vtista: Marija! Kelikim se obračajo čobe pri čisli i Marijinih pesmah ... a srce, srce njihovo, kje je te? Marijini moremo biti, te se rešimo. Njeni smo pa te, srce naše je te blizu k njej, Zveličara, njenoga Sinka smo vredni samo tedar, če smo puni— gizde? nej! posvetnosti? nej! bogatstva? nej! — lepote? nej — če smo puni milošče, če smo puni ponižnosti, čistosti, puni ljlibeznosti, puni sovraštva do posvetnosti, štero rodi ples, gizdavo obleko, če smo puni za-tajiivanja, darovitnosti, vsmiljenosti, i drugih takših reči, šterim velimo jakost. Pri Mariji je naime dober Bog drugo ne gledao, kda je njeni sin postao, kak punost milošče, nemore zato ona pri naših dušah tiidi driigo gledati, če nam Jezusa šče dati za večno nebeško plačilo. Zato je pravo Angel njej: Zdrava Marija, ka je bila »milošče puna". Bodi dtiša tudi ti milošče pune i boš zdrava, v časti vekomaj!
Budilo za devištvo. — Zakonski tudi prečtite!
oslan je angel Gabriel k devici i device je bilo ime Marija. (Luk. I. 26—27.)
Zakaj pravi sv. Pismo, ka je k devici poslan angel i ka je device ime Marija ? Bi dober Bog lehko naznano samo, ka je k Mariji poslan. Vse, kaj ljubi Bog dela, dela iz razumnoga
namena. Namen njegov je pa tli bio, naj vsaka duša sprevidi, ka Marijino devištvo šče počastiti. Zato pravi dvakrat, ka je devica bila: k devici je poslan ... i ime device je Marija. Ne je ona samo Marija, nego Devica Marija, sam Bog jo tak zove. Devištvo preštima On, devištvo poštiije, devištvi se vklanja, pred devištvom se nanizava. Ali morebiti pozdravljenje tistomi pošiljam, koga nemam v srci? I če pozdrav pošljem po osebi imenitnoj, ne pomeni to mojega globokoga poštiivanja? I dober Bog je tak činio. Izmed svojih najvišiših nebeških poglavarov, angelov, je poslao ednoga k devici — k Mariji. Je ne to to najglobše spoznanje, ka je devištvo tak vcenjeno, ka se ešče neba odpre pred njim? Za-istino. Gledajte zato, dušice, kak veliki reč je devištvo, kak visoko stoji Prečista Devica Marija zavoljo njega, i kak preveč in preveč zasliiži, naj jo zviin Boga tudi človek poštiije zavoljo njenoga devištva, naj jo časti z svojim devištvom, naj se vkloni pred njenim devištvom i je sledi kak Sin Božji, ki jo prvič pozdravo, zatem pa postao njeni deviški sin.
Kaj je devištvo? Zatrenje telovnih, nečistih poželenj v čelom življenji. V čelom življenji živeti ne da bi samo ednok sami radi kaj nečistoga mislili, želeli, povedali, včinili z sebom ali z drugim. Skušnjave imeti ne prelomi devištva, nego je ešče podigne, vekša bo njegova vrednost pred Bogom. Nepopolno je devištvo, če što po zakoni ali po spadaji začne popolno čistočo držati. Ta pokorna čistoča je tudi neskončno dopadljiva pred Bogom, čeravno ne služi popolne dike nebeške deviških duš, kak nam svedoči čisto življenje i svetost zakonskih apostolov po svojem pozvanji na službo Jezusovo i serafinsko življenje pokornice Marije Magdalene, kortonske Margarete, sv. Avguština i drugih svetlih zvezd na nebi Matere cerkvi. Čeravno je njihov venec ne iz čistih lilij, so pa te tudi med njega vpletene i ne ednok lepše kak če bi samo te bile, zato ka so večkrat po vekšem skiišavanji čistost ohranili pokorniki, kak device. Kaj pa Bog misli od devištva? On je čisti duh, sebi spodobne, to je čiste duše more zato po-šttivati, ljubiti. Vsaka natura ljubi naime sebi podobne. I ka Bog to dela, posvedoči njegova lastna reč. Tak se glasi: „Vse, kaj se more visoko ceniti, se k zdržnoj duši ne da primerjati." (Sirah 26, 20.) Strašne reči, bi skoro mogo praviti. Večna resnica, sam Bog trdi, ka nega takse vrednosti, kak duša, štera se zdržaya spunjavanja telovnoga poželjenja. To toliko pomeni, ka če bi se na srebro, zlat, demant i druge drage kamne obrnolo
sunce, mesec, zvezde, drevje, pesek, rastline, z ednov rečjov vse, kaj je stvorjenoga i bi na milijarde takših svetov postanolo — i če bi vse te kinče na večne čase povekšavali vsi angelje i ljudje
—	vse to selne bi smelo primerjati k tistomi bogatstvi, štero na sebi nosi duša deviška. Viš, čista dušica, tak si bogata ti. Sam Bog, ki ti je te kinče naklao, ti je kaže. O ne ptisti jih z rok, ne, za celi svet ne.
Jeli, dušice, zdaj te zarazmimo, zakaj so zavrgle svete device imenitne zakone z krali i casari i se raj še vmoriti dale? O kak svetlo nam je zdaj gratalo, zakaj so ešče lačne zverine pred njimi obstale, je čudno gledale; doteknoti pa neso se jih podupale? Zdaj te zapopadnemo, zakaj so se čisti mladenci ešče kraljtivanji odpovedali, naj se njim samo ne bo trebelo ženiti! Kak jasno čtiti zdaj naše srce, zakaj je pravo sv. Kasimir, poljski kraljevski sin zdravnikom, ki so njemi zakon priporočali na ozdravljenje: „raj vmerjem, kak devištvo zgubim". Vse to so zato vči-nili, ka so spoznali, da deviška čistoča više vsega stoji na sveti.
—	I če nega cene, štera bi se dala primerjati ceni devištva, nega tudi reči, štera bi nas bliže pelala k Bogi kak ravno devištvo. Duh sveti naznanja to z temi rečmi: „Čistost pripela najbliže k Bogi." (Modr. VI. 20.) Zato je obečao naš G. Jezus Kristus tudi: »Blaženi so čistoga srca, oni bodo Boga gledali." (Mat. V. 8). Glejte sredstvo, šker za gledanje Boga so ne oči, nego čisto srce. Glejte, k Bogi bliže nas ne pripela te-lovna lepota, velika zemeljska čast ali visoka služba, nego čistoča, devištvo.
Kaj bomo na to pravili? Želo si obudimo, vročo želo si ponovimo, ka v devištvi do smrti ostanemo, kak smo se nakanili, naj samo bliže k Bogi na tom i drugom sveti pridemo.
I če pred Bogom devištvo to najvekšo vrednost ma, pred ljudmi je ne bi melo? Pred ljudmi je ma, samo pred živinov ne, to je pred onimi, ki po živinskom živejo, čeravno nemrtelno dušo nosi v sebi njihovo razvuzdano telo. Da tem samo smrad diši, lelija njim vonja. Lelije, teh zgrabljivcev vonječih se ognite! Besen pes je nej tak nevaren, kak razviizdanec. Stvar nema pameti, dela zato brez pameti samo po svojem telovnom, naturnom nagibi. Človek pa ma pamet i li dela brez nje samo po telovnom že-lenje. Z nemov stvarjov ednaki tak postane. Pa kak ostro ga kara Dtih sveti v knigi Tobijovoj po sv. nadangeli Rafaeli. Poslušajte zakonski te reči božje: „Angel Rafael je pravo: Poslušaj
me i ti bom povedao, što so, nad šterimi vrag ma oblast. Oni so naime, ki tak v zakon stopijo, da Boga od sebe' iz svojega srca odženejo i svojoj po-željivosti tak povoli ido, kak konj i mezeg, steriva pameti nemata; nad takšimi ma hudič oblast." (Tob. VI. 16, 17.) Bog je dao toti človečoj naturi poželjivost, naj se plodi, ali to poželjivost je podvrgeo pod svoje zapovedi, pod pamet od vere presvetljeno. Ki zato v zakon stopi, naj telovno svoje poželenje spunjava, naj vživa, greši, pa še smrtno, če je velika ta nerednost v njem. Namen spunjavanja telovnih poželenj v zakoni ne sme biti vživanje, nego jedino i samo te: Bog žele to življenje, naj deco mam i to zveličam. Veliki smrten greh včinita zakonskiva, če spunjavata telovne želje dece mžti pa ne-sčeta. Ljudomorca sta. Bog jihva za ljudomorstvo ednok na pekel obsodi, lastno deco sta spoklala. Onanizem ze zove te veliki greh po tistom nesrečnom človeki, ki je še v starom zakoni prvič te veliki greh včino i ga je Bog zato taki po njem z naglov smrtjov pokaštigao: „In zato ga je (Onana) Gospod vmoro, ka je mrsko reč včino." (I. Mojz. 38, 10.) Pa zakonskiva, šte-riva mata že deco i je več nikak ne moreta čakati, čemi spunja-veta svoje telovno želenje? Samo zavolo vživanja telovnoga. Račun ta davala od toga. Ne mislite, ka je te že vse slobodno, kda se zdate — ne, samo edno je nej samo slobodno nego tudi zapovedano: mejte deco za nebo po poti od Boga odredjenoj. To i več nikaj nej! Od neme stvari se včite zakonski. Jeli, kda že začuti sad v svojem teli ne pozna več telovne poželjivosti, edno je te že samo neme stvari skrb, naj donosi i srečno na svet spravi svoj teloven sad, tudi nemo stvar. Tvojega tela sad pa nemrtelno diišo nosi v sebi, je na božo podobo stvorjen, ne bodeta pazila oča i mati, naj srečno pride na svet, naj svoj namen dosegne, ka Boga odiči i se zveliča? Ali ta z nerednostjov to zrokiivala, naj se dete razbije, naj pod sveti krst ne pride? Ali ne veta, ka je vnogo dece zato tak slabe pri pameti, ka sta stariša po popri-jetji njegovom neredno živela? Kak žalostni nasledki nerednosti, kak strašni odgovori pred Bogom!
Iz vsega toga to shaja, ka je jezerokrat ležej devištvo zdržati, kak v zakoni tak živeti kak Bog zapovedava. Potolažite i razve-selte se deviške dušice! Vi zakonski pa, če vam je dober Bog že dao deco, vdeležite se našega veselja; stopite v našo vrsto, živita oča i mati, naj deco svojo čisto obdržita ali do zakona ali
do smrti, sama pa živita deviško odsehmal. Vtrgnite si vi zakonci, vi dovci, ve dovice tudi nešterni cvet iz tistih nebeških lelij, šterih vrednost više vseh svetov stoji i štere bodo na večne čase krasile glave nedužnih deklic i mladencov ščista bluzi pri Jezusi, na nje-govom deviškom Srci v nebeskom kraljestvi. — O srečne duše deviške, kak lepe bodete ve, kak veliko sladkost te pile iz Jezu-šovoga Srca! O lepe duše deviške, kak drage ste ve, čeravno vas ne zakriva ne svilo, ne zlat, nego zakrpana janka i ponošeni kaput!
Poslušajmo zdaj ešče, kak cenijo svetniki devištvo. Sv. Frančišek Šaleški pravi: „Nikaj je ne lepo, kaj je nej čisto; čistoča človeka je pa njegovo devištvo." Sv. Cyprian pa: „Na drevi življenja Materecerkve je cvet devištvo; ono je lepotičje i krasota Ijože milošče, ono je te najimenitnejši del čredre Kristusove. Devištvo ne potrebuje driigoga lepotičja, ona samo za se je lepotičje." — „0 sveto devištvo," — spregovori čudeč se, sv. Athanaz, — „o sveto devištvo, ti si prebivališče sv. Duha, življenje angelov, korona svetnikov."
Vse te i jezere druge reči svetnikov ne svedočijo morebit, ka se devištva cena ne da povedati? Zato pa cenimo je mi tudi! Dajmo njemi, kaj je vredno. Držimo se ga z celim srcom; z celov dtišov, pokažimo tomi poželjivomi, mesendmi sveti, ka Kri-stušove lelije v 20. stoletji tudi cvetejo tak v moških kak v ženskih srcah. Moj Bog, kak nedopovedljiva tolažba i radost nas bo ob-išla pri sodbi, kda nam deviški Jezus pred celim svetom da zadoščenje za posmehavanje posvetnjakov: Ti milijoni, ki so z vami
v	ednom časi živeli,'so zakone prelamljali, so razviizdana nema stvar bili, vi sinki i hčerke ste čisti ostali i z vašov čistočov čiste duhovnike spravljali k mojemi oltari, hvala vam bodi.
Na delo, na vojsko, deviške duše! Cembole se širi nečistost, tembole naj zadišijo vaše lelije, čem bole de vas moto hudi duh i svet, čembole de se vam telo puntalo, ztem vekšov odločnostjov se zasmehte, še na glas, i vržite križ na svoje telo pa pravite za-peljivcom: zamudili ste, Jezušov(a) sem. Pa pribežite tudi k naj-čistejšemi moži, sv. Jožefi i njegovoj deviškoj zaročnici, Preč. Devici Mariji. Tii vsikdar najdete zadostno pomoč proti celomi sveti i celomi pekli. Posliihnite opomin sv. Chrisostoma, ki pravi: „0
vi	vsi, ki deviško ščete živeti, pribežite k Gospodovoj materi, ona vas bo čuvala, ka te mogli svoj najlepši, najdražji i neminljivi kinč nevraženo obdržati."
Nekaj za tretjerednike.
a j ste vi tretjeredniki? Frančiškani i Frančiškanke, redovniki i redovnice sv. Frančiška med svetom, bratje i
_ _ sestre tistih, ki v kloštrah živejo, zato pa tak bratje i
niine kak tisti, ki vsi mate ednoga redovnoga očo sv. Frančiška i eden cio: popolnost duševno dosegnoti po pokornom življenji. Tretji red je ne bratovčina, nego red, samo ka za volo življenja med svetom ma ležejše i milejše zapovedi ali vodila kak Frančiškanski 1. i 2. red v samostani. So pa tudi redovniki i redovnice tretjega reda, ki v kloštrah živejo i spunjavajo samo te re-gule kak vi med svetom. Takse niine so na priliko križarke — najdete je v Beltincih, Soboti, Radgoni itd. — Te so tretjered-nice kak vi, nemajo drugih regul, samo ka skupno živejo v de-vištvi za božjo čast. Gledajte te duše i te spoznate ne v malih rečeh, kak morete se obnašati. Kaj bi pravili, če bi edno teh nun plesati vidili, ali kunoti čiili, ali srde na njej ovarali? —Ve ste ravno tak niine kak one, edno vodilo mate, sodite zato tak sebe, kak bi nje sodile.
Keliko i kak morete vsaki den zmoliti? Zmoliti morete vsaki den 12 Očanašov, 12 Zdravamarij i 12 Dikabodi... Zmoliti pa morete vse to pobožno. Tak mo pa samo tedar znali moliti, če si prle gorečnost po premišljavanji obiidimo, če se prle pripravimo kak sv. Pismo veli: »Pred molitvov pripravi svojo diišo." (Eccli 18, 23.) Naj se zato naš diih na pobožnost na-digne pri opravljanji redovnih molitev, prevdarimo sledeče misli od njih. Kda mi molimo, sto no stojezeri molimo, vsi ki smo v tretji red, tak da bi z ednoga grla šo močen glas, ka ga celi svet čtije, do nebe i kričao: Oča naš . . . Očo iščemo deca, sirote zapuščene, v nevolah, težavah . . . O mo morebit zaspano, mlačno to delali? — Jezus z oltara nas posluša i vse trepeče od radosti njegovo predobro Srce, kda čtije z naših viist tisto molitev, štera je prvič na njegovih božjih vtistah zadišala ... oj kak vrelo mo jo odsehmal opravljali, naj Jezus samo vekše veselje začuti pri njej, ve je siromaček tak preveč zavrženi od milijonov ljudi . . . Pa kak se raztegiije njegovo naše zveličanje iskajoče božje Srce, kda mi v našoj molitvi tisto iščemo, za kaj je On življenje dao: pridi k nam kraljestvo tvoje! — Kda mi njega samoga prosimo, naj nahrani, kak prevroče žele, pri sv. obhajili vsaki den naše
duše: kruha našega vsakdanešnjega daj nam ga dnes! . . . kda mi pozdravljamo njegovo najbolšo, najsvetejšo sladko mamiko z ravnotistimi rečmi kak jo je On sam po nadangeli Gabrieli, kda je njeni sinek postao: Zdrava Marija, milošče puna, Gospod je s tebom!... kda mi orožje v roke vzememo i se borimo za vmirajoče, naj je On dobi i nej šatan: moli, za nas grešnike zdaj i vu viiri smrti naše . . . Kda si mi tisto vero oživimo, za štero je On sam Bog človek postao i na križi vmro za njo, naj nas strašno hiidoga poglavara, peklenskoga i njegovoga večno žarja-voga kraljestva reši: Jaz verjem v ednoga Boga ... Oj vse to kda se den za dnevom iz sto i sto jezerih src zdigne proti oltari i ž njega z Jezušovim Srcom proti troni presvetoga Trojstva, gene do dna to Srce i sprosi milijonom milošče na zemlji, rešenje iz vic, veselje v nebi . . . Molimo zato tak svoje redovne molitve, ka vse to dosegnemo v obilnoj meri, molimo je goreče, vrelo, ognjevito!
Kda i kak se postijo i zatajujejo tretjeredniki? Zviin zapovedanih postov, štere Maticerkev vsakomi krščeniki nalaga, se morejo še dvakrat postiti, okt. 3. i dec. 7. Post se tak mora obdržati, ka k zajtrki nikaj ali celo malo jemo, poldne do sitosti, večer pa indašnje večerje polovino k sebi vzememo. Pit-vina ne prelomi posta. Ka mo tiva zapovedaniva posta verno znali zdržati, si premislimo, ka se mi pokorimo ne samo za svoje nego i za druge grehe. Pa mi ne bi v leti dvakrat mogli malo veselje spraviti. Preč. D. Mariji i sv. Frančiški, ne bi za milijarde smrtnih grehov, štere prestopačje postnih zapovedi vči-nijo to malo zadoščenje ponudili prebitomi Srci Jezušovomi?
