Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/198 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-0283 Naslov projekta Nasilna križišča: dinamika družbenih in političnih elementov sodobnega kolektivnega nasilja in množičnih zločinov in njene posledice Vodja projekta 3706 Vlasta Jalušič Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.970 Cenovni razred A Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 366 Mirovni inštitut Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 11. Naziv Družbenopolitični sistemi, strukture in procesi 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Namen projekta je razumeti eskalacijo identitnih konfliktov v tranzicijskih obdobjih, načinov, kako kulminirajo v množične nasilne dogodke, hkrati pa raziskati, kakšne posledice imajo ti dogodki za pokonfliktne forme državljanstva in odgovornosti. Osredotoča se na množične kolektivne nasilne konflikte, ki jih spremljajo množični zločini, na njihovo pripravo in izvršitev, ter na pokonfliktno deeskalacijo - v primerih vojne in kolektivnega nasilja v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi. V procesu realizacije je bil projekt razdeljen v teoretski in empirični del z več elementi in fazami - potekal je skozi 5 delovnih sklopov, ki so povezani s ključnimi cilji projekta: 1. Oblikovati ustrezen teoretski in metodološki okvir; 2. Raziskati navzkrižne dimenzije in povezave spola, etničnosti/rase in religije (intersekcije); 3. Uvesti inovativne empirične metode za študij različnih nivojev konflikta in nasilja: 4. Razumeti pokonfliktne politike obvladovanja preteklosti; 5. Analizirati strategije obvladovanja preteklosti glede na vedenja o preteklosti (»politike resnice«); 6. premisliti potencial raziskovalnih rezultatov za intervenco in javne politike. Glavna raziskovalna hipoteza projekta je bila, da mezo in mikro raven družbenega življenja skozi intersekcijeske procese in eskalacije nasilja odigrata ključno vlogo tako pri konstrukciji indentitet kot »naravnih«, in »danih« kot v tudi pri dekonstrukciji ali zmanjševanju pomena takšnih identitet za praktične strategije za prenehanje nasilja. Ti dve ravni sta bili fokus empiričnega dela raziskave, ki je zajemal študij biografskih krivulj posameznikov in institucij v obeh študijah primerov ter analize politik soočanja s preteklostjo. Izvedba je obsegala konceptualni in empirični del. V konceptualnem delu smo skozi oblikovanje teoretsko-metodološkega raziskovalnega okvirja analizirali uporabnost in pomen koncepta inersekcionalnosti za analizo večplastnih dimezij in kateogorij, ki jih je bilo treba raziskati v raziskovalnem procesu. Načelo intersekcionalnosti smo uvedli kot ključno perspektivo raziskovanja obeh primerov ter ga operacionalizirali kot raziskovalno orientacijo za empirično raziskovanje kolektivnega nasilja in množičnih zločinov. Težili smo k principom interpretativnega raziskovanja, ki mu je v osnovi težnja k razumevanju in se oprli predvsem na avtorje kot so H. Arendt, H.G. Gadamer, P. Ricoeur, M. Foucault, na fenomenologijo in teorijo diskurza, socialni konstrukcionizem ter na feministične izvedenke in kombinacije intersekcionalnih pristopov: strukturne in politične ter antikategorične (dekonstrukcijske), intrakategorične (kombinacijo lokacij) in interkategorične intersekcionalnosti (predpostavka strukturnih neenakosti, ki nastopajo v kombinacijah v kompleksnih procesih). Pristope smo integrirali v vse tri ravni, makro (institucionalno), mezzo (skupinsko) in mikro (individualno), s čemer smo dobili kompleksno shemo spremenljivih kombinacij, odočilno za razumevanje kategorij kot izhodiščno ne-fiksnih, konstruiranih ali dekonstruiranih v samem procesu oblikovanja »identitet«. Te kombinacije relativizirajo kategorične predpostavke v samem raziskovanju - fiksni koncept spola, etničnosti ali rase. Spraševanje po obstoječih ali predpostavljenih kategorijah postane manj absolutno izhodišče. Definicije so razumljene kot strukturno pogojeno in variabilno razmerje družbene ali politične ne-enakosti, ki je podvrženo redefinicijam in reartikulacijam. Kategorije in dimenzije so tako prenehale biti fiksne definicije analitičnih terminov in postale pogojne pred-koncepcije. Izide hipotetičnih intersekcionalnih procesov smo razumeli kot nabor »intersekcijskih podatkov«, ki vedno predstavljajo odprto vprašanje -locirano v času in na nekem določenem mestu. Raziskovanje je tako potekalo v medsebojnem povezovanju in premikanju med podatki in interpretacijskim okvirom. Zavedali smo se nevarnosti, da s poudarjanjem samo določenih dimenzij kot raziskovalci perpetuiramo obstoječe procese diferenciacije med kategorijami in skozi njih, s tem pa tudi same procese neenakosti, ki vodijo v kolektivno nasilje in zločine. Zato je obseg dimenzij ostal odprt. Kompleksni splet obravnavanih kategorij/dimenzij je zajell: spol in uspoljevanje (gendering), etničnost in rasizacijo, religijo in vlogo verskih institucij, v intervjuje pa smo (po prvem terenskem preverjanju) vključili še socialni status (razred), ki se v obeh primerih veže na etničnost/raso, ter dimenzijo starosti. Kot referenčne kategorije raziskovanja so bili popisani pojmi nasilja, oblasti, identitete, (ne)enakosti. Poleg priprave teoretskega in metodološkega okvira ter pregleda state of the art v teoriji, ki je bilo osnova za razvitje instrumentov za empirični pristop do intersekcionalnosti/križišč religije, spola in etničnosti, smo skozi analizo ključne literature - študije o genocidu in množičnem nasilju, konstrukcijah kolektivnih identitet v nastajanju genocidnih ideologij in izvedbi genocida ter gendercida - že v prvem letu izvedbe izdelali študiji obeh primerov, z vidika glavnih ciljev projekta in raziskovanja skozi intersekcionalno perspektivo. Na tej podlagi smo izdelali shemo podobnosti in razlik med primeroma: zajemale so tudi preliminarni opis interekconalnosti spola, etničnosti in religije in njihovega součinkovanja. Oba primera (kot množično nasilje in kolektivni zločini - genocid) sta se zgodila so skoraj isti časovni trenutek kot retributivna genocida v kontekstu vojaškega in »etničnega« konflikta s podobno dinamiko nasilja, zgodila sta se povezano s procesom demokratizacije, oba sta bila izrazito »spolno-specifična«, kolektivne identitete žrtev in storilcev pa so bile v genocidnem procesu rasizirane, uspoljevane in seksualizirane na zelo podoben način. Genocid v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi je mogoče interpretirati kot »kolektivno zlo, kot konstrukcijo "nove družbene realnosti" ter kot proces, v katerem se zgodi kristalizacija (identitetne) politike, in temelji na "med-skupinski diferenciaciji in marginalizaciji, ki je prignana do skrajnosti". V obeh primerih je šlo tudi za kulturni konstrukciji - genocidni ideologiji sta uspešno inkorporirali obstoječo kulturno vednost, vsebine in predstave (mite, predsodke, rasistične stereotipe itd.) ter jim nadeli novo ideološko preobleko, ki je ohranjala prepoznavne in prepričljive pomene, in obenem legitimizirala nove strukture dominacije in nasilja nad žrtvenimi skupinami. Na osnovi zbrane publicirane in drugih oblik dokumentacije (poročil in zgodb o osebnih izkušnjah, perspektivo žrtev, storilcev, ali očividcev medosebnega in/ali kolektivnega nasilja) smo pripravili drugi delovni sklop. Izdelali smo pregled izbranega materiala za analizo diskurzov o spolu, etničnosti in religiji v bivši Jugoslaviji in Ruandi, ter obravnavali način, kako so nasilni dogodki povezani z diskurzivno interpretacijo v publiciranem materialu. V okviru delovnega sklopa 2 in 3 smo pripravili biografsko shemo intervjujev -ter začeli vzorčiti in pridobivati respondente za empirični del. Vprašalnik je bil izdelan iz perspektive reflektivnega raziskovanja življenjskih izkušej kot kombinacija biografskega (življenjske krivulje) in polstrukturiranega, problemsko orientiranega vprašalnika. V okviru delovnega sklopa 4 smo opravili analizo javnih strategij spopadanja s preteklostjo in tranzicijske pravičnosti, njihovo učinkovitost pa preverjali skozi odgovore responentov. Empirični - terenski del: Za povezovanje intersekcionalnih kategorij/dimenzij na mikro in mezzo ravni smo v raziskovalnem procesu kombinirali dve vrsti intervjujev: 1. Osebne, biografske intervjuje smo izvedli z osebami, ki smo jih označili za priče in zajeli različne izkušnje z nasiljem s strani žrtev, storilcev in opazovalcev. Izbrali smo informante, za katere smo lahko z veliko gotovostjo ocenili, da se nahajajo »v točkah intersekcij«, čim večjega števila intersekcij (z več statusnimi dimenzijami). Osnova je bila teoretsko vzorčenje, intersekcionalnost je predstavljala ključni del vzorčenja (intra in interkategorično vzorčenje - izbirali smo predstavnike/ce, ki niso reprezentirali ene skupine ali identitete, čeprav smo vzorčili po kategorijah). 2. Institucionalne (organizacijske) intervjuje smo izvedli s predstavniki nevladnih organizacij ki se ukvarjajo s pokonfliktno rekonstrukcijo ali s soočanjem s preteklostjo. Za namen primerjane analize smo izdelali skoraj identičen vprašalnik za oba primera (državi), z minimalnimi razlikami pri spraševanju o etnični/religiozni pripadnosti. Imel je tri dele: informativna in eksistencialno-ontološka vprašanja, vprašanja o dogodkih, povezanih z nasiljem, vprašanja o identiteti, nasilju in intersekcijah ter vprašanja o vzrokih in posledicah nasilja ter soočanju s preteklostjo. Ključni element intervjuja je predstavljal pogovor o dogodkih kot sprožilcih biografskega spomina, kar je pomagalo pri zajetju časovne dimenzije »identitet« preko sekvenc - doživljanje časa »pred«, »med« in »po« nasilnih dogodkih ter v situaciji »tukaj in zdaj«) Metodo koledarja zgodovine dogodkov (events history calender), izvirno kvantitativni pristop, smo prilagodili za kvalitativno raziskovanje za oba posamična primera. Vprašalnik za BiH je bil oblikovan v srbskem-hrvaškem-bošnjaškem jeziku, vprašalnik za Ruando pa v angleškem jeziku, s posebnim poudarkom in premislekom ključnih kategorij in njihovega pomena v Kinyarwanda. Intervjuje smo izvajali v Ruandi jeseni 2009 in deloma 2010, v Bosni in Hercegovini jeseni 2009, spomladi 2010 in poleti 2010. Število izvedenih intervjujev je bilo 13 v Ruandi, 14 v Bosni in Hercegovini (v BiH so bili nekateri intervjuji z respondenti, ki so migrirali, izvedeni izven BiH (3). Pri večini intervjujev v Ruandi smo imeli prevajala-asistenta, ki je hkrati transkribiral intervjuje v angleškem jeziku, 3 intervjujie je izvedel sam neposredno v Kinyarwanda in jih pozneje prevedel v angleški jezik. V BiH smo izvedli 6 institucionalnih intervjujev, v Ruandi smo se tem intervjujem zaradi narave vprašalnika (spraševanje po Tutsi, Hutu in Twa identiteti) in zakonsko določene politike soočanja s preteklostjo ter narave nevladnega sektorja tem intervjujem odpovedali. Informacije o nevladnih akterjih smo pridobili s posrednimi individualnimi razgovori s predstavniki agencij, ki se ukvarjajo z raziskovanimi dimenzijami (predvsem s spolom). Vsi individualni intervjuji so bili posneti, transkribirani in so obsegali od 12 do 30 gosto tipkanih strani. Dodano jim je bilo terensko poročilo. Za namen primerjalne analize so bili strnjeni v krajše biografske zgodbe, ki so povzemale ali citirale reference na temeljne dimenzije v strukturi intervjuja. Sekcije vprašanj so oblikovale vodilne teme v biografskih krivuljah različnih obsegov. Analiza je potekala na več ravneh. Obsegala je predvsem preverjanje temeljne hipoteze skozi sklope »smiselnih« vprašanj (sensitizing questions) - glede na izčrpne podatke pa smo se osredotočili na vprašanje nasilja v razmerju do intersekcij spola, etničnosti in religije, ter na percepcije soočanja s preteklostjo (tranzicijske pravičnosti). Posebej smo se posvetili kategoriam/dimenzijam in njihovim razmerjem -specifičnemu pojavljanju/razumevanju kategorij, oz. dimenzij ter njihovim spremembam v času (skozi sekvenčno analizo intervjujev in skozi koledar zgodovine dogodkov) - glede na analitične mikro-mezo in makro ravni. Bogat empirični material s kompleksnimi intersekcionalnimi podatki je ponudil izjemen analitični potencial. V okviru finančnih in časovnih omejenosti projekta ta potencial ni mogel biti do konca izkoriščen, zato bo služil prihodnjim analizam (doktorske disertacije: dve mentorstvi) in publiciranju. Za analizo, razpravo in interpretacijo intersekcionalnih procesov smo sledili vrsti omenjenih smiselnih vprašanj, ki so obsegala vse tri ravni analize (institucionalno in diskurzivno - policy - raven, mezzo - organizacijsko, predvsem nevladno raven, ter individualno): Spraševali smo se po tem, katere dimenzije družbenih diferenc/neenakosti so vidne, kako se pojavljajo in ali in kako so artikulirane? Katere institucije jih proizvajajo in iz katerih družbenih in političnih domen izvirajo? Kako nevladni akterji definirajo in opisujejo razlike in identitete ter politike soočanja s preteklostjo? Ali so njihove dimenzije homogenizirane, denimo rasne in etnične, ali vidijo ženske kot fiksno kategorijo, ali izpuščajo moške? Kako izgledajo dimenzije v časovni perspektivi? Kako jih doživljajo posamezniki v biografski zgodbi (pred, med in po kolektivnem nasilju, genocidu)? Kako definirajo, razumejo dimenzijo nasilja? V individualnih intervjujih smo skozi biografsko krivuljo zasledovali medsebojno pogojevanje ali ločenost med ravnijo »kdo« (eksistencialno raven) s respondenti in kaj je njihova pripadnost (identiteta). Ali jo doživljajo kot fiksno? Ali in kako se spreminja skoz čas? Ali