Sv. Maticerkev ne zapovedava toti, nego samo priporoča tretjerednikom, naj po sredah ne jejo mesa, vsaki petek pa naj se postijo. Gorečo kotrigo na zdržanje te prošnje cerkvene ne trebe opominati. Sreda je sv. Jožefa den, v petek je Jezus v teli vmro za nas, Marijino živo ^rce pa sedmeri meč žalosti prehodo — ljiibečemi srci je zadosta to znati, zatajo se bo, kak njem i zdravje i delo le dovoli. Pa je dobro dete tisto, štero ne bi rado hitro k materi v nebo prišlo? Ki se mesa jestvine po sredah, petkah i sobotah zdržava i sv. karm.elski škapulir pobožno v čistosti poleg svojega stana nosi, prvo soboto po smrti pride v nebo; to vupanje meti dovoli Maticerkev. Ne de zato zaman zatajiivanje, hitro pridemo k materi domo v lepo nebo! Oj srečen, ki spozna vrednost zatajiivanja.
Sv. Oremuš pravi: „Kaj nam hasni telo z postom mrtviti,, če smo puni gizde, i če ne moremo niedne protivne reči, niedne odrečene prošnje prenesti. Kaj nam pomaga zdržati se vina, če smo pijani čemerov na tiste, ki nam neprilike delajo i se nam vstavlajo." To ne pozabimo pri svojih poštah i zatajiivanjah. Pa te lepe tolažljive reči tudi ne pustimo izpred oči: „Bolše je za-treti lastno voljo, kak zapustiti vso bogatstvo sveta," kak pravi sv. Koleta i reči sv. Andraša Avelinskega: „Samo ednok se zatajiti je več vredno, kak jezero bolnic zozidati."
e svetnik Materecerkve je ne bio kral, niti grof, niti kmet,
niti hlapec, ešče mnenje je bio: navaden kodiš (berač,
šterc), ki se je 1. 1748. marc. 26. v vesi Amettes na se-vernom Francozkom narodo. Njegovo življenje na kratci tii zato objavimo, naj vsaki vidi, ka je mogoče v vsakom stani sveto živeti, naj spoznamo, ka Maticerkev na oltar med svetce tistoga tiidi podigne, koga cote pokrivajo, naj samo nosi v svojih prsah junaške jakosti.
Starišje našega svetca so ga 12 let staroga dali na nadaljno vzgojo 'k strici, Labre Franci, plivanoši v Erin. Tii se je navčo latinski. Jako rad bi stopo med karthauziance ali trappiste, — v najostrejši red na sveti — a slabo zdravje njemi je toga ne dopustilo. Nato se je nakano, seveda po božjem presvetljenji. in na dovoljenje svojega spovednika, ka romar postane i za romanje potreben živež de si kodivao. Kodiški romar je postao. Brat naj-vekših sirot na zemlji je bio v teli, brat najvekših svetnikov pa v duši. V raztrganom obleči je peški prehodo romarska mesta Španjolskoga, Švicarskoga, Talijanskoga, po teh dugih potah je živo samo z miloščine, štere je več ne vzeo, kak je ravno po-trebiivao i po celoj poti je molo, še cele dnevi j noči je pre-molo v počinki pri hišah med potjov. — Vmro je te kodiš 1. 1783. apr. 16. — Svetnikom so ga XIII. Leon papa prišteli 1. 1881. dec. 8.

dLOUD
Sveti Benedikt Jožef Labre.
Glejmo našega svetnika ljubezen, gorečnost do najsvetejšega Oltarskoga Svetstva. Gda je še mali bio doma pri starišah, je že dosta mislo na Jezusa v oltari. Ešče igrače je takše meo, ka so ga k Jezusi vodile. Kapelico si je naredo i v njej je, kak je duhovnika vido, mešiivao pa predgao. Že z očinske hiše je rad hodo, kda je li mogo v cerkev, od strica plivanoša pa nepretrgano. Oj kak blaženoga se čiito v toj hiši, kde je telikokrat mogo k najslajšemi Gospodi; do dna srca je bio napunjen z zahval-nostjov i ljtibeznostjov do dobroga Jezuša i svojega strica za to veliko miloščo. Cerkev je bila njegov drugi dom. Če so ga ne najšli doma, šli so ga v cerkev iskat in ne zaman, klečao je pred tabernaklom i molo svojega Jezuša. Stric so ga pripravili na prvo sv. obhajilo. Pobožen duhovnik so „takše angelske nedužnosti i serafinske želje po Bogi, tak globoke vere i genljive srčne ponižnosti dozdaj še ne vidili," kak piše Heim, pisatelj življenja našega svetnika. Ešče piišpeka je genola Bencova pobožnost, ki so ga prečistili.
Naš Bencek bi se lehko bogato oženo i plavao v dobrotah sveta, a raj si je zvolo stopnje svetoga Aleša i je živo z praznimi rokami poleg bogatstva, raj proso kak trošo, raj bio kodiš kak gospod. Moj Bog, kak veliko sunce svetosti si obiido v tom svetniki, kak visoko si ga zdigno nad želje sveta! Kodiš šče biti, kda bi lehko bio bogateč, naj ti ztem samo vekšo diko more spraviti, naj po toj poti more več duš rešiti. Večna hvala ti bodi dober Jezus, za to miloščo!
L. 1771. junija, je v Fabriano romao k grobi sv. Romualda. Iz te cerkve je šo v cerkev sv. Jakoba, štera je lepo bila okinčena zavoljo svetka sv. Antona, šteri se je meo zdaj obhajati. Ravnatelj cerkve je predpoldnom ob 9. ovarao našega svetnika, kak je z razprestretimi rokami klečao pred tabernaklom; večer ob 6. ga ešče v tom položaji najde. A kak veselo se pa preseneti dober duhovnik, kda ga večer romar pride v sakristijo prosit, če sme celo noč v cerkvi moliti! Driigi den se je spovedao i prečisto. Spovednik je mislo, ka je angela spovedo i prečisto. — Kelikim diišam je odprla molitev svetnikova Jezusovo Srce! Morebit našim tudi! Ne bomo spodobno delali posebno zdaj, kda je tak malo dobrih i tak dosta grešnih na zemlji? Oj molimo, dosta molimo za Matercerkev! Kda je na Švicarskom pohodo Wirlingen mesto, so verniki hitro ovarali njegovo pobožnost i g. plivanoši naznanili: „neki mladi siromak že šest viir nepretrgano kleči i moli v cerkvi."
Molo je rad, kak njegov gospod Jezus Kristus, ki je cele noči premolo i še zdaj premoli v tabernaklah za nas. Molo je, naj spuni njegovo velenje „Potrebno je vsikdar moliti i ne gor h en j a ti! (Luk. XVIII. I.) Posebno rad je molo v Rimi pri štiri-desetvtirnih molbah oltarskoga Svetstva. To je bilo njegovo veselje, pred Jezusom klečati, poglednoti sv. Hostijo i vtopiti se v njeno neomejeno božjo ljubezen. V cerkvi S. Martino ai Monti je bila nekoč štiridesetviirna molba. Studer Gaetano je meo veliko sveto mešo. Gda je mešnik ovarao Benedikta klečati pri oltari, se je tak geno nad njegovov gorečnostjov, ka je komaj mogo mesne molitve na pazki meti. Za pet vur se je vrno v cerkev i svetnika je še tak najšeo, kak ga je povrgeo, ka več, niti z rokami nese je geno v tom dugom časi, kak je pazač cerkveni svedočo. Kak veliko veselje je mogo Jezus meti nad tov pobožnov dtišov! Kak gaje pomirila za nepotrebne guče, poglede cerkvene! Proti konci življenja je dober Jezus tak plačao njegovo verno molbo, ka je večkrat zdigno njegovo dušo k sebi i jo napojo z nepopisnov nebeskov sladkostjov, telo je pa med tem časom nikaj nej znalo zase. — Te stan se pravi zamaknjenje. Večkrat njemi je dao dober Jezus ttidi te dar, ka je smeo biti nazoči pri štiridesetviirnoj molbi, čeravno je daleč v kraj bio od cerkvi v šterom zavodi, naednok je bio v dvojem mesti. Spovedavao i prečiščavao se je vsaki tjeden. Oj koliko srečnejši smo mi, ka se smemo vsaki den združiti z dobrim Jezusom! Smo zato ttidi svetejši, bolši vsaki den? Nam slabosti pomenjkavajo den od dneva? Tak more biti, ovak je naše gosto sv. obhajilo ne vrastvo, nego beteg za dušo! Pa bi moglo to biti? Sodite se, če nesčete biti sojeni!
L. 1783. marc. 25. ga je Morelli Augustin prečisto v cerkvi San Ignazio. Te pobožen duhovnik je poštuvao našega svetnika, a zavoljo njegove zanemarnjene zviinešnjosti je nekšo mržnjo meo do njega. Naj dober Jezus tomi pobožnomi duhovniki pokaže, ka ne smemo na zviinešnjost gledati, je odpro njegove oči i je vido takso svetlost i takse v blaženost zazibajoče trake na svetniki,, kda ga je prečisto, ka ves genjen se je v naslonjačo vsedo v se-geštiji i glasno spregovoro: „Te kodiš je svetnik! Svetca sem dnes prečisto!"
Zadnjič se je tudi v toj cerkvi prečisto pri oltari sv. Alojzija, kje je Balducci mešiivao, i ravno tak odičeno. Svetilo, žarilo i blaženo radost je razširjavalo lice kodišovo, kak so vsi vidili. Trepetao je duhovnik od radosti i genjenosti, kda njemi je Jezusovo telo po-
niido i večkrat z veseljem pripovedavao, ka zviin svoje perv sv. meše je niednok nej tak pobožno mešiivao, kak kda je pri grobi angelskoga mladenca angela nahrano z kruhom angelskom.
Kaj je pa molo naš svetnik? Vsaki den duhovniške dnevnice (brevir), Marijine dnevnice, litanije vseh Svetnikov i najmenje trikrat sv. čislo. Nad temi molitvami si je te premišlavao i pogučavao z Jezusom celi den i kelikorkrat še celo noč! Dosta je molo i dosta je tudi dobo, zato ka je dobro molo, iskao je ne sebe, nego samo Jezušovo čast, ne telovne, svečke dobrote, nego rešenje duš, to je iskao i dobo je zato več od srebra, več od zlata, več od sveta celoga; sveti žitek, blaženo smrt, večno dobroto, sa-moga Boga na vse veke vekov čase. — Delaj spodobno!
Srce Jezušovo, vsmiljenja puno, nasledujmo!
^---
mišljenje želem i ne darii. (Mat. 9, 13.) To je tisti pravo, koga mi v cerkev molit hodimo. Jezus, ki v oltarskom svetstvi pod podobov kruha i vina prebiva, ne žele našega zlata, srebra, srce naše prosi on samo, srca našega vsmiljenost. Sinek, daj mi svoje srce! (Pril, 23, 26.) pravi on vsakomi izmed nas. Pa bi se najšo, ki ne bi spuno njegove vroče žele ? Bi se mogo što vstavljati, naj svojega srce na Jezušovo ne položi? Je to ne zadosta čisto? Ali je ne morebit neskončno dobro i vsmiljeno? Pa je lehko vekše bogatstvo kje?. Vse, kaj modrost i znanost zmoreta, vsa tista dragoča i lepota je v tom Srci v neskončnoj meri nazoči zato, ka je to srce božje Srce. Zaistino nas more zato do dna srce genoti zezavanje Ma-terecerkve: »Srce Jezusovo, v šterom so vsi kinči modrosti i znanosti, smiluj se nam!"
Neskončno vsmiljeno je Jezušovo Srce, zato od nas tudi vmisljenje žele: „Vsmiljenje želem i ne daru." Pa ščete znati, dobre diiše, kak naj ste vsmiljene? Ravnotak, kak mala
hostija, kak božje Srce svete hoštije. Ne bom vam v dokaz, za svedočanstvo vsmiljenosti Jezusovega Srca prednašao brezštevilne reči sv. Pisma, v šterih se hvali božja vsmiljenost do grešnikov, ne bom vam v spomini biidio Jezusove prelepe prilike o raz-sipnom sini, ne bom vam tolmačo njegove tolažljive reči, štere je velikoj grešnici, Mariji Magdaleni povedao: „ O d p ii s t i j o se ti grehi, idi v miri!" (Luk. VII. 48, 50.) — vse to zamučim, na vse te reči večne vsmiljenosti pozabim in pokažem samo gor na sveti tabernakl i njegov kinč, sv. hostijo, pa vse sem povedao.
Ka Jezus s svojim prebitim Srcom v oltari med nami prebiva, nas trpi, hrani, nam milosti deli, nas ne vniči zavoljo naših hudobij, je tak veliko svedočanstvo njegove neskončne vsmiljenosti, ka več nikaj "ne trebe praviti.
Ali povej meni, bogoljiibna duša, je vekša vsmiljenost, kak vnireti za sovražnika? I On, ki v tabernakli prebiva, je to ne samo včino, nego ponovi vsaki den jezerojezerkrat svojo sveto smrt, kda se loči na oltari pri sv. meši krtih i vino, telo njegovo i krv njegova, naj pokaže svojo pripravnost, ka bi rad razdelo po krvavoj smrti svoje telo i krv, kak negda na križi, samo da več ne more vmreti, se razdeli, vmerje na skrivnosten način. — Življenje daruje Jezus za svoje sovražnike, noč i den prebiva med tistimi, ki ga kunejo, sovražijo, dobrote deli tistim, ki ga nemajo radi, trpi nečistnike kre se, ki je od sunca čistejši, pijance, ki je popolna treznost, ropare, ki je sama pravičnost, skopce, ki je vse svoje neskončno imanje ostavo v nebi in na zemlji i postao najvekši siromak toga sveta. Stvoritel, ki je vse stvoro, nema teliko svojega prostora, kam bi si trudno glavo na počinek nagno. Ne gene vas njegov zajokani glas: „Lisicemajo brloge, ptice ^nebeške gnjezda, a Sin človeči pa nima kam glave svoje nagnoti." (Luk. IX. 58.) Pa zdaj tudi nema kam glave svoje nagnoti? Tudi nej, pri milijonah nej. Oltar je naime ne njegovo ležišče, počivališče, srca človeča je stvoro zato — a ta so se pa, jočič pravim to — a ta so se pa odtujila Njemi. „Celi svet je v hudobijo pogrožen." (I. Jan. 5—19.) moremo zdaj, v_tom pokvarjenom časi zaistino praviti z sv. Janošom apostolom, z sv. Pavlam pa: „Všaki svoje išče i nej, kaj je Jezuša Kristuša. (Philip. 11. 21.)
Mo mi tudi tak delali? Mo mi, štere je ščisto iz strašnih gnusob, mi, štere nadajajo den za dnevom njegove božje prsi pri oltari, tudi pot posvetnjakov tlačili? Mo z trdim srcam i
suhim okom gledali, kak' se žali naš najbolši Bog, kak kapljejo v pekel naši bližnji, štere moramo ljubiti, kak sebe? O nej, nigdar nej! Vsmiljeno Srce Jezušovo, mi mo vsmiljeni. Dosta mo molili, se prečiščavali, se zatajuvali v jeli, pili, guči, pogledi za grešnike, za te blodne tvoje ovčice, naše brate i sestre. O potolaži se vsmiljeno Srce Jezušovo po našoj vsmiljenosti!
MU
Sv. Paskal Baylon.
IIT^den s tistih svetnikov je on, od šteroga prinas ludje jako
m malo znajo. Narodo se je na Spanjskom 1. 1540-ga v
_' Torre Hermosa zvanoj občini. Siromaški starišje so ga
mesto šole z ovcami na pašo pošilali, kama je on knigo vzeo sebov pa je mimoidoče proso, naj njemi povejo, ka je štera litera i po takšem se je navčio čjeti. Kda je že znao čteti, je same resne knige čteo, frlice, pripovesti so njemi ne povoli bile. Vsa si je premišlavao, štera je čteo pa s premišlavanjom je sploj popolnejši gratao.
Kda je malo stareši gratao, se je k ednomi gospodari za ovčara pogodo. Tii so ga nikdar ne čiili lagati, preklinjati, grstije govoriti ešče prijatle je opominao, či so kaj takšega delali, naj henjajo od toga. Či so njegove ovce po nepriliki komi kvar napravile, je s svoje siromaške plače poravnao. Ednok ga je predjen ovčar poslao, naj njemi eden grozd vkrddne, ka je žeden. „Raj se dam na koščeke razsekati," odgovoro je on, „kak lučko blago vzeti." Sv. čistost je više vsega liibo. Se je zgodilo, ka so ga na zabavljanje pozvali pa je vert pravo, ka de bole veselo, on pozove edno veselo deklo med nje. „Či to včinite," pravo je Paskal, „bom jo s kamenjom lučao, dokeč ne odide." Na pastirsko palico si je križanoga Jezuša i bi. D. Marije kepe zrezao, ga je dolipo-pičo ino pred njim klečeč molo i si premišlavao na paši. Bog njemi je pa sploj nove i nove dobre misli dao vu njegovom po-božnom premišlavanji. Nad njim se je spunila reč psalma: »Blaženi so, štere ti sam včiš, Gospod!" Od Boga i bože reči je rad i modro gučao. Med molitvov je večkrat dobo dar premek-njenosti: popunoga vtoplenja duše vu gledanje bože skrivnosti
pa je zvedo od Boga reči, štere so ne vsakomi dane znati. Svoj krtih je vnogokrat razdelo med lačnimi, sam pa je lačen ostao.
Vu štiridvajsetom leti svoje starosti je povrgao svojega go-spodara, šteri ga je šteo za dete vzeti pa je v Montforti vu frančiškanski samostan stopo kak prosti brat. Tu je vse jakosti povao vu svojem srci. Sveto bogavnost je tak držao, ka je z bogavnosti šo med samimi krivovercami v Pariš na Francusko, kda so ga preganjali, celo edno roko njemi vlomili ttidi, liki po vnogoj težavi domo prihajajoči — pot je več mesecov trpela — je edne reči ne povedao od toga, ka je vse pretrpo.
Vu šole, kak znamo, je nikdar ne hodo, pa je bože reči tak znao gučati, ka so se najvekši vučenjacje čtidivali nad njim. Meo je ttidi dar proroktivanja od Boga.
S posebnov ltibeznostjov je Itibo Jezuša i molo njega vu najsvetešem Oltarskom svestvi. Slednja leta svojega zemelskoga žitka se je cele noči v cerkvi zdržavao pred najsvetejšim pa si je z njim v pobožnoj molitvi pogovarjao, pa bi. D. Marijo je ysikdar proso, naj njemi spravi miloščo, ka do konca žitka brezi greha ostane. 52 leti star je v teški beteg spadno. Vračiteo njemi je povedao, ka neima vtipanja, ka bi ozdravo. „Bole prijetnoga glasa mi nemrete povedati, odgovoro je on, kak to, ka vmerjem!" Vmro je 17-ga Risalščeka leta 1592-ga med pobožnov molitvov vu ravno tistom hipi, kda se je zvon k podigavanji oglaso.
Zgled dečici za prvo sveto obhajilo.
Brunijovoj uglednoj drtižini se je v Turini 1. 1903 maj 3. narodo dečkec, šteroga življenje je čisto, lilijsko bilo kak sv. Alojzija. Krstili so toga dečkeca na ime Gustav Marija. — Dober sad dobroga dreva. Oj kolkokrat je klečala mati toga deteta pred tabernaklom ž njim v naročah — i ono je nepremično gledalo na oltar kak da bi vidilo lepo podobo. — Jezus je vlekeo k sebi to dete, njegovo dušo. I kak je rasteo dečkec, rastla je v njem tudi ljtibezen do Jezusa v oltarskom svetstvi pa tak močno, ka vse njegove misli so se obračale le okoli svete hostije.
Čtidna so božja pota, čiiden je Bog v svojih svetnikih. Kda je še samo tri leta bio Gustav star i so ga pitali: „Gustav, kje je Jezus?" — je li znao že odgovoriti: „Jezus je iti v mojem srci i v tabernakli." — Koliko more dobra mati dobroga včiniti! Bi znalo to detece globoko skrivnost oltarskoga Svetstva, štero vnogi osiveli starec ne ve, če je dobra mati ne bi navčila? Kak lepo je viditi v šoli deco dobrih starišov! Prvi den, kda prido, se znajo že križati, vejo od Jezusa, Dev. Marije. Ali žalibog, malo je takse dece, zato ka je malo dobrih starišov!
Pa gda so Gustava nadalje spitavali: „Kak pa more Jezus biti v tak maloj hostiji?" — je odgovoro: „Zato ka je tak dober i vsemogočen." — Kak da bi lelija zadišala, kda te sladki odgovor čujemo. Cela predga je v njem, štera spoznava i hvali neskončno dobroto i ljubezen vsegamogočne sv. hostije.
Nekoč se je na cestnoj železnici neka nesreča pripetila. Mati z Gustavom se je ravno ttidi vozila po njej. Nezmerno se je prestrašila, a detece jo pokaralo: »Premalo vere maš; ali ne veš, da je Jezus pri nas!"
Ogno se je še sence vsega, kaj bi nedostojno bilo. Bio je vročekrven i z cele moči si je prizadevao čemere si potreti. Pa če se je včasi le kaj razjezio nad bratom Antonom, naj se Jezus veseli njegovomi ponižanji, hitro se je znizo i brata proso za odpiiščenje: „Anton, prosim te, odpusti mi."
Pet let star je prišo v zavod k jezuitom, kje so ga za volo predobroga obnašanja za maloga svetnika zvali. Rad se je dečkec toti z drugimi vred igrao (zmenjao) a pri igri je vsikdar zbranoga duha ostao, na Jezusa je mislo. Nekoč je vido veliko množino ljudi i je pravo: „Što izmed teh pač misli na Jezusa? Ubogi ljudje kak so nezahvalni!"
Jezus v najsvetejšem oltarskom Svetstvi ga je vlekeo naj-bole. Največ, pač vsikdar je na njega mislo i pregoreče ga je želo k sebi, dokeč ne prišla tista presrečna viira, gda ga je prvič smeo v svojo neoskrunjeno srce vzeti.
Šest let je meo, kda je prestao izpit potrebnoga znanja za prvo sveto obhajilo pred salezijanskim svetoga življenja predstojnikom Don Ruom. »Povej mi," — pita ga te — „ali je prav, če ti pravim, da je po podigavanji pri sv. meši na oltari kriih blagoslovljeni?" — »O ne" — odgovori naglo živahni dečkec — „po podigavanji v hostiji nej več kriih, nego samo Jezus."
Don Rua je bio zadovoljen; priseštna nedelja je bila določena za prvo sv. obhajilo v kapeli častivrednoga Don Boska. Gda se je približao presrečni trenutek, je stopo mali Gustav pun hrepenenja i gorečnosti pred oltar. Vsi so bili genjeni. Drugoga sv. Alojzija so vidili pred sebom. Nikaj je ne vido okoli sebe, samo z svojim Jezusom se je pogovarjao. „0 Jezus je tak dober i me tak ljubi" — je sledkar materi odgovoro, kda njemi je sv. obhajilo naprej prinesla.
Nedužni cvet je ne dugo dišao na zemlji, Jezus ga je v nebo presado. L. 1911., osem let star se je preselo v tisti pun-grad, v šterom rožice nikdar ne povehnejo. Pred smrtjov tisto celo noč je molo i spitavao: »Ali bo že skoro den, da bodo prišli z Bogom?"
Križ je držao v rokah, Križanoga je poljUbo (kiišno) pred je dušo pusto i se odselo v kraljestvo Križanoga Boga.
Ho! EH
Skuze maloga pastira.
ospon plivanoš so šli na prešet. Med šetanjom so najšli ednoga svojega vučenika^ka je žibke paseo. Te dečak, pokeč je v šolo hodo, je meo navado pogostoma priti Tc svetomi prečiščavanji, zdaj pa v leti, gda je nej bilo šole, ga je nanč po nedelaj nej bilo k meši. Plivanoša je to jako razžalostilo, zato so ga k veri začnoli jemati. Malomi pastirčeki so se zasku-zile oči, pa je pravo, ka bi rad hodo v cerkev pa k prečiščavanji tudi vsaki den, nego starišje ga ne pustijo, zato ka vleti more žibke pasti. Kelko nam povejo skuze toga deteta! To pomenijo, ka v srci, odkod prihajajo, prebivle velka ltibezen do Jezuša. Te skuze izražajo gorečo želo pa molitev k Jezusi, naj nagovori sta-riše, ka bi njega v cerkev pustili, pa ka bi mogeo sprijemati Jezuša.
Jezuš je vido v srce tomi dečaki, vido je velko lubezen pa želo do svete meše pa do prečiščavanja. Vido je pa tudi v srca starišom: vido je, ka so to nej lagoji lUdje, nego ka samo zato ne pustijo dečaka od žibkov v cerkev, ka je že to tak navada.
Ka je včino Jezus? Dečak je obečo plivanoši, ka prišestno soboto pride k svetoj spovedi. Gda je proso od starišov dovoljenje za to, njim je povedao, kak se je pogovarjao s plivanošom. Jezus je nato s požaltivanjom napuno srca starišom. Jasno so vidli zdaj, ka so nej dobro činili, gda so dečaka niti V nedelo nej pustili v cerkev, pa so njemi prepovedali, ka je v leti nej hodo k prečiščavanji.
Od tistoga časa dečak z veseljom hodi v cerkev pa k prečiščavanji. Njegova radost je podvojena, zato ne služi samo sam Bogi, nego ka vidi tudi to, ka ma dobre stariše, ki poslušajo Jezuša.
Draga deca, dosta so vredne vaše skuze, či vam znabiti što brani hoditi v cerkev pa k prečiščavanji; pa dosta valajo te skuze tudi te, či z lastne krivde zamudite: objočite te svoje hibe, potom vam da Jezuš volo, ka bote njemi lejko sliižili pa ga bole lubili.
Ka delajo duhovniki ?
godilo se je v ednoj austriskoj vesnici. Delavec Malone Tomaš, ki je živo jako grešno živlenje, je bio na smrtje betežen. Duhovnika so pozvali k njemi z velke dalečine. Duhovni oča Jones je mogeo potiivati več vtir, prle kak je prišeo v to vesnico. Prišeo je šče v pravom časi, betežnik je šče bio pri zavesti. Gda je betežnik opazo duhovnika, se je k njemi obrno pa njemi je počasi i tiho pravo:
—	Duhovni oča, ne trudite se, zato ka je pri meni že vse prekesno. Živo sam jako grešno živlenje, pa si ne zaslužim smi-lenja. —
Duhovni oča je sprevido, ka tu nagovarjanje nikaj ne bo pomagalo, zato je odpro kelih, v šterom je prineso Oltarsko svetstvo, pa je začno moliti, naj bi v Oltarskom svetstvi nazoči Jezuš omehčo betežnikovo trdokorno srce.
Betežnik je za en časek spregovoro:
—	Duhovni oča, ka mate v kelihi?
—	Najsvetejše oltarsko svetstvo, — je odgovoro.
—	Prosim vas, samo je nesite tiiodnet, zato ka sam ga jaz nej vreden; zviin toga mam v suknji v žepi cecvo Srca Jezušo-
voga, štero sam v davnom časi noso na svojem srci, prosim vas, ttidi to odnesite, naj me več ne spomina na tista mlada leta, gda sam ešče nej bio tak veliki grešnik.
Duhovnik je preiskao žepe na siiknji. Najšeo je cecvo pa je je položo betežniki na prsi z etimi rečmi:
—	Tak, te ste pa vi negda častili to presveto Srce? Ste meli vero pa vUpanje?!
—	Častio sam, je pravo mirajoči, samo ka je to bilo že jako davno.
Zdaj je duhovnik opravo kratko molitvico k presvetomi Srci Jezušovomi pa je zatem pravo betežniki:
—	Pogledni, sin moj, to Srce; to odpUsti vsakomi. Samo mej vUpanje pa kuražo! Presveto Srce je oblUbilo, ka bo pribežališče grešnikov pa njim odpUsti v poskradnjoj vUri.
Betežniki se je smrt čemduže bole približavala.
—	Duhovni oča, ali vi verjete, ka bi ešče za mene bilo smilenje?
—	To je tak istina, kak je istina, ka žive Bog, ki nešče smrti grešnika, nego naj se spokori, pa naj žive.
—	Potom jaz tudi mam vUpanje, — je pravo s težkim glasom betežnik. — Duhovni oča, pomagajte mi!
Betežnik se je spovedao pa prečisto. Presveto Srce Jezušovo, štero je častio v živlenji, njemi je prišlo na pomoč. Za četrt vUre je zdejno svojo dušo. — To delajo duhovniki.
Kaj more napraviti dobro srce!
eta 1866. siromaški zdravniški visokošolec sedi v Londoni v siromaškom okraji pri stoli i vči svoje vučenike. Ali v kakšoj hrambi i s kakšimi vučeniki se mantra? Dr. Barnardo je te, koga potem celi svet časti, siromak je kak cerkvena miš, šolo svojo ma v nekoj zapUščenoj oslečoj stali. Z lastnima rokama je poravnao i pobelo stene, vkUp zabio ne-- otesano klop i svoj vučitelski sedež. Peneze, štere je dobo, je potrošo na posvet i posebno na kUr. Čeravno je navdušeni vojak
znanosti bio, ne je pozabo, ka je posltišavce njegove najbole topla soba vlekla.
Barnardo je apoštol bio, drtige i ne sebe je šteo obogatiti i blagriivati, ali bole skromno povedano, duševnim i telovnim nevolam svojih bližnjih je brezplačno šteo pomagati.
Komaj je stopo v londonsko bolnico, nastala je velika kolera, veliki strah je obišeo pozvane, drage volje so zato sprijeli njegovo samovoljno ponujeno pomagajočo roko. Kda je v East-End zloglasnom siromaškom okraji od hiže do hiže pohajao be-težnike, do dna duše genjen je spoznao nepopisno nevolo i nevednost, štera sliši i kole poleg tela ttidi dušo. Zdaj je vzeo v najem somarečo štalo i dva svojiva prostiva dneva v tjedni i celo nedelo je v njej včio cotavo deco.
Neki večer je dobo novoga vučenika, ki je niti po šoli ne šteo domo iti.
—	Prosim vas, gospod, ne bi smeo skoz noč tti ostati?
—	Ka bi ti pravili mati?
—	Nemam matere, nemam nikoga. Nindri ne sem doma.
Deset let staro dete bi ne pod strehov prebivalo? Popotnik
male londonske pustine pripove, ka je oče nikdar nej meo, mater so njemi že davno zakopali, on sam je prišeo k nekomi brodari, ki ga je v pijanosti pobijavao, dokler ne je odskočo i odtistihmal blodi po londonskih vulicah.
—	Kje si pa ponoči?
—	Stisnemo se zdaj tli, zdaj tam, naj naj prokleti redarji (policaji) ne najdejo, da ovak nas včasi v prisilno delavnico od-ženejo.
—	Pa vtipaš to trditi ka to trdo zimsko noč tvoji pajdašje ttidi viinej spijo i mogo bi me ta odpelati? I odpelao ga je k obrežji Themse vode, kje jih je pod železnim pokrivalom nekoga skladališča edenajset spalo eden poleg drugoga.
Nemo je gleda Barnardo i obljubi, ka odsehmal več ne de brez strehe dece na londonskih vulicah.
Pred 44 leti! skoro brez filera penez se je podao na svojo decorešilno pot. Prvi dar je bio 70 filerov neke službenice i dnes 145 zavodov stoji, štere je nastavo i do svoje smrti oskrbljavao, rešo je pa pokvarjenosti 71 jezero dece i darov je više 38 milijon kron nabrao za nje.
Ne je držao dosta spravišč — delao je!
Prva njegova agitacija se je začela na nekom goščenji, kde je dosta velikašov bilo zbranih. Pripovedava njim nOčni pripetlaj. Neščejo njemi vervat. Ido gledat i 73 skltičene, sloke, dregetajoče dece se je privleklo vun izpod katranske ponjave, štera je pokrivala prazen lagev, skalje, lado i odpadke slame.
— Prosim Boga, naj mi ne da doživeti več takse prikazni, odgovori neki velikaš, kda ovara to veliko nevolo, i v nešternih hipah Barnardo tak veliki znesek do rok dobi, ka je lehko odpro prvi zavod za deco zapuščeno, na šteroga vuličnom strani so se z velikimi črkami napisane te reči dale čteti: »Vsikdar odprte dveri za deco zapuščeno!"
Jezus, pravi Bog je pravo, Ver'mo močno, trdno, zdravo, „Ki sir'maško dete sprejme, Štero nema svoje strehe, Mene sprejme."
Srčen.
HDDH
Karmelitanec med blažene spisani.
unez Alvarez Čereyra, portugalec, je med blažene spisan. Bio je pa te svetnik prednji vojskovodja portugalske vojske, šteri je 1.1385. Španjolce premagao i I. Janoši, portugalskomi kralji tron potrdo. V zahvalo za to zmago je v Lisboni, glavnom mesti Portugalskoga karmelitancom. cerkev i samostan dao postaviti. Po mnogih zmagah je te imeniten vojskovodja v 62. leti svoje starosti kak prosti brat vstopo med karmelite v samostani, šteroga je sam dao postaviti. Tu je vmro 1. 1432, v sliihi svetosti. Zdaj je na oltar podignjen i je patron, vseh tistih, ki veliko'čast i bogatstvo ščejo spremeniti z naslediivanjom siromaškoga Jezuša. Prosimo njegovo posredovanje, ka mo znali svet i njegovo po-željivost premagati.
Naša ustanova.
Slovenci!
V zahvalo, ka nas je BI. D. Marija rešila straš-noga boljševiškoga jarma, ka nas je čuvala v naj-besnejših silah preganjanja pred svetovno vojsko, v njej 1 po njej, ka smo smeli postati njeni narod, šteri služi njeno posebno materno obrambo, sem vložo v spomin desetletnice M. Lista 1. 1914. dec. 8—16. obhajane, kda se je prekmurski slovenski narod slovesno zročo Mariji po grinjonovoj po-božnosti, 2499 K 98 fil. kak podlago g. misijonarom v Celji do rok:
1)	da bi se v vseh že obstoječih ali v bodoče še nastajajočih slovenskih (tudi mešanih) farah v Prekmurji, če spadajo te v Jugoslavijo ali pa ne konči vsako deseto leto obhajao sv. misijon v slo-venskom jeziki;
2)	da bi se v Prekmurji pozidala hiša misijonska, kje se vsako leto opravijo edne duhovne vaje za ženske, moške, dekle, dečke i šolsko'mladino v slovenskom jeziki;
3)	da bi se vzdržavala konči edna misijonska postaja slovenskih g. Lazaristov ali med pogani ali med razkolniki.
Celje, sv. Jožef, 1919. sept. 8. na god rojstva BI. D. Marije.
Klekl Jožef
vp. pleb.
$
Zamorska deca moli pred poukom. Ki pomaga k sv. krsti ali odkupi ednoga roba reši dušo ednoga teh malih.
Sedemdesetpetletnica.*
etinsedemdeset let je tomi lani, ka se je čarnim prebi-valcom Afrike ob prvim zasvetila bliščoba prave vere Kristušove. 1842ga sta dva patra: Le Vavasseur pa Tis-serand, rojaka južnih vročih krajov stopila o prvim s tem med nje.
Tisserand je bio sin ednoge premočnoga farmera na otoki Haiti, ali San Domingo. Le Vavasser je bio Kreol z otoka Reu-mion, ali ttidi Bourbon.
Obadva sta z genjenim srcom gledala žalosten stan čarnoga prebivalstva Afrike, štero je kak divje staniivalo tam po tam delt zemle vu poganstvo potopleno. Za to sta oba z ednim nakane-njom stopila v Parizi v semenišče St. Sulpice imeniivano. Tam sta svojim tovarišom rada pripovedavala od telovne i duševne zapiiščenosti toga naroda. Vnogi prijateo se je do dna srca geno jihva poslušajoči, posebno pa eden krščeni židovski dečko, ki se je tudi za duhovnika včio, z Zaberna stoječi p. Libermann, šteri se je vnogokrat razjokao čiiječi njidva pripovedavanja.
Tej trije so se hitro spriatili poleg te edne misli, či li, ka so ešče ne vopovedali svojega nakanenja. Vu njih treh srcaj se je sklilo seme, štero je sledkar zraslo za red sv. Duha i red sve-toga srca Marije.
1841. ga se je začno novicijat toga moškoga reda sv. Duha pa za 4 mesece že p. Le Vavaseur potiivao v svoj rojstni kraj februara 1842. 1. Zamorci so tam šče v sužnosti, kak otroki živeli. Njihov duševen oča biti, nje k nebeskoj slobodi pripelati je bio njegov namen. Doma pri oči je stantivao i tam začno svoje delo.
Istina, da se vu prveših letaj tudi zgodilo tli i tam kaj za ta narod. Včasi se najšeo kakši duhovnik, ali tudi vreli svetski človek, ki je ništerne včio navuk, samo ka je to delo ne stalno bilo. Le Vavasseur je bio prvi, ki je redno duhovno pastirstvo notri vpelao to. Naj bi njim pokazao, kak je s celoga šrca njuv, je včasi po prvoj predgi, na štero jih je vnogo vkup pozvao, obimno vse, ki so nazoči bili zandriigim. Vsi poganski čarni so bili genjenoga srca pri tom.
Za par mesecov je že tak daleč prišeo s svojimi čarnimi, da je vekše misijonske pomoči bio potreben. P. Liebermann njemi je zandriigim pošilao pomočnike pa ttidi peneze na pomoč, kak
* Kath. Missionen 916/17 10.
si je želo. Cerkvi, kapele, šole, delavnice je povao pa je nastavo tudi ženski red „hčeric Marijinih", štere so se na to oblubile, ka do tem čarnim služile na zveličanje. V te red je tudi zamorke vzeo gori, či so dobre bile za to.
1848. ga leta se je suženjstvo podignolo na tom otoki ttidi, kak na vseh francuskih kolonijaj. Po drugih mestaj je to šlo med ropanjom, vužiganjom i morilstvom, tii je pa popolen mir bio, ar so tej poslušali misijonare pa so tak rešili svoj domači red i mir. Tii so tak napravili, ka so den odrešenja svojega dec. 20. 1848. vu cerkvi svetili pa tak so tej Bogi hvalo davali za svoje odslobodjenje od jarma svojih gospodarov, dokeč so ovi krv prelevali zaman.
1850. leta se je že v St. Denis imeniivanom mesti otoka Reunion pušpekija nastavila. Dnes ta piišpekija 160.000 katoli-čancov ma, štere v 191 faraj 98 svetskih duhovnikov ino 8 redovnikov pastirira.
Te otok je dnes skoro zcela katoličanski. Ravno toga 1842. ga leta je začno P. Tisseraud svoje delo u svojoj domovini na otoki Haiti med zamorcami. Liki pri njem je delo bole težko šlo. Začetek je vnogo obečavao, liki sladkar so vnoge britkosti čakale na njega.
On je takšega hipa prišeo ta, kda se je tam edna reberija komaj dokončala pa že druga začinjala. Priklonjenost načelnika, generala Gerard, si je hitro pridobo. Ne samo, ka šole slobodno nastavo, tudi.sobrate je slobodno zvao ta pa ttidi zmiro držanje z rimskov stolicov. Po toj poti, je z Rima za prefekta apoštol-skoga imeuvani pa kak takši je poglavar gratao svojih misijonov. Zdaj bi lehko svojo oblast porabo na razširjanje svetlosti svete vere, pa se je inači zgodilo. Prišeo je naime eden liidski pop, po imeni Zeuseus, k njemi, eden mož slabe jakosti pa ne-zadovolne vere, šteri je proti njemi delao povsodi i z vsov pri-likov. Tečas je ne meo pokoja te božen človek, dokeč je ne mision vničeni bio. Boleznost prefekta Tisseranda njemi je dala nato slednjo priliko.
Tisserand je dobo trešliko — malario — tistih krajov pa je mogeo na drugi zrak — v Europo — odpotiivati. Kda se je ozdravo, si je vzeo več tivarišov sebov, ali kda je on 1844. ga leta z njimi ta "nazaj prišeo (dva sveckiva duhovnika sta bila i trije redovnicje Srca Marijinoga), je veliko spremembo najšeo tam. Laž i ogrizavanje sta opravile svoje delo tam .tečas, ka on
ne tam bio, vu šterom se ne naišeo ni eden krščansko misleči mož. Pa vsega toga božnoga dela voditev je bio Zeuseus, te satan v popovskoj obleki.
P. Tisserand je zaman proso, zaman se molo vladi, naj njim dajo mirno glasiti Kristušov evangelij, nikaj je ne valalo
Slika iz poganske Afrike.
tak, ka je za 18 dni po svojem prihodi mogeo s svojimi prijatli povržti otok.
Kakša žalost za Tisseranda pa Liebermanna! Senja njidva mladosti je vničena, med špotom i režanjom satana i njegovih slugov je povrgeo Tisserand svoje lube zamorce krščenike. Po-
nizno je prigno svojo glavo pred nerazumlivim dokončanjom božim. Na otok Haiti so se pomali okolščine pobogšale, ali Tis-serand je toga več ne vido. V Rim je potuvao, kde so ga na Afrikansko Guiueo poslali za prefekta. Ladja je pri Marokko na prevao prišla, se poškoduvala i vstopila. Tisserand je batrivao potnike, njim sakramente delio, šče ednoga zidova okrsto pa potem se pogrozo v morje z oyimi vred.
Vu 60. ih letaj so sledkar njegovoga reda duhovnicje znova prekvzeli misijon v Haiti med vnogimi težavami — pa dnes je te otok tudi scela katoličanski.
To je nakraci začetek zamorskih rednih misijonov. Notri v Afriko so p. Libermana redovnicje 1843. ga začnoli iti, kde dnes — či li ka je preminola bojna tam tudi dosta škodila — verne duše, čiste- bele pod čarnov kožov na milijone molijo jedinoga Boga, stvoritela i očo belih i čarnih ludih, znajo poštiivati Je-zušov.aldov ino se veseliti nevtepenoj Devici Mariji.
Angelci nam vence pletejo.
v hudobo se pogrozo . . .
Kristuša so vrgli v vozo, Kristuša so pretirali, Klali do ga tak pomali . . . Dobrim dušam se pomilo: Objokale so ga milo: „Hodi k nam pod streho našo I" Zavetje je pri njih najšo. — Vidli Angelci so z n6be Kaj na sveti biti vtfšgne, Vence plesti so začžli, Dab' je devali veseli Tistim dušam na glavš, Ki za Jezuša trpe, Ga pod streho so vzel6!
Srčen.
(JX~D2J7)
Materam v tolažbo.
(Slavni Lacordaire [Lakordžr] piše ednoj materi).
aš mož, Gospod Henrik, mi je povedao, kakša nesreča je zadela vas in njega. On je zaistino lubo svojega sina in je meo dosta vupanja v njem. Smrt je vse raztrgala. Vzela vam je sina v najlepših letih, ravno gda je s svojov globoko krščanskov verov, s svojov učenostjov in drugimi lepimi lastnostmi kazao, ka vam bo v čast in veselje. Mati, to je za vas velika nesreča: či vi ne bi tak dobro poznali Boga in njegove dobrote, bi se človek mogeo bojati za vas, da ne bi znali vdano in potrpežljivo prenašati toga vdarca. Toda Bog, ki je sam do-volo smrt svojega Sina, nam je s tem dao zgled in tudi vlejao tolažbo v materino srce, da bi spoznala, ka, ki je zaistino močen v veri, on premaga vse težave.
Gda što zgubi svoje dete, šteroga* bodočnost je negvišna, smemo verovati, ka je Bog to dete šteo zveličati in ka je njegova smrt ne drugo kak pot in obluba večnosti. Ci je pa to dete bilo nedužno in sveto, smemo misliti, ka ga je Bog k sebi vzeo kak daritev v zveličanje drugih in ka je njegovo živlenje bilo položeno na vago s šterov Bog sodi svet. Vaš sin se je šteo posvetiti v službo svetoj Cerkvi, želo je pisati v njeno čast in v obrambo njenih svetih resnic: toda, kolikošte dobroga bi včino s tem, bi vse to morebiti več bilo vredno kak daruvati svoje mlado živlenje? Njegovo najlepše delo je duša, štero je prineseo pred božega Sodnika. Ovo, ke je on nehao vam, svojim prija-telom in vsem tistim, ki so kaj čakali od njegovega delovanja. O mati, človek nikaj lepšega ne more včiniti na zemli kak vmreti za Boga. To je tista daritev, tisto mučeništvo, štero je postavilo krščansko vero in jo gori drži. Vaše materino srce je trpelo s sinom vred. On je pa vaše suze zmešao s svojov krvjov in oboje daruvao Jezusi Kristusi ; te suze so bile slava za nebesa in blagoslov za ta svet.
Zberite, o mati puna žalosti, svoje misli v mirno in pobožno premišlevanje. Pridružite se Materi božoj pa ite z Njov na Kalvarijo in tam čakajte den od mrtvih vstajajenj. Ne zamerite mi za te odkritosrčne rendice, štere ste želeli od mene dobiti. Vzemite si k srci to ka sam vam povedao, s takšim čustvom, s kakšim je bilo pisano."
Matere krščanske! Bridki so dnevi našega časa, šteri ne-smileno morijo vaš dragi kinč, vaše veselje in vupanje, sad vašega tela in drugih trudov noč in den. Da, zaistino so bridki in žalostni, tak žalostni, ka človek ne bi nikak rad mislo na nje, nego na preminole čase našega živlenja, prvle kak je zdivjala ta vojska, in tedaj si zdehnemo: oh, blaženi časi, kam steodišli! So bili zaistino blaženi? Brezi trpljenja in žalosti so ne bili, toda tak strašni kak zdaj, so nikdar ne bili. Ka vas je podpiralo in tolažilo v onih bridkih vorah preminočega časa, ka vam je v trplenji dajalo vupanje in moč, da ste ne v dvojnost spadnole, nego prenašale svoje križe? Bila je naša sveta vera. Morebiti je ne istina? Gde bi nevolna človeška natura mogla jemati tiste reči, štere ste ve, matere krščanske, tolikokrat v svojoj žalosti pravile, namreč: Naj bo z Bogom? Sama sv. vera vam je šepetala v srce te reči, tista sv. vera, štera nas vči, ka se človeki na tom sveti nikaj ne pripeti, zvun greha, brezi bože vole in ka Bog pošila na nas trplenje zato amas s tem šče k sebi potegnoti; vči nas nadele, ka je trplenje toga živlenja nikaj ne v meri bo-gatoga plačila štero nas čaka v nebi.
Tak je bilo.. Vera nas je v nesreči rešila obvupanja, mrmranja in preklinjanja proti Bogi. In zdaj? Gde boš iskala, mati krščanska, pomoč in tolažbo v tom groznam časi? Či je vera bila potrebna prvle, namreč med vojskov, je zdaj stokrat bole potrebna. Kem vekša nevola nas tere, tem vekša pomoč je potrebna.
Zdaj je zaistino celi svet djani na probo, da pokaže v trplenji in pomenkanji svojo vero, štero je v veselji in obilnosti v blato vrgeo, misleč samo kak bi dobro pio .in jo, gizdavo se oblačo in vživao. Tak je delao kak tisti hudobni, od šterih nam govori knjiga modrosti v sv. Pismi: Hodimo, so pravili, in vži-vajmo dobrote toga sveta . . . pijmo vino do grla in mažimo se
z dišečimi mazili dokeč smo mladi . . .
-
Ne mislim tebi, o mati krščanska, v oči metati, da si vero zavrgla ali zatajila v preminolih dobrotah, nego gizda v obleki vživanje tela, v pili in jeli, nemarnost v božoj službi, v slaboj vzgoji dece, so otemnili tvojo vero in lubezen do Boga.
Zdaj je čas probe, da pokažete kakša je vaša vera, zdaj je čas prenovlenja iz mlačnosti v goreče in obilno z dobrimi deli napunjeno živtenje, kajti vera brezi dejanj je mrtva. Zdaj je čas, da se popolnoma date v bože roke in Bogi darujete svoje
sine, svoje može, ka trpite za njihovo povrnenje; zdaj je pa tudi čas, da oživete v svojem srci lubezen do Boga, ki je zaistino naš dober Oča, tudi te, gda nam pošila trplenja. Namesto toliko staranja in zdihavanja vsaki den toga žalostnoga časa rajši zdehni
večkrat: Srce Jezusovo smiluj se nam grešnikom !
j
Devica Marija pomaga.
oglov Andraš je na severnom bojišči, tam nindri pri ru-skoj meji, pravzaprav niti sam ne ve, v šteri kraj je. Pa zakaj bi naj tudi znao to? Vej svojim domačim tak ne bi mogeo napisati, gde on hodi, zato pa tudi ne pozvedavle, kak se zove tisti nesrečen kot zemle, kama je on zdaj prišeo.
Celi den so se vojskuvali. Od" puškinoga pokanja, ga šče i zdaj boli viiho. Zdaj je noč, temna mrzla noč, pa on tam leži sred tabora'. Samo par viir ma počinka, to dobro zna, pa li nemre zaspati. Znak leži, gleda na zvezdnato nebo, po glavi njemi pa rojijo tužne, žalostne misli. Rad bi znao, ka dela zdaj doma mlada vrla žena? Ali ne trpi pomenkanje? pa dvoje male dece, ali majo, ka njim trebe, zdaj ka nema doma njega, ka bi skrbo za nje. Zapustiti je mogeo svoje malo gospodarstvo — pa zdaj v jesen je dosta dela — što to zdaj opravla? Žena ma vnogo dela z dvema detetoma. Kak bi mogla ona ovo drugo vse vred sprav-lati? Pa da bi mi konči pisala! Siromak Andraš, kak je odišeo od domi, je nej dobo od svojih nikšega glasa, zaman je proso ženo, ka bi njemi naj pisala, on je bormeč ešče niti ednoga pisma nej dobo od nje. Vsigdar je v smrtnoj nemarnosti! Vsaki den vidi, kak njegovi tivarišje kaplejo poleg njega, gda pa na njega pride red? Nej je to bojazen, ka se njemi je naselilo v srce. Oh ne! Vej je v boji on hraber, vitežki vojak, nego tii vnoči, v tihoj temi njem nekše negotovo čustvo prevlajuje srce, to je zapiišče-nost, samotnost, žela po svojih domačih, po domovini, negotovost jutrašnjega dneva pa velka telovna trajava vse to njemi znemirjavle srce ž njegovih širokih, močnih prs je prišeo eden globoki zdihaj, zatem ga je pa li premagala trajava pa je sladko zaspao.
Spi, kak spijo trudni Judje. Pa glejte! — ednok se njemi ze sna samo začne nekaj svetiti. Svetlost postane čimduže bole močna, pa se pred Andrašovimi očmi pokaže eden jako lepi nebeški kep. Bila je podoba Device Marije, obdana s svetlostjov, oblečena z lepim zlatim plaščom, stala je na polmeseci, roke je mela k molitvi sklenjene, oči so pa z lubeznostjov gledale An-draša! Okoli nje se je vidlo z leščečimi črkami napisano: »Marija pomaga!" — Andraš je čteo,'— ešče par megnjenj se je ra-diivao toj nebeskoj prikazni, zatem je pa vse preminolo, pa je on duže spao svoje sladko spanje.
Zajtro je hitro prišlo. Komaj se je začnolo malo deniti, je bila že vsa vojska na petaj. Andraš se je obiido pa se je spo-meno, ka je vido ze sna. Premišlavle si od te prikazni, štera njemi je čimduže bole živcu stala pred duševnimi očmi. Kak si tak premišlavle, samo ednok začiije, ka ga zovejo. Pismo je dobo. Poslala njemi je žena, kak je že to jako dugo želo pa čakao. Gda je odpro, je ž njega spadnolo nekaj. Bilo je to malo Marijino cecvo, na šterom je bila Marijina podoba, v zlatom plašči, stoječa na polmeseci, roke je mela k molitvi sklenjene, okoli nje pa napis: »Marija pomagaj!" V pismi je pa bilo napisano s prav okornimi črkami, nego prav dobrovolno, ka je doma vse v redi, naj se Andraš za nje nikaj ne boji, vej bo njim že pomagala Devica Marija. Samo na sebe naj pazi, ka ga ne bi zadela štera krugla: nadale njemi piše, ka ona dosta pa zmirom moli za njeg^T pa njemi za to pošila to malo Marijino cecvo — štero je eden den prle dobila od spovednika — naj bi se Andraš tudi obračao s prošnjami k Mariji, vej ga Marija občuva vsake nevarnosti. S skuznatimi očmi je čteo Andraš pismo pa .bi je čteo pa gledao lekaj do večera, či ga ne bi čakalo povelenje. Sovražnik je najmre znova prišeo, Andraš je samo telko časa meo, ka si je pismo s cecvom vred shrano v telovnik (pruslek), pa je zatem mogeo iti naprej.
#
Tri dni je neprestanoma trpela bitka, pokeč se je na tretji den nej odmekno Rus. Naši so ga en časek tirali, za tem so se pa spravili k počinki tudi sami.
Voglov Andraš se je bojiivao celi čas kak oroslan. Njegovi tovarišje so se čiiduvali, kak se je Andraš spremeno. Prle je bio tihi, tužen, zdaj pa hodi povsedi najnaprej, gde je nevarnost
3
najvek§g, g"de krugle najbole nagi letijo. Med tem je bio ve-so niern' neJve^ trepetale od straha, dobro je strelao, p»*p&o vsaki njegov strel zadeo. Gda so šli na bajonetni naprafl, je bio tiidi med prvimi, pa kot je on hodo, je kapao sovražnik kak muhe.
Zdaj, gda je meo malo časa, ka bi si počino, zdaj je opazo, ka obleč ma na prsaj preluknjani, pa ga na strani začne boleti. Ta je segno z rokov, pa je roka bila krvava. Viš, viš! Med bojom je niti opazo nej, či je on diidi ranjeni! Šo je zato na obvezu-vališče, gde so zdravnicje obveziivali rane. Andraša je tiidi naprej vzeo en zdravnik, pa gda njemi je poiskao rano, je s čiidi-vanjom pravo: „To vam je bila sreča! Ta krugla se je na prsaj zadela v nekšo trdo reč, pa se je potom poškalila po strani prs. Tii nega nikše nevarnosti, za tri dni bote zevsema zdravi. Povejte mi pa, dragi prijatelj, ali nemate vi kakšega čarobnoga vrastva, štero vas je tak čiidovitno rešilo?" To je pitao zdravnik, nego odgovora je nej čakao, zato ka se je mogeo paščiti k drugim ranjencom.
Andraš je pa šo z obveziivališča, je vtini postao, pa je naprej vzeo shranjeno pismo. Papir je bio žežgani, preluknjani, cecvo pa zviignjeno. Andraš je mametliv gledao, zatem je pa na kolena spadno pod milov nebov pri zahajajočem sunci. Srce se njemi je veselilo, jako bi rad molo Boga prav lepo, pa s svojov prostov pametjov je nej najšeo za to primernih reči. Tak bluzi se čtiti pri Bogi, njegova duša je sama goreča pobožnost. Na pamet njemi pride sen, ženin opomin, pa pokeč s trepetajočov rokov stiskavle k sebi cecvo, Štero ga je rešilo, njemi viista govorijo samo ete reči: »Marija pomaga!"
To je pripovedavao eden ranjeni vojak.	Vk.
Zakrknjen grešnik.
eruški misijonar, Franc Perlin pripovedavle to zgodbico: Eden mladenec nekše plemenite madridske rodbine je zajšeo med razviizdano tovaršijo. V kratkom časi, ne-opaženo so tej grdi liidi zapelali toga dozdaj nedužnoga pa po-
božnoga mladenca. Sprva njemi je delalo grozne duševne boje, gda so se tej nesramjacje norčarili z verskih reči, nego sčasoma se je toga tudi navado. Gda je ednok ednoga njegovoga naj-bolšega prijatela, ki ga je opominao, ka naj bi zapusto to božno nesramno tovarsijo, eden zmed teh božnjakov smekno v srce za-volo toga lepoga opomina, — te se je mladenec strsno pa je posltišao glas Gospodnov. Spovedao se je z celoga žitka, je dao slovo žalostnoj preteklosti, pa ka naj ne bi več spadno v stare grehe, je bogao spovednika, pa je šo v Sevilo nadaljavat svoje včenje.
Sprva se je junačko vojiivao s svojimi strastmi. Zatajo se je ešče v tistih rečaj, štere so njemi dovoljene bile. Pa peklenski duh ga je nej nehao dugo na dobroj poti. Začao je pohajati oddaljene kraje, pa gda se je med potjov trudnoga pa žednoga čiito, je šo vseli v krčmo, pa se je tak pomali znova navadcrpi-jančtivanja. To neredno živlenje ga je v beteg spravilo.
Bog je meo smilenje do njega, ga je v ednom sne poto-lažo pa opomeno, naj pobolša svoje živlenje. Zadnje reči, štere njemi je Bog v sne pravo, so bile ete: „Jaj tebi sinko, či ešče ednok prelomiš svojo obliibo. Pehar je že najmre pun, pa tak več ne najdeš smilenja!"
Betežnik se je v tom obiido. Trešlika ga je šče tisti den povrgla, pa je zato on hvalo davao Bogi pa si je očisto diišo grehov.
Zapusto je svojo domovino, svoj rojstni kraj, k šteromi ga je vezalo tak vnogo žalostnih spominov, pa je šo v Južno Ameriko, v državo Peru, naj bi tam daleč v tujini kak jzevsema nepoznani začno novo živlenje. Pa prle, kak bi prišeo, kama je nakano, je postao drugih misli. Mesto diiševnoga bogastva je šo iskat posvetno zemelsko bogastvo. Odločo se je, ka bo šo kopat zlato pa iskat diamante, svojo oblubo je pa prelomo. Bogastvo njemi je znova dalo priliko za neredna vživanja. Z Boga se je spozabo, pa je vživao posvetna veselja tak neredno, ka je v krat-kom časi znova ^betežao pa nazadnje zagnjilo. Pater Perlinus je ednok obiskao toga tak v duševnom kak v telovnom pogledi pomiluvanja vrednoga mladenca, da njemi je pa že nej mogeo več pomagati. Boža smilenost ga je zapustila. V dvojnosti je zdejno svojo nesrečno dušo.	Vk.

Sramotivci Device Marije se ostro kaznujejo.
rzibramski duhovnik na Češkom je dao z velkimi stroš-kami ponoviti milostno podobo Device Marije. Popravlao jo je eden imeniten umetnik. Te umetnik je pa mogeo biti jako mlačne vere človek, ovači ne bi delao tak grde norije med^cielom. Duhovnik ga je opominao, naj opusti takse guče, norije pa pesmi, štere oskrunjavlejo hišo božo. Komaj je pa stopo duhovnik s cerkvi, že je on pali začno nesramno govoriti, nego Bogi pa Devici Mariji je že preveč bio. Viini je divjao viher, strela je vdarila ober glave umetnikove, pa njemi je pravo reko tak močno zad-ela, ka je postala roma, pa je več nej mogeo gibati. Ta grozna, nego pravična boža sodba je nazadnje streznila nesra:r,noga umetnika, ki je potom do konca živlenja kazao svojo posušeno pa romo roko liidem, pa je s tem opominao, naj ne preklinjajo, nego naj častijo Devico Marijo. Devica Marija se je gotovo smiliivala nad tem grešnikom, pa njemi je Bog po tak
bridkoj in težkoj pokori odpiisto grehe.
*
V jezuitskoj cerkvi v Ravi sta dva liitarana štela vkrasti s podobe Device Marije zlato korono pa drago kamenje, štero jo je kinčilo. Na velkoj pavozini plezi eden razbojnik gor, pa prle ' kak "bi dosegno svoj namen, je spadno na tla pa je postao mrtev. Njegov tovariš se je zbojao, pa je nej viipao pleziti, nego je šo za oltarom po stopnjicaj vujška pa je meo kvakač, s šterim je šteo z Marijine glave potegnoti korono. Gda se je naprej nagno,
se je poškalo pa je spadno na tla. Bio je tudi mrtev.
*
Diihovnik Bokcens v Bambergi je na svojo velko žalost zvedo, ka v njegovoj fari eden zakonski par opravla polska dela na svetek Marije Vnebovzete. Poiskao jiva je pa je opominao moškoga, naj ne opravla na te velki svetek polskoga dela, zato ka je nej bila sila. Moški je na to hapo preklinjati, pa je ravno zamahno s kosov, gda ga je naednok samo zadela kap (boži žlak), pa je pred svojov ženov spano na zemlo in je bio mrtevr~Žena je nato zdejnola: „To ga je dosegnola roka boža,

zakaj je nej bogao mene pa nej duhovnika!" Ženi se je nikaj
huda nej zgodilo, zato ka je njo mož prisiljavao na delo.
* *
V nizozemskom osvobodilnom boji je eden vojak s tem šteo pokazati svoje srde proti sovražniki, ka je razriišo edno milostno podobo Device Marije. Za to grozno djanje ga je dosegnola zaslužena kazen. Med potjov ga je zadela edna krugla, štera je zgrešila svoj cil, njemi je prevrtala nos pa njemi jepopačila obraz. Gda je prišeo nazaj k svojim tovarišom, so njemi tej po vsoj pravici očitali: „Viš, kak te je "Bog" pokazniivao za tvoje zlo-česno djanje!"
Junaška liibezen do sovražnika.
mesti Bologna je edna vulica, štere se zove »Pobožna vulica". Zanemiva je zgodba, zakaj je dobila vulica to ime. V toj vulici je živela edna gospa-dovica s svojim jedinim sinom. Te njeni sinček se je eden den lodo na sredi vu-lice, pa je tak b"io na poti ednomi lepomi jahači, ki se je tam neseo na konji. Zaman je kričao jahač dečaki, ka bi se ogno; te je nikaj nej šteo čuti, tak je bio zatopleni v svoje igrače. Nato je jahač ves čemeren skočo s konja, je potegno meč z nožnice, pa je tak vdaro ž njim dečaka po glavi, ka je naednok pusto diišo.
Ludje so to opazili, so napadnoli jahača, pa bi ga na žalože raztrgali, če se ne bi smiliivala nad njim edna gospa. Liidomorec je najmre vujšeo v najbližanjo hižo, štere hiže lastnico je proso, ka bi ga skrila v pivnici. Komaj se je to zgodilo, pa so že pri-bežali ta ludje, pa prosili gospo, naj njim naprej da liidomorca. Gospa je tem razlučenim ludem dala vse kluče od cele hiže pa njim je pravila: „To mate vse kitice, pa si ga poiščite sami." Pokeč so tej hodili od sobe do sobe pa iskali liidomorca, so drugi prinesli vmorjenoga dečaka v to hižo. Komaj zdaj je zve-dila gospa, ka je ona morivca svojega sinu skrila v svojoj hiži.
Kak či bi njoj meč porinoli v srce, se je hitro zgrabila za prsi, se je paščila v sobo, si je tam pokleknola pred Marijino
podobo pa je bridko jokala. Zatem je začnola moliti, pa je prva njena prošnja bila: „Gospodne Bože, odpusti greh liidomorci!" Nato je stanola, pa se je njeno srce odločilo za jako plemenito djanje. Sklenola je najmre, ka vzeme za svoje dete tistoga mla-denca, šteri njoj je vmoro sinu, pa ka bo posredovala pri sodniji, ka ga ne obsodijo.
Pogled na žalostno Mater Marijo je mogoči bio na tak plemenito činenje nadignoti tudi tak žalostno i potrto srce! Boža milošča premaga vsako maščuvanje, naj bo ttidi kakšteč opravičeno. Včinimo mi ttidi tak, premagajmo sami sebe, pa odpustimo vsem, ki so nas razžalili ali nam pa včinili krivico. Liibimo svoje sovražnike! Ta lepa jakost naj zavlada.ttidi v našem srci.
*
Pred smrtjov.
ontalembert, častnik prvoga afrikanskoga lovskoga polka, je dobo zapoved, ka bi odbio napade marokanskoga prebivalstva. Med četami, štere so mogle prestati dosta naporov, se je pojavila kolera, prle v maloj meri, sledkar pa čini-duže bole nevarno, pa se je nazadnje razširila v celoj armadi. Na sredi med mrtvimi pa med mirajočimi sta se nahajala dva častnika, šteriva sta brezi počinka vršila delo smilenja. To sta bila polkovnik Montalembert pa stotnik Sonis.
Oba sta se držala, šteri bi mogeo opraviti več toga pleme-nitoga dela; dvorila sta betežnikom, tolažila' sta je, pripravljala sta je na krščansko smrt, sta pokapala njtiva trupla, pa sta se nej bojala, ka bi se jiva prijela nevarna bolezen. Dneva 29. oktobra je pa Montalembert samo ednok začlito prva znamenja groznoga pomora. Naj njegovi vojacje ne bi zgubili vole i hrabrosti, zato njim je pisao s trepetajočov rokov sledeče lepe vrstice:
„Moji hrabri vojacje!
Gospodni Bog nas je vse jako pohodo; ne zgubite pa zato vole i hrabrosti, pa molite Gospoda vseh trum. On nas nigdar ne zapusti. Zaviipajmo v njem vsi, pa či bi tiidi bili taksi, ki bi mogli podlečti tomi morečemi betegi, naj ne pozabijo, ka mi
vršimo misijonsko delo, ka so oni manternicje, pa ka bodo nebesa njiivo plačilo. Či bi znabiti bio vaš polkovnik med žrtvami, ne pozabite, on bo tudi molo za vas. Gledajmo smrti hrabro v oči, kak se to spodobi za vojake: ne dovolimo, ka bi nad nami dobila moč bojazen pa pobitost. Vse, ka Bog včini, je dobro včinjeno; mi smo pa njegova deca.
Vaš polkovnik	Montalembert."
Bolezen je hitro šla naprej. Ležao je v svojem šatori, man-trale so ga grozne bolečine; molo je, pa je želno čakao duhovnika, šteroga je dugo nej bilo. V rokaj je držao razpetje, štero je z velkim spoštiivanjem kiištivao. Stotnik Sonis je stao zvesto na njegovoj strani v teh bridkih viiraj pa njemi je dvoro, kak najbole je mogeo. Zatem se je ponovo genlivi dogodek, šteri se je zvršo na bojišči, gde je vitez Bajard mro. »Stotnik, — je pravo betežnik Sonisi, — duhovnika dugo nega, preveč daleč more iti; jaz že ne. bom mogeo več govoriti, gda pride. Bi vi šteli mojo spoved posluhnoti, pa bi jo potom povedali duhovniki." Stotnika Sonisa so te reči jako genole, pa se je brano i proso Montalem-berta, naj ešče čaka. „Pomagao sam, kak sam samo mogeo — pravi stotnik — ka bi pripravo svojega predstojnika dobro .na spoved, obudo sam v njem vero, vupanje i ltibezen, pa sam molo ž njim, naj bi prišeo duhovnik v pravom časi."
Duhovnik, šteroga so tak želno čakali, je prišeo komaj na drugi den, 2. novembra. Bio je to duhovnik Jezušove družbe z prestolnoga mesta Oran, ki je oskrblavao vojačko bolnišnico?" Montalembert je opravo sveto spoved. „Zdaj, — tak je pravo potom, — naj včini Bog z menov, ka je njemi vola; jaz sam na vse pripravleni."
Zatem se je obrno k stotniki Sonisi pa njemi je velo: „Povejte celomi polki, ka jaz zadovolen merjem, zato ka sam spuno svojo krščansko dužnost. V tom je mir pa zadovolnost. Povejte njim, ka*se jaz spomenem ž njih, pa ka mam vupanje, ka v ne-besaj vsi vkup pridemo."
Bog je podužao živlenje jiitiačkomi vojaki ešče osem dni.
Medtem so čete dobile zapoved, naj se preselijo nazaj v Alžir. .Betežen polkovnik je spobrao vse svoje moči pa si je tudi seo na konja. V sedli pa je nej mogeo duže ostati, samo edno viiro. Zatem so ga mogli v nosilnici spravlati dale. Tak je nasledimo svoj polk v Isli od 4 do 10 novembra med nezgovornimi
bolečinami. „Po noči — tak pripovedavle njegov brat — ga je napadala močna trešlika. V rokaj je držao robček, šteri je bio moker od skoz. Zvao je svojo ženo i deco, pa se je nevolivao, ka bo mogeo mreti daleč od svojih dragih."
Škapulerska D. Marija.
Novembra 10. so ga spravili z vojačke bolnišnice v sobico edne siromaške krčme, zato ka je b-olšega prostora nej bilo. „V noči 11. novembra — tak piše Baunard — je polkovnik znova začno zvati z milim glasom svojo ženo i deco pa se je razjokao. Za en časek se je ojunačo, je prijao razpetje pa se je večkrat prekrižao. „Jaz mam viipanje, ka mi bo Bog smileni!" si je po-
gučao. Zatem je zaspao. Duhovnik Mermilord, ki je v tom hipi stopo v sobico, ga je nej vupao obuditi; to je bio njegov zadnji sen. Koli tretje viire zajtra je polkovnik Montalembert sladko zaspao v Gospodi.
Polkovnikovomi brati, grofi Montalemberti je povzročilo poročilo od smrti grozne bolečine. Prenašao je pa vse z velkov po-trplivnostjov. Molo je za svojega brata. „Naj se zgodi vola tvoja!" je večkrat pravo. „Da bi samo tudi jaz mogeo tak dobrovolno sprejeti smrt, štero mi je odločo Bog, kak jo je sprijao moj brat, pa naj bi bilo to v zadoščenje za moje grehe!"
Artur Montalembert je mro v štiridesetpetom leti svojega živlenja. Zaptisto je ženo pa petero male dece. V njegovoj oporoki (teštamenti) se nahajajo ete lepe reči:
„ Človek je na tom sveti za delo pa za trplenje . . . Jaz prosim svoje sini, naj Boga nigdar ne pozabijo, naj zvesto spu-njavlejo svoje dužnosti pa opravil?, ravno tak tudi zapovedi rimske katoličke -cerkvi, štera je jedino prava ... V tom stoletji, gda telko velikih liidi prežive v nedelavnosti svoje živlenje, želem, naj si vsi moji sinovje zvolijo kakši stan, či je potrebno, tudi kakšo rokodelstvo, ali meštrijo."
Nekaj za postne dneve.
i.
red par leti — tak so pisale edne katoličke novine 1. 1878. — je bio pri angležkoj vladi eden vojvoda kak francoski poslanik. Te vojvoda je povsedi bio dobro znani zavolo velke vučenosti, finoga vedenja, vitežtva pa zavolo dopadlivoga nastopa. Poleg toga je pa znao vsaki, ki ga je poznao, ka je te vojvoda jako pobožen pa veren človek, ki se močno pa stanovitno drži resnic katoličke vere.
V ednom pogledi je ta imeniten človek, kak je to bilo čuti, napravo nekšo nepriliko, pa se je ravnao, kak čibi prelomo pravila dostojnosti.
Ka se je zgodilo?
Viktorija angležka kralica ga je že večkrat pozvala na dvorni obed pa se je on tomi odličnomi vabili ne odzvao niednok.
Kralica je ne mogla prerazumeti vojvodovoga obnašanja pa ga je zato ob prvoj priki osebno k veri začnola jemati.
Gda se je ednok ponudila prilika, ka je lejko to včinila,. je pitala vojvodo:
—	Liibi gospon vojvoda, zakaj se pa vi vseli zgovorite pa vas niednok nega na obed, gda vas pozovem ?
Vojvoda je z resnim glasom, nego prijazno odgovoro:
—	Zakaj me pozavle vaša svetlost k obedi vsigdar na pe-tešnji den? Pa zakaj spravite mene stem vzeli v neprijeten položaj, ka se morem ali odpovedati vabili vaše svetlosti, ali pa či se vabili odzovem, potom morem prelomiti cerkvene zapovedi?
—	Vaša svetlost zna — je nadaljavao vojvoda —; ka moja katolička vera prepovedavle v petek meso jesti.
Na te odkriti odgovor vrioga gospoda, ki je tak verno spu-njavo cerkvene zapovedi, ga je kralica najbližanji petek pali pozvala k obedi, nego dala je pripomniti, ka bo mela skrb, ka nadvojvodi ne bo trebelo prelomiti cerkvenih zapovedi pa ka s svojov dušnovestjov ttidi ne bo prišeo naskriž.
Na povedani den je gospod poslanik tudi prišeo k dvor-nomi obedi. Na odkrito želo kralice si je mogeo sesti na njeno desnico pa so pred njega prinašali samo postno hrano.
II.
Pater redemptorist, Hofbauer Kelemen, šteroga so pred ne-kelkimi leti zapisali med blažene,- je ednomi mladenci, ki je bio sin dvornega svetovalca, jako preporočao, naj v petek, na šteri den je naš Odkiipitel Jezuš Kristuš telko trpo za nas, ne jej mesa, kak je to proti cerkvenoj prepovedi dozdaj meo navado činiti.
Eden den — bilo je ravno v petek — je mladenec prišeo domo pa si je seo za stol, ka bi jo.
Prinesli so njemi na stol meso.
Mladenci je te prišla na misel cerkvena prepoved pa patri Hofbauen dana obliiba, pa je ne jo mesa.
0<m njemi je ostro zapovedao, naj je.
—	Dragi moj oča! — je pravo zdaj mladenec, — dnes ne bom jo mesa, zato ka je petek pa katolička cerkev prepovedavle
v petek jesti mesno hrano, zato pa je na te den mrl za nas
Jezus Kristus!
» /
—	Sto ti je to povedao? — ga je pitao gospon dvorski svetovalec.
—	Pater Hofbauer!
—	Jaz ti pa to pravim — je pravo oča srdito, — ka moreš jesti!
—	Ali, ltibi moj oča! . . .
—	Niti reči mi ne pravi, samo jej! — se'je zadri na sinu ešče bole čemerno gospod svetovalec, — ali se pa poberi tiiodnet v kamro, naj te ne vidim, pa tam ne dobiš do večara niti ža-loža jesti.
Mladenec je niti reči nej več pravo, nego je bogao očo pa je odišeo v kamro.
Mati ga je pomiluvala. Hitro njemi je dala pripraviti pe-tešnjo hrano pa njemi jo je skrbna nesla v kamro.
Mladenec je kiišno materi roko pa se njoj je tak zahvalo za njeno skrb, nego hrane je ne šteo vzeti. Mati ga je pitala, zakaj ne vzeme, on je pa odgovoro:
—	Ne, ne! draga moja mati! Neščem očinoga liibečega srca razžaliti pa ga razžalostiti. Vej ste culi, ka so mi oča pravili, ka do večera ne smem jesti niti žaloža, pa jaz ščem to zdržati, zato ka me je pater Hofbauer ttidi to včio, ka naj bogam stariše. Vej zato ne merjem, čiravno do večera ne bom jo nikaj!
Mater so pobile skuze, je poiskala moža pa njemi je vse povedala. Dvorni svetnik se je/z veseljom čiidiivao, kak trdne vole je njegov sin. Naprej ga je pozvao pa njemi je dovolo, ka slobodno zavžije hrano, štero njemi je mati spravila.
Pa nekaj drugo se je tudi zgodilo.	«
To je bio zadnji petek, ka so kuhali meso v svetovalcovoj hiši. Zatem je cela družina zdržavala postne dneve.
III.
Eden gospod z Benečije je za časa treseti letnih bojov dosta trpo na želodci, pa njemi je ne mogla pomagati ne vra-čitelska pomoč pa tudi driigo nikše vraštvo ne. Gda je že vse skušao, pa zaman, si je mislo, ka či že ednok jelo nikaj ne pomaga, potom naj pomaga post. Pa kak si je mislo, tak je tudi
včino! Začno se je postiti, pa je komaj samo malo hrane zavživao. Gda je že preživo nekolko mesecov s tak malov hranov, se je tak dobro počtito, ka so njemi zdravnicje sami preporačali, naj žive duže tak.
Tak je živo do sedem desetpetoga leta svoje starosti.
Gda je že starejši postao, so njemi prijatelje svetiivali, naj zavživle več hrane. To je pa ne melo dobrih posledic. Zbetežao je znova, pa se je zato hapo nazaj tak živeti kak prle.
Mrl je v mesti Padua, gda je bio star 100 let.
Njegova zgodba kaže, ka post ne krati živlenja, kak to ne-šterne visike glave rade pravijo.
IV.
Eden imeniten bečki zdravnik, doktor Mulheron je določo človeče živlenje za 100 let. Zrok prerane smrti on največkrat vidi v tom, ka ludje preveč dosta jejo. On pravi, ka gda je že što od 25 let starejši, ne bi smeo več trikrat jesti na den.
—	Človeče telo — tak pravi večkrat te imeniten zdravnik — je zasnovano za sto let živlenja, pa či tak dugo ne žive, je zrok to, ka je prelomilo naravne zakone.
—	Vej — tak pravi dale — je betega ne stvoro Bog. Či bi človek verno poslušao naravo, potom bi umrl v starosti 100 let zavolo slabosti, pa nigdar ne bi bio betežen. Katoličanska vera zapovedavle gotove poste, na štere dneve je dovoljeno ednok redno, dvakrat pa pomali se najesti. Ta navada je za zdravje jako dobra, škoda je samo to — tak dostavi — ka ne trpi celo leto, nego vsevktip samo šest tjednov.
To je istina, ka potrebne mere v jeli pa v pili ludje največkrat ne zdržavlejo. Pa na žalost, k tomi nema vsaki zadosta dobre vole, zato je pa sveta Maticerkev, naj bi preprečila te človeče slabosti, odredila na višišo zapoved postne dneve.
S tov odredbov šče v prvoj vrsti dosegnoti, naj bi zažvalila grešna čutenja, pa bi nam dala priliko, ka bi že na tom sveti mogli zadostiti za svoje grehe. Z ednov potjov šče ttidi skrbeti na te način za naše zdravje, ravno tak, kak skrbi za dtiševno. S te odredbe svete Materecerkve se vidi, s kak velkov nadna-ravnov inodrostjov dela.
Dr. Floriš Aron peštanski zdravnik (lutaran) preporača v svojoj knigi „Kak si lejko podužamo živlenje" eta:
— Vsaki tjeden ednok (v petek) jejmo samo rastlinsko hrano, vsaki strti tjeden se ednok celi den postimo, s šterim si obednom krepimo tudi duševno oblast nad sebov!
To preporača z ozirom na zdravje. Zakaj ga ne bi bogali,. gda nam prinaša to tudi duševni hasek, pa si stem lejko dosta dobra zaslužimo za nebesa.	H.
HPl EH
Gospodne, za tvojo volo trpeti pa za tvojo volo prenašati zaničiivanja!
w
Iidno je, ka vnogi liidje ne vejo, ka pomeni: želeti si trplenje pa sramotenje, pa je dobrovolno prenašati. Pa je prava istina, ka je ravno tak postao svetec pa eden z med velkih vučenjakov sv. Ivan od Križa, šteroga god obhajamo 24. novembra. Bio je kotriga-pa dika karmelškoga reda.
Pogledimo samo malo, ali nas je bogastvo, lepota, vživanje pa slava mogoče včiniti za srečne duže časa, stalno pa naveke?
• Glejmo, tli je eden bogat, penezen pa premožen človek! Nema pokoja nej vudne pa nej vnoči, vsigdar si nad tem tere glavo, kak bi mogeo svoje pridelke dragše odati, pa gde bi dobo vekše odstotke (intereše). Beži, drče semta, večkrat niti med jelom nema počinka, nego si premišiavle, kak bi si mogeo za-dovoliti želo po bogastvi. Vsigdar žele biti bole pa bole bogat. Eden den ga samo doleti nesreča. Vse je zgiibo, vse njemi zo-dajo, pa je postao naednok siromak. Ves njegov trud, vsa prizadevanja so bila zaman. Ešče podkopala so njemi zdravje. Postao je žrtev svoje nenasitnosti pa pozojnosti. Sreča je zaistino opo-teča. Sto si z bogastvom krvavi srce pa dušo, on se za pravo jstino pogubi. Zdaj bomo razmeli reči Jezušove, ki pravi: „Jaj je bogatcom, zato ka oni težko pridejo v nebeško kralestvo!"
Tam je edna lepa deklina. Vnogo dečkov obrača na njo oči, hodijo za njov, se njoj prilizavlejo. Na vsakom plesi pa vsepovsodi jo komaj čakajo. Pa ka lepota? Žaloš mesa pa malo čvrste kože, štero ravno tak hitro zna pomoriti slana, kak pomori lepi rožen cvet. Pride malo prehlajenje, podkopa zdravje, pa je včasi konec vse lepote. Z lepotov se zgubijo tudi prijatli. Tak plačiivle svet. To je kalavarija lepote.
Tretji človek hrepenej po slavi pa v tom šče najti pravo srečo. Zato pa postane prilizavec, ovadnik, skažlivec, naj bi ga samo njegovi naprejpostavleni radi meli Sto je zajšeo na to pot, on nikaj ne gleda na poštenje, naj samo more dosegnoti svoj namen, pa naj samo more, na nikoj djati tiste, ki so njemi na poti. Vsigdar šče više, više priti, pozadnjejše mesto njemi je nindri nej po voli. Nazadnje se njemi posreči, ka dosegne svoje žele. To pa trpi največkrat samo jako malo časa. On sam ma najmre tudi več neprijatelov, šteri hodijo, kak on, po nepoštenoj poti. Li hitro ga doleti tudi ogrizavanje, pa se spuni nacf njim kak pregovor pravi: „Što driigomi jamo kopa, sam v njo spadne." Kak ožmikano pomarandžo, ga vržejo na stran, pa klačijo po njem. Pomiliivanja vreden človek je takši! Žela po slavi je tak, kak meher na mlaki, šteri se hitro razpoči, tem hitrej, kem bole se napne.
Pred tabernaklom v cerkvi pa kleči eden redovnik v ježastoj črgi. On tudi išče srečo. Ne išče je pa pri jalnih pa pri minlivih posvetnih rečaj, nego jo išče pri siromaškom, na križ pribitom Jezuši, ki njemi mesto zlate korone pritisne na glavo trnavo korono, ki njemi napuni srce nej z ltibeznostjov do bogastva, do lepote, do slave, nego njemi je napuni z lubeznostjov do frplenja, do zaničuvanja pa do sebezatajiivanja. Ta trnava pot bo ga pe-lala zravna v nebesa. To ga včini bogatoga, to njemi da nebeško lepoto, štera nigdar ne premine, pa njemi da pred Bogom pa pred liidmi lepi zeleni venec nekrvavoga manterništva, štero je pravo znamenje duševne velikosti pa prave slave. To je lepi zgled, ioga nasledujmo!	^k.
Spreobrnitev, štera se pripisuje lourdskoj Materi Božoj.
o zgodbico je edna francozinja etak popisala: Prečastiti gospod!
Prišla sam k vam, naj bi obalila dug, šteroga sam dužna nebeskoj Materi. Štela sam, ka bi minolo nekelko let, prle kak bi vas prosila, ka bi objavili te dogodek. Zdaj, ka je že minolo celih sedem let, kak se je ta zgodbica vršila, mislim, ka bi mi Marija zamerila, či bi šče duže odlašala s tem, zato vam povem to čiidovitno zgodbico!
Moj oča, kak posveten človek, je bio vrli, značajen, pravičen človek, bio je pravi zgled poštenosti; v verskih rečaj je pa bio zevsema mlačen. Oženo se je, gda je bio 40 let star. Mlada žena njemi je mrla pred ednim letom. Nahajala je pa edno hčerkico, štero je on dao zgojiti do 18 leta pri ženinoj rodbini. To sam bila jaz. Moj oča je bio službenik, pa se je prle držao v Pikardiji, sledkar pa v Pas-de-Kalaibi na severnom Francoskom. Gda je zgtibo ženo, bi se lehko oženo driigoč, pa je nej šteo, zato ka ne bi rad bio, ka bi jaz dobila mačeho. Jako je pa rad meo svoje roditele, zato je je vzeo k sebi, ka bi tak ležej za nje skrbo, pa je želo mene tiidi spraviti lepo v hižni zakon. To družinsko živlenje je trpelo 5 let.	1
Moja mamica, pobožna krščanska ženska, se je z menov vred večkrat nevolivala zavolo sinovove verske mlačnosti. Oča je že najmre nej opravo viizemske spovedi celih 25 let. Či smo njemi od toga kaj pravili, je navadno nikaj nej odgovoro, gda se je pa že nikak nej mogeo ognoti odgovori, te mi je pa pravo, ka gda zbeteža, te lejko pozovem k njemi duhovnika za materino volo. Pa ga je v toj trdnoj voli nej genolo prvo sveto prečišča-. vanje njegove hčeri, na šterom je bio nazoči, nej prošnja njegove tetice, štera je bila karmelitanka, pa niti smrt njegove matere nej. Nazadnje je prišla starost s svojimi prijatelami: z nevolami pa s trplenjom. Jaz sam bila že 12 let oženjena, gda sam šla prvokrat v Lourd na božo pot, pa sam si gosto mislila ha svojega očo, šteroga sam vzikdar pohodila. Ednok sam dobila brzojav, ka je očo polejala krv. Bio je te star 76 let. Včasi sam potiivala k njemi. Najšla sam ga pobitoga pa žalostnoga. Od zdravnika sam
zvedila, ka oča ma težki znotrašnji beteg pa lejko merje vsaki čas nanagloma. Lejko si mislite, ka so me te zdravnikove reči postavile v strah! Gospon plivanoš me je tudi nikaj nej bole po-tolažo. Ešče dostavo je, ka z njim nikaj ne bo mogeo skončati, pokeč bo tu prebivao. Zato mi je pa velo, naj nagovorim očo, ka se priseli k meni. Jaz sam se njemi pa že dugo molila pa ga prosila, ka bi prišeo k meni pa bi se tam držao, nego on mi je te vole nej šteo spuniti; pravo je, ka na svojem domi šče mreti.
Za nekelko dni se njemi je zdravje obrnolo na bolše. Gda sam domo prišla, sam opravlala devetdnevnico na čast Materi božoj pa sam jo prosila, naj mi pomaga, pa naj mi naznani, kak bi jaz mogla svojega očo spraviti k sebi, ka bi pri meni stanjiivao. Na štrti den te dnevnice mi je sestrana, štera je mela petero male dece, nevarno zbetežala. Bila je že tak nevolna, ka so njoj mogli podeliti svestva za umirajoče. K njoj smo pozvali dva zdravnika. Oba sta pravila, ka njoj že nemreta več pomagati. Mož njoj je od žalosti malone ponoro. Mene je te prisilila nekša nevidna moč, ka sam oblu-bila, ka či bo sestrani bolše, bom romala v Lourd, či tak ka mi to tudi mož dovoli. To je bilo leta 1888. julija 2. predpoldnom ob 11 viiri v sobici mirajoče sestrane. Ešče tisti den ob 3 viiri je postalo sestrani bolše, začnola je odihavati, pa je za nekelko tjednov ozdravila.
Ki so jo vidli, kak nevarno je bila betežna, z med njih je nišče nej dvojio, ka njoj ne bi pomagala lourska Mati boža. Mož mi je rad dovolo, pa sam zato leta 1888. sept. 12. potiivala v Lourd, pa sam ostala tam pet dni. Pred svetov votlinov sam klečala, pa gda sam se zahvalila za sestranino ozdravlenje, sam prosila Marijo, naj bi spremenila mojega oče mišlenje, pa naj bi mi sprosila to od Boga, ka bi oča prišeo k meni stanjiivat, pa bi ga te naj spreobrnola, pa nej ka bi si na zadnjo viiro samo zavolo. nas ovih dao pozvati duhovnika, kak je to meo navado praviti. Jaz sam tak prosila Marijo, ka naj bi oča zevsema zdrav pa brezi vsega prisiljavanja prišeo k nam, pa ka bi jaz mogla poleg njega pa navzoči biti pri njegovoj spreobrnitvi.
Gda sam domo prišla, sam nahitroma obiskala svojega očo. Nej sam šče bila edno viiro dugo pri njem, pa mi li začne praviti, ka bi za njega'bilo bolše, či bi se držao pri- meni; pravo je, ka či se njemi zdravje na bolše obrne, se včasi odpove službi. — Moj oča je bio sliižbenik. Te očine reči so me jako genole. Vidla sam, ka mi Marija že začne spunjavati želo. Oča je šče zdaj nej odpovedao službe. Gda sam domo prišla, smo nadalja-
vali molitvi.- Celo zadevo sam preporočila ednoj siromaškoj družini, s šterov se mi je boža Previdnost dala spoznaniti. Gda je minolo tri tjedne, kak sam prišla z Lurda, se je oča odpovedao službi, pa je naskori zatem prišeo k meni pa se je tam podržavao.
Bilo je prvoga majnika, gda se je k meni priselo. Vuzemski čas je že mino. Pred nami je bilo edno leto. Nego očino zdravje
Jezus odkrije svoje božje Srce sv. Margeti.
je hitro začnolo pešati. Julija 16, na svetek Karmelske Matere bože, ravno ob obletnici tistoga dneva, gda se je blažena Devica zadnjikrat prikazala Bernardiki, smo opravlali prvo devetdnevnico. Augusta 7. smo začnoli opravlati drugo devetdnevnico pa smo jo dokončalr na Velko mešo.
Ešče i zdaj je nej bilo nikšega uspeha. Jaz pa v verskih rečaj znam biti jako stanovitna, pa sam zato nej zgubila vole.
4
Augusta 31. smo začnoli moliti tretjo devetdnevnico, naj bi jo tak dokončali na rojstni den Marije, to je na Malo meso. V molitvi sam prosila Marijo, naj mi da znamenje, ka čilje naše prošnje, pa ka nas posluhne v tistoj vuri, gda bo boža vola. Gda sam sept. 8. prišla od svete meše pa od prečiščavanja, štero sam darovala Mariji, ka bi mi podelila to milost, ka sam jo prosila, te mi oča začne praviti: „Dnes je svetek blažene Device Marije."
„No vidite! Pa vi to znate?" sam ga pitala radostno.
Zatem mi je začno praviti, ka on to dobro zna, zato ka je Marija njegova patrona. Narodo se je najmre marca 15, na den Vceplene Marije. V tom sam spoznala, ka mi je Marija dala znamenje. — Zatem sam začnola vtipati pa stanovitno vervati, ka bodo moje prošnje posliihnjene.
Zima je minola. Obsliižavali smo brezmadežno spočetje Device Marije pa smo opravlali štrto devetdnevnico pred svetkom, peto pa po svetki. Prišeo je ttidi postni čas, pa ž njim god Vceplene Marije. Zdaj smo podvojili svoje molitve. Obliibila sam, ka pošlem ednoga mešnika v Lourd, naj tam prikaže v zahvalnost Gospodnomi Bogi tri svete meše, či moj oča opravi vuzemsko spoved pa prečiščavanje. Prečastiti gospod, zdaj poslušajte, zdaj smo prišli do čiidovitnOga dogodka. Marca 23. me pozove oča k sebi pa mi pravi: „Jeli pa, ka je tli čas vuzemske spovedi?"
To ma» je jako razveselilo, pa sam pravila, ka se je čas vii-zemske spovedi začno pred dvema dnevoma.
Oča mi je nato pravo, ka je pripravleni, či ga gospon pli-vanoš spove.
Na mojo prošnjo je na drugi den, 24. marca prišeo častiti plivanoš pa ga je spovedao, prihodnji den, 25. marca je pa v cerkvi poleg mene vzeo k sebi tistoga Boga, šteroga je častio v svojih mladih letaj, za šteroga je pa sledkar 50 let že nej več marao.
K tomi dogodki neščem dostaviti nikaj. Samo to ščem za-pomliti, ka je moja prošnja, s šterov sam se obrnola k Devici Mariji v Lurdi, bila posluhnjena tak, kak sam jaz želela. Moj oča je obhajao viizem v cerkvi z svoje vole, biezi vsega prisilja-vanja. Jaz sam bila poleg njega. Zgodilo se je pa to marca 25j gda je oča obhajao obletnico svojega rojstva. Bio je star že te ravno 80 let.
Ešče v tom leti, augusta 9. je vzeo k sebi Bog mojega očo. Jaz sam te spunila svojo obliibo. Ednoga mešnika sam poslala
v Lourd, ka bi se tam zahvalo Devici Mariji, pa jaz sem že tudi trikrat bila tam od tistoga časa. Cela naša družina ttidi nakani iti ta letos ali pa kleti, ka bi se vsi vkiiper zahvaliti Mariji. Že sedem let sam naročnica lourskih novin samo zato, ka bi te dober list širila med našimi ludmi. Dvakrat sam že ttidi poslala siromaške betežnike v Lourd pa sam dala po svojih močeh almoštvo za lourske dobre namene.	Vk.
Vojvoda Viljem je z velkov četov vdrl na Francosko, da bi se maščiivao nad kralom Filipom, ki ga je z nekšimi nepremi-šlenimi norijami jako razžalo. Vnožino kvara je napravila vojska nemškoga nadvojvode. V dugom boji je tudi cerkvi Matere Bože v vesnici Monte nej bilo prizanešeno, nego je bila viižgana. Bogi se je pa že preveč vidlo, ka je te strasten nemški vitez vse začinjao, zato ga je pa pohodo med vojskov z naglim betegom. Dobro je znao, ka je bolezen velka, pa ka on več ne stane, nego on se je tudi nej bojao smrti, zato ka se je vsaki den med lutim bojom nahajao v smrtnoj nevarnosti, bojao se je pa sodbe, štera se je približavala. Srce se njemi je napunilo s strahom, gda si je premišlavao, kak težek račun ga čaka zavolo njegove grozne maščevalnosti. Kak malo dete se je jokao na smrtnoj posteli, zato ka je dao razrušiti lepo cerkev Matere Bože. Piišpek Gilbert z Liziena ga je tolažo, ka je Bog neskončno smileni, pa da se je spovedao s potrtim srcom pa je dao vekšo svoto penez na cerkev, zato njemi Bog odpiisti grehe. Gda je mirao, je ete reči pravo nazočim: „ Svojo dušo priporočam v smilene roke Device Marije, molite pa prosite v mojem imeni, naj mi bo njeni smileni, pa naj me milo sodi!" Nato je zdejno svojo dušo. Vk.
Na to pitanje nam jako lepo odgovori sv. Auguštin, gda eta pravi: »Zavolo mene je postao sluga, gda je na sebe vzeo člo-veče telo, on, Sin boži! Zavolo mene je trpo glad pa žejo! Za-
4*
Spokorjeni vitez Marijin.
Ka je včino Kristus zavolo mene?
volo mene je bio zevsema truden, gda je počivao pri Jakopovom studenci! Zavolo mene je prenašao najgrša sramotenja! Zavolo mene je pretrpo brezi mrmranja, ka so njemi pliivali obraz! Zavolo mene je dopiisto, ka so ga pliiskali! Zavolo mene je bio pribiti na križ! Zavolo mene je prelejao zadnjo kaplico krvi, pa je za mojo volo zdejno svojo dušo!"
Ali te ne strsne vše to, ka je boži Vučenik za tebe včino? Viš, ti si pa li želeš samo veselo živeti pa dobrote vživati! Takše tvoje živlenje se nikaj ne spodobi k Jezusovimi, ki je bio s trnjom koronani pa po čelom teli ranjeni, komi so s cvekmi prebili roke pa noge, pa so njemi šče prsi presmeknoli z mečom. Strsni se zato, dragi krsčenik, pa živi spokorno, Kristusi dopadlivo živlenje.
Goreča pobožnost pri zamorcaj.
Misijonar, ki je nastanjeni v Srednjoj Afriki na postaji Vila-Marija, piše, kak velko gorečnost kažejo zamorci pri svetom prečiščavanji. Genliva je žela teh duš po kriihi živlenja. Vsaki den se prečiščavle več 100 takših zamorcov, ki majo po dve vori daleč iti do cerkvi. Pridejo pa redno v dobrom pa v slabom vremeni k stoli Gospodnovomi. Bog tudi ne neha tak velko gorečnost pa pripravlanje brezi plačila, To čutijo tej zamorci sami, zato se pa ne navolijo, nego postanjtijejo od dneva do dneva bole pobožni pa goreči ino zadobijo obilno bože milošče.
Z vojne.
Eden vojak je pisao z bojišča svojemi oči eta: '„Lijbi moj oča, tak rad bi vas zdaj bogao pa bio pokoren, samo ka je že zdaj znankar prekesno. Da bi samo mogeo ešče ednok domo priti, vse, vse bi inači bilo z menov. — Prosim vas, odpustite mi!". . .

•o
ZLATE JAGODE
'O'
Oča nebeški je jagode vsado, Žlahtno jih dišati on je navado, Naj bi vučile nas Njega lubiti, Naj bi nas vabile Boga hvaliti.
Zvezda našega živlenja.
arija je tisti dragoceni potok po šterom nam pritekajo vse milosti; Ona je lestvica k Bogi in vrata po šterih moremo priti do Boga. Nihče se ne zveliča, nihče ne
dobi odpuščenja brezi Marije. (Sv. German).
Marija je nova Ester kralica, ar je najšla smilenje pri Gospodi za vse ludi in je dobila polovico nebeskoga kralestva. Ona drži kralesko palico smilenja, njeni Sin pa ostane kral pravice. (Sv. Tomaž.)
Marija je bila vsikdar zvezda voditelica in pristanišče vseh onih, ki so se po morji toga živlenja vozili. Vsi tisti, ki vodijo ladjico svojega živlenja s pomočjov te zvezde, ne zadenejo v skalo in se ne pogrozijo v morje greha. (Sv. Frančišek Sal.)
Marija je bliščeča zvezda Jakobova, postavlena nad morjom. Oh, kdorkoli si ti duša krščanska, ki se voziš med valovi živlenja, ne pusti od oči svetlost te zvezde, či neščeš, da bi te požrli. Či cvili viher skušnjav, či te teži trplenje, glej zvezdo, zovi Marijo. Ci te napinjajo gizdost, nevoščlivost in škodoželnost, glej zvezdo, zovi Marijo. Či skopost, čemer, poželivost in druge strasti ščejo pogroziti ladjico tvoje duše, glej Marijo. Či si žalosten zavolo včinjenih grehov, či se strašiš pred božov sodbov in stojiš pred jamov obvupnosti, misli na Marijo.
Marija na tvojih viistah, Marija v tvojem srci. (Sv. Bernard.)
»Zdrava, zemle vse Gospa In nebes Kralica! Zdrava, zvezda jutranja, Vseh devic Devica!«
Dobra molitev.
Eden puščavnik je pitao sv. Makarija kak trebe dobro moliti, te pa odgovori: „Ne je potrebno dosta besed (reči) nego za-dosta je zdignoti roke proti nebi rekoč: — Gospod, naj bo kak je tvoja vola, vse naj se zgodi kak se tebi bole vidi. — Gda te pa skušnjava napade, pa etak moli: — Bog moj, pridi mi na pomoč!
Psalm 78.
„0 Gospod, kak dugo,~ znabiti na veke boš se srdo? Ne spominaj se naših starih hudobij, nego naj pride kak najhitrej tvoje smilenje, ar smo preveč revni postali.
Zato nam pomagaj, o Bog, rešitel nas; zavolo slave svojega imena nas oslobodi in nam odpusti grehe zavolo svojega imena.
Zavolo krvi tvojih služabnikov, štera se je nesmileno pre-levala, naj pride pred tvoje obličje zdihovanje zvezanih (zajetih); tvoja močna roka naj vzeme v obrambo deco pomorjenih. Tak te bomo mi, tvoje ludstvo in srečne ovce tvoje paše, na veke slavili."	.
Zdrava Marija!
— Zdrava Marija — je nebeška rosa, štera omladi dušo, je čisti in lubeznivi kuš, šteroga damo Mariji, je rdeča roža, štero njoj pošlemo, — Zdrava Marija — je dragoceni biser, šteroga njoj podarimo, je kupica najdragšega nektarja (nebeške pijače) šteroga ponudimo Mariji. (BI. Grignon.)
Zdrava Marija se je najprvle čulo iz viist angela Gabriela. Gda je povedao „Zdrava Marija, milosti puna ..." tedaj se je začnolo naše odrešenje.
Gda.mi molimo „Zdrava Marija, milosti puna..." ponav-lamo nebeški pozdrav angela Gabriela. Kak lepa je zato ta molitev! Tak lepa, ka si je angel sam ne mogeo lepše zmisliti, ar či bi si znao lepši pozdrav zmisliti, bi gotovo lepšega prineseo.
Zdrava Marija! Tak spevlejo noč in den nebrojni nebeški kori Materi nebes in zemle. Kak se veseli Marija, gda se mi v toj molitvi združimo z angelskimi šeregi in jo častimo: Zdrava Marija, milosti puna! . . . Ona je zaistino tak puna milosti, ka
jo lehko da tudi drugim. Komi jo pa da? Morebiti angelom za njihovo spevanje? Ne, ar angelje ne potrebujejo milosti. Nam, zapuščenoj Evinoj deci, nam šče dati svoje milosti, ar zna ka so nam te milosti za zveličanje potrebne. Potrebne so nam, da spoznamo svete resnice, da ostanemo stanovitni v veri, milosti so nam potrebne, da premagamo skušnjave, da se ogibamo greha, potrebne so nam, da prenašamo svoje trplenje, da delamo dobra, potrebne so nam posebno v zadnjoj vori.
Marija nam podeli dosta milosti, samo radi pogosto in lepo moramo moliti: Zdrava Marija, milosti puna . . .
Počastimo Marijo, ne samo gda zvoni, nego večkrat po dnevi. Kak blagoslovleno bo naše delo! Molimo radi to kratko molitvico gda nas trplenje mantra, gda smo žalostni, posebno pa gda nas skušnjave napadajo zdehnimo: Zdrava Marija, milosti puna . . .
Nikdar več.
Naša leta tečejo kak voda bistroga potoka. Vendar pa, voda teče v morje, naša leta se pa razkadijo v večnosti kak dim in nikdar več ne pridejo.
Lubezen vse rada pretrpi.
„Lubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči. Lubi svojega bližnjega kak samoga sebe." (Mat. 22. 37—39.)
Trojno lubezen nam Jezus priporoča, namreč: lubezen do Boga, do bližnjega in do nas samih. Sv. Pavel pravi, - ka prava lubezen vse rada prenaša in potrpi.
Lubezen do Boga rada ali konči potrpežlivo prenaša vsako trplenje za Boga in zato ar njoj je dovolo trplenje.
Lubezen do bližnjega rada prenaša njegove hibe, rada odpusti vsako razžalenje, rada išče priliko, kak bi se zmirila, rada se poniža, rada muči, na kratci povedano, vse rada prenaša in potrpi z bližnjim. Naš bližnji je pa vsaki človek.
Lubezen do nas samih, či je prava, tudi vse rada prenaša, ka nam naša pokvarjena natura dela, samo greha ne prenaša. Či nam včasi v čemerah vujde kakšna reč, za štero nam je žao, se ne smemo čemeriti na sebe, ar je to znamenje gizdosti, nego moremo se ponižati in oblubiti pobolšanje.
Jezus govori.
Trplenje je pred svetom zavrženost, pred menov pa neizmerna vrednost. Trplenje vgašuje moj srd in si spravla milost. Trplenje mi napravla človeka lubeznivoga, ar trpeči človek je meni podoben. Trplenje spremeni zemelskoga človeka v nebeskoga. Trplenje je najvarnejša pot do nebe, najkrajša in najbližja.
Čisti sv. Anton je vreden bio varvati božjega Sina.
Glej, ki bi zaistino znao, kak hasnovitno je trplenje, bi je prijeo od Boga kak dragoceni dar. Ono je zdrava pijača nad vse druge. Tere telo, štero bo moglo zagnjiliti, in nasičiije dušo, štera more na veke živeti.
• Glej, duša raste in cvete v trplenji, kak lepe rože od sladke majnikove rose. Človek ki je ešče nikaj ne trpo, kaj zna?
(BI. Henrik Suzo.)
Vore idejo.
V mesti Oksford je bilo vseučelišče, to je, škola za vekše vučenjake. Na steni je bila velika sunčena vora. Pod tov vorov je bilo napisano: Vore idejo in so nam v račun vzete.
To pa zato, naj bi se vsaki spomeno, gda je gledao na voro, ka čas, šteri ednok mine, nikdar ne pride nazaj, pa ka mo ednok mogli račun dati od vsake minute.
Te svet je namreč ne naša stalna domovina. Tu smo samo nikaj časa; deset, petdeset, redko što devetdeset let. Kaj so ta leta? Vora za vorov, den za dnevom, leto za letom letijo kak brzna ptica. Kak težko more biti človeki na smrtnoj posteli, či ga dušna vest peče in pravi: Zakaj si v svojoj mladosti toliko lepoga časa zapravo po krčmah, v grešnom spili, v nepotrebnom kinčanji tela, v nočnom klantivanji, v ničvrednom pogovarjanji? Zakaj si v svojem kesnejšem živlenji ne skrbnejše porabo časa za vzgajanje dece? Zakaj si to včino, zakaj si ono piisto? Sto pa sto — zakaj — pride naprej takšemi človeki, ki ne porabi skrbno svojega živlenja. Pač bridka more biti takša smrtna vora!
Zdrava Marija.
Milosti puna ... Na te pozdrav se Marija razveseli in milostno gleda na onoga, ki jo pozdravla. Njeno srce je ograd najlepših rož, štere ona pošila svojim lubečim. Že skoro dvejezero let v obilnoj meri deli milosti bože svojoj deci, pa je ešče vsikdar milosti puna.
Gospod je s tebov . . . Marija se približa onomi, ki tak moli k Njoj, pa njemi pokaže svojega Sina, položeč njemi ga na srce, gde Agnjec boži z veseljom počiva.
Blagoslovlena si . . . Marija na te reči zdigne roko in blagoslovi svojo zemelsko deco.
. Sveta Marija, Mati boža . . . Marija se prikaže v kraleskoj obleki, z dvanajsetimi zvezdami okoli glave; vsa je svetla kak zarja, lepa kak mesec, bliščeča kak sunce; v roki drži kralesko palico. Lubeznivo gleda na svojo deco, rekoč: Ne bojte se, jaz sam Mati boža in mati vaša.
Moli za nas grešnike . . . Da, Marija moli za vse nas grešnike, tudi za tiste, ki so odišli iz ovčarne dobroga Pastera in blodijo v puščavi greha.
Iskrice.
»Naj bi bio Bogi dopadlivi, je bilo potrebno, da te je djao na poskušnjo z skušnjavami." Tak je pravo Tobijaši nadangel Rafael. Iz toga vidimo, da poskušnje, štere nam Bog pošila, so znamenje lubezni.
Neki trgovec se je nepres'tano priporočao v molitev sv. Trezi. Ta njemi je spunila želo. Ne dugo potem, njemi naznani: »Molila sam Boga za vas in Bog mi je razodeo, ka ste zapisani v knigo zveličanja. Jasno znamenje vašega zveličanja bo odzdaj zanaprej to, ka več nikše sreče nete meli tu na zemli."
Neka pobožna duša je y svojem težkom trplenji večkrat pravila: »Či bom te križe potrpežlivo prenašala nekolko dni, me-secov ali let, do smrti namreč, potem so nebesa moja."
Zgodilo se je, da se je Jezus sam prikazao sv. Gertrudi, rekoč, naj si sama izbere ali zdravje ali bolezen. Pobožna služabnica je povesila glavo, roki položila na križ na prsi in djala, ka se podvrže popolnoma voli božoj. Tedaj njoj Jezus pravi: i<i šče dobiti dosta milosti od mene, mi more dati kluč svoje vole, in to tak, ka ga več nikdar nazaj ne prosi.
Od onoga dneva naprej, je pobožna devica več kak stokrat na den ponavlala: Moj prelubeznivi Jezus, naj se zgodi tvoja vola in ne moja.
Tudi svetomi Janezi od Križa se je prikazao Jezus, pitajoč ga, kakše plačilo žele za toliko križov in težav. Gospod, odgovori svetnik, nikaj drugoga si ne želem, kak trpeti naprej in živeti v zapuščenosti zavolo tvoje lubezni. Samo ime križa in pogled na razpetje, ga je v joč spravilo. Najraj je premišlavao Jezusovo trplenje. V Toledo, na Španskom, so ga po krivici tožili in preganjali nazadnje pa zaprli v ječo, gde je devet mesecov mogeo prenašati vsakovrstno zaničevanje in trplenje. V vsem tem je bio vendar veseli, ar se je znao popolnoma Bogi izročiti.
Premalo vere mamo.
Blaženi arški župnik je nekoč etak začeo predgati: »Bratje moji! či bi mi meli angelske oči, bi vidili Jezusa Kristusa, ki je tu v oltari navzoči in nas gleda. Oh, kak bi ga lubili! Pred njegove noge bi spadnoli in se ne bi dali več od njega odtrgati;
čutili bi del nebeške sladkosti in vse zemelske reči bi nam vonjale. Toda poglejte! Premalo vere mamo. Zaistino smo kak slepi, pred očmi mamo gosto meglo. Samo močna vera bi nam mogla razegnati to meglo . . . Zdaj, bratje moji, gda jaz zdignem presv. Telo Jezusa, gda vas on blagoslovi, prosite ga, naj vam odpre oči vašega srca; pravite njemi kak nigda slepec v Jerihi: „Gospod, daj, da se mi odpro oči." Ci bi ga vi zaistino iz srca to prosili, bi zadobili ka želete, kajti on vam samo dobro šče. On ma obilno milosti in išče komi bi je dao. Toda žalostno! Nihče jih nešče. — Oh brezbrižnost! Oh nehvaležnost! — Bratje moji, mi smo preveč nesrečni, či to neščemo razmiti. Pride den, gda zarazmimo, pa bo že prekesno."
Srce in duša sta svetišče bože.
„So ludje, ki radi dosta trudov prestanejo naj li morejo iti na božo pot in viditi svete kraje pa cerkve. Jaz te pobožnosti ne grajam, vendar pa, nam vera pravi, ka je tudi naše srce svetišče bože, ar v njem stanuje živi Bog; ono je tron presv. Trojice. Stopimo pogošči v to svetišče in pozdravimo presv. Trojico. To je lepa pobožnost. Poglejte dobro, či gorijo ali ne v tom svetišči te tri jakosti: Vera, vupanje in lubezen." (Sv. Janez od Križa.)
„Oh, kak lepa je duša v milosti božoj! Nekoč je Kristus pokazao svetoj Katarini edno dušo v milosti božoj, nad štere lepotov je Katarina djala: Gospod, či jaz ne bi znala, ka je samo eden Bog, bi mislila, ka je ta duša tudi Bog.
V milosti nahajajočoj se duši se podoba boža tak blišči kak sunce v vodi. Sv. Duh počiva v čistoj duši kak na ednoj posteli iz rož. Cista duša je podobna dišečoj roži, štere prijeten in dragi diš pridejo dihat vse tri osebe presvete Trojice." (BI. Vianney.)
Tudi sv. Pavel je pisao Korinčanom: „Vi ste cerkev živoga Boga." Ta misel je tak navdušila Leonida, ka je z velikim spo-štovanjom kilšiivao prsi svojega maloga sineka Origena.
Dve misli.
Nekoč je Jezus pravo svetoj Brigiti: Priporočam ti imeti vsikdar pred očmi in v srci'to dvojo misel: Prvič, spomin na
vse ono, ka sam jaz včino za ludi s svojim trplenjom in smrtjov; to obudi v tvojem srci lubezen do Boga. Drugič spomin na mojo
pravico in na bodočo sodbo; to vlije v tvojo dušo strah boži.
•
Ščete živeti v miri z vsemi?
Prenašajte potrpežlivo vse njihove hibe ali napake, misleč, ka vi tudi mate svoje napake, kakti gizdost, nevoščlivost, če-mernost itd. Vi bi radi bili, da bi drugi prenašali vaše? Prenašajte i vi njihove. Sv. Pismo nas vči: „Nosite bremena eden dru-goga in tak spunite Kristusovo postavo." (Gal. 6, 2.)
Psalm 59.
Gospod, od sebe si nas siino in si nas razdro . . .
Stroso si deželo in jo popolnoma zmantrao; zaceli njoj rane, ar je vsa genjena.
Pokazao si svojemiiiidstvi težke dogodke, napojo si nas z vinom globoke žalosti . . .
O Bog, daj nam pomoč v stiski, ar rešitev, štera bi nam prišla od ludi, je ne gvišna. Z Bogom včinimo velika dela.
Marija, naša Pomočnica.
Marija! ... To je bio prvi glas naših nedužnih viistic. Gda smo ga povedali, so se nam lampe radostno nasmehnole, rokica se je zdignola in kazala s prstom na Marijino podobo. To je bila prva naša molitev. Oh kak lepa, kak čista molitev!
Rasli smo pod Marijinim plaščom. Prišli so pa dnevi križov, bridkosti in skušnjav . . . dušna vest nas je pekla, srce je bilo razburkano, vendar je zdaj pa zdaj zdehnolo: Marija, pomoč! Naša molitev je prišla pred Marijin tron; k nam je prišla pomoč.
Vupamo, ka nas rada poslune tudi v tistom zadnjem hipi, gda mo ležali na smrtnoj posteli. V tistom strašnom trenotki, gda satan zbere vse svoje moči, da bi nas premoto, gda nam svet hrbet obrne, naši dragi bodo jokali okoli nas, toda pomagati nam ne bodo mogli. V onom hipi bodo naše temne oči iskale Marijino podobo, naše trde in blede lampe bodo zadnjikrat šepetale: Marija!
Psalm 129.
Iz globočine kričim k tebi, Gospod, Gospod, posluni moj glas.
Naj tvoja viiha pazijo na glas moje prošnje.
Toda, o Gospod, či boš gledao na grehe, Gospod, što bo mogeo ostati pred tebov?
Pri tebi je milostno prizanašanje in zavolo tvoje postave, potrpežlivo na tebe čakam.
Da, moja duša čaka na njegovo reč, moja duša se trdno vupa na Gospoda.
Od zajtra pa do kesne noči se naj vupa Izrael na Gospoda.
Pri Gospodi je smilenje in obilno odrešenje.
»Gospod, glej, tisti, šteroga lubiš, je betežen.«
(Jan. 11, 3.)
Te betežnik si ti. Ti si Lazar. Zdravnika si moreš pozvati, da te ozdravi. Morebiti si na smrt betežen? To se pravi, maš smrten greh na duši? O, za božo volo, tedaj ne čakaj niti mi-note, nego hitro, hitro k zdravniki! Odkrij njemi vse rane, potem pa dovoli, da ti vlije na nje balzam, po šterom ti zacelijo. Ne pozabi, da či si što po ozdravlenji sam rad znova dela rane in to večkrat, tedaj je težej pomagati. Ponoviti smrten greh po spovedi, je toliko, kak zaceljene rane si trgati. Onomi, ki to sam rad dela, Bog rad odmekne milost. Morebiti si pa ne smrtno betežen, nego samo tak počasi vehneš? Tvojo dušo ne teži nikši smrten greh, pa vendar se ne počutiš dobro, zavolo neštevilnih malih prestopkov. To so tak zvani odpustlivi grehi. Iznebi se jih kak najprvle, da te ne vržejo v smrtno bolezen.
Mir srca.
V sv. Pismi čtemo: „Spoznao sam, ka ne nikaj bolšega, kak biti veseli in delati dobra v živlenji." (Ekl. 3. 12.) Bodimo vsikdar veseli v Bogi, naj se godi kajkoli okoli nas. To veselje, te mir srca pa doseže samo tisti, ki se v vsakoj težavi podvrže božoj voli. Za to so potrebne te tri jakosti: Vera, Vupanje, Lubezen.
Vera nas vči v trplenji, ka je Bog, ki skrbi za nas, ka nam On, za naše dobro, pošila vse, tak nesrečo kak srečo, tak bolezen kak zdravje, ka vse kaj mamo od njega, zrak, svetlost, hrana, živlenje samo.
Vupanje nas vči, ka tisti Bog, ki nas je stvaro in za nas skrbi na tom sveti, bo naš sodnik po smrti, ki nam plača po našem zasluženji. Zveličanim se v plačilo da samoga sebe, kak je obečao: „Jaz sam bom tvoja velika plača." (Gen. 16, 1.)
Lubezen je tretja jakost in jako potrebna v trplenji. Ki prenaša svoje križe samo zato ar se jih ne more ognoti, ne trpi za-istino iz lubezni do Boga. Lubezen boža v trplenji je najbole jasno znamenje popolnosti. Takšemi človeki Kristus obeče v sv. Pismi: „Tistim, ki Boga lubijo, se vse na dobro obrne." (Rom. 8, 28.) Ali je ne tak? Ki v vsakoj težavi zna zdignoti srce k Bogi in vse iz lubezni do njega prenesti, nema nikših križov, ar naj se njemi zgodi kajkoli vse vzeme za boži dar.
Psalm 33.
Iskao sam Gospoda, in vsikdar me* je psluno pa me je rešo iz vseh mojih nevol.
Zato pa li idite k njemi in te razsvetleni . . .
Li okusite, pa te videli, kak sladek je Gospod: o blaženi je mož, ki se vupa v Gospoda! . . .
Pridite deca boža in poslušajte me: jaz vas navčim živeti v bogabojaznosti.
Što je tisti človek, ki ma rad živlenje in ki žele gledati dobre dneve?
Čuvaj svoj jezik od hudoga in tvoja viista naj ne govorijo lagojega. Išči mir in idi za njim. % ,
Oči Gospodove se milo obračajo na pravične, njegova viiha so obrnjena na njihove prošnje.
Na hiidodelnike pa gleda s srditim obrazom .
Pravični bodo zvali Gospoda na pomoč, in on je poslune pa reši iz vseh bridkosti.
Ar je Gospod vsikdar bliizi pri tistih, ki so žalostni in reši tiste, ki so ponižani.
Dosta bridkosti tere pravične, nego Gospod jih reši iz vseh.
Smrt grešnika je pa grozna.
Iskrice.
Oči zdignjene proti nebesom so vsikdar lepe.
Prizanašanje je eden del pravičnosti.
Pri vzgoji deteta mislite na njegovo starost.
Leto je podobno venci, spletenomi iz rož, iz trnja, iz sadja, suhe trave.	(Joubert.)
Kaj včini Bog vsaki den za človeka?
Ne dneva, ne trenotka, da ne bi človek -dobivao Od Boga nove dobrote. Ar Bog vsaki den, vsaki trenotek znova stvarjo človeka s tem, da ga drži v živlenji. Vsaki trenotek Bog-človeki 'služi s stvarmi: z nebov, zrakom, zemlom, z morjem in vsem ka je.
Vsaki den njemi da svojo milost, odvrača ga od hudoga in vabi k dobromi, čuva ga, da ne greši, pa njemi tudi pomaga, či je spadno v greh, da znova ne greši. Čaka ga in zove k pokori; či se grešnik obrne k njemu, on jemi hitreje odpusti, kak je človek pripravleni prositi ga odpuščenje. Vsaki den pošila člo-veki svojega Sina z vsem bogatstvom skrivnosti sv. križa in ga za človeka ma skritoga v Oltarskom Svestvi.	(Scupoli.)
Jezusovi prijateli.
V vori žalosti in težav se spomni na grozne bolečine svetnikov, Device Marije, Jezusa . . . Klečeč pred podobov Device Marije, odkrij njenomi materinomi srci vse kaj te teži, kak si v mladih letih kazao svojoj materi prostor, gde te je včela pičila ali trn smekno.
„Či že ednok moremo trpeti in križani biti, zakaj vendar posili ščemo pripraviti Boga, da bi čude delao z nami? Glejte, slepi bi rad vido, gluhi bi rad slišao, te bi se rad rešo glavobola, on znova kaj drugoga. Što pa potem naj trpi? Samo Jezus Kristus? Jaz, či bi mi bilo dano na zbiro med ozdravlenjom in trplenjom, bi si zbrao to zadnje. Kaj bi mi spravilo vekšo čast, čudežno ozdravlenje ali radovolno trplenje? Trplenje, ar si je tudi Jezus to zbrao." (P. Casoria).
Pa zaistino. Li poglejte, kak Jezus lubi one, ki potrpežlivo prenašajo vse trplenje. »Kdorkoli bo spunjavao volo mojega
Oče . . . tisti je moj brat, moja sestra in moja mati." (Mat. 12. 50.) Jezus zove za svojega brata in mater vsakoga, ki v dušnih in telesnih bolečinah vsikdar spunjava volo nebeškoga Oče.
Či gledamo trplenje s telesnimi očmi, vidimo, da je strašno; či je pa gledamo skozi bože vole, tedaj je pravo veselje.
Človeški jezik.
Ki z jezikom ne greši se sme zvati popolen mož . . . jezik je mali žalož, pa tak dosta včini . . . jezik je ogenj, vesoljstvo hudobije . . .
Z jezikom častimo Boga, z njim pa tudi preklinjamo ludi, ki so stvarjeni po božoj podobi. Iz ravno tistih viist prihaja molitev in preklinjevanje. (Sv. Jakob 3.)
Po Mariji k Jezusu.
„Gda kaj Bogi darujete ali ga prosite, či čete biti poslunjeni, položite svoj dar in svoje prošnje v Marijine roke." (Sv. Bernard.)
Sv. Alfonz Ligvorij se je vsega zročo v Marijine roke, cilo v molitvi je rad pravo: „0 Gospod, daj mi kaj te prosi za mene Devica Marija."
Shramba.
,.Vsaka hiža ma kakši kraj gde drži shranjeno hrano za družino: te kraj se (slovenski zove shramba. Cerkev je hiža nas krščenikov. Tudi v toj božoj hiži je edna shramba. Vidite taber-nakel? Či bi što pitao vaše duše: kaj je tam? bi odgovorile: tam je lcruh za naše živlenje. Gda smo v cerkvi opravili sveto obhajilo in domo idoče bi nas što pitao: Kaj neseš domo? bi .njemi lehko odgovorili: Nesem nebesa." (BI. Vianney).
To so zaistino veliki načrti, sredstva pa mala, skoro ničevna. Tih 2499 K 98 fil. kaj je dnes den ? Pa pitanje tudi če s hranilnic to vse dobijo do rok g. misijonarje ali pa nej. A mi vendar začnemo to veliko delo ne spozabič se z reci Gospodovih, ka veliko drevo z najmenjšega, gorčičnoga, muštarskoga zrna zraste.
Tisto prekmursko ljudstvo, štero je premagalo boljševike, socialne demokrate, liberalce i vsake vrste sovražnike Materecerkve pa ostalo verno Kristušovim načelam, to ljudstvo, to Marijino ljudstvo bo znalo z pomočjo božje milosti, po priprošnji sv. Vin-cencija najti poleg svojega siromaštva vsako leto neko dobrotnico miloščine i je drage volje zročilo v više povedani namen.
Iz teh malih darov bo narasla velika svota, z zrn peska cela hramba, hramba, štere senca bo segala po čelom sveti i hladila duše, štere peče grešni ogenj.
V te troji božji namen, kak smo ga više omenili, začnejo nabiranje preč. g. Lazaristi v Celji. Vsaki najmenjši dar radi sprejmejo. Na poštno nakaznico naj se samo to napiše „na prek-»murski misijon" darujemo to, ta se pa naj pošlje na naslov: Prečastiti gospod Superior, Celje, sv. Jožef. — Drugo ne trebe. — Naše Novine i naš Marijin List pa z odprtim srcom data prostor za objavo darov pa je tudi vzemeta i v dotično mesto zročita, če je kdo nam zaviipa.
Narodek naš, Marijin si postao a Marijin boš samo te ostao, če bode te polevala gostokrat milošča misijonska.
Celje, sv. Jožef, 1919. Sept. 8. na god rojstva B. D. Marije.
KLlelil Jožef
vp. pleb.
Št. 5218.
Natisk dovoljen.
Šk. ordinariat v Ljubljani 2. oktobra 1919.
Pečat ordinarijata ljubljanskega.
Naročnikom!
Dam cenjenim naročnikom do rok ljubljeni „ Marijin List". Tih 64 strani je za leto 1919. Več dati ne
v
morem. Se toga, da na vnoge jezere ide cena, samo tak morem plačati, če dobim obilno podpore na njega. Naročnino, ka smo lani dobili, smo vložili v kaso — to so pa boljševiki oropali — ali so pa naročniki plačii-vali z belimi bankovci, z šterimi lehko zakurimo, vredni nikaj neso. Ceno sem tiidi zavoljo siromakov tak nizko določo, ka brez podpore ne mogoče shajati. Kaj dobite zdaj za 4 K? Jaz Vam pa dam dve knigi, M. List i Kalendar. Zato prosim, da preveč velike zgiibe ne bo, ki more, naj da kaj podpore, da plačam tiskarno. Za svojo osebo ne prosim, mam lehko, ka po siromaškom živem, za M. List prosim.
Za naročnike i darovnike se sliiži že drugo leto vsaki tj eden edna sv. meša, včasi še več zviin tistih, štere so na deset let že najprej plačane i štere se vsaki mesce opravljajo za nje. Da za vse naročnike plačujem tiidi dare v serafinsko družbo, štera sirote oskrbljava, postanejo oni deležnih še vseh tistih sv. meš, štere se v njej opravljajo.. Opravlja se pa v toj družbi na leto tri, štiri jezero sv. meš.
Vse te duhovne dare obračam na drage naročnike, naj v teh strašnih, nevernih časah ne zgubijo Marijine materne obrambe. Ta če naime njim ostane, se zveličajo. Marija je pot k Bogi! Mati božja vodi k Sini božjemi.
Moj najglasnejši krič v teh tmičnih dnevah je, dragi naročniki, te: Ki v Marijo gleda, ne zablodi! Marijo pa kaže »Marijin List"! Nezavrzitega!
Crensovci, Prekmurje.
Klckl Jožef
vp. pleb. vrednik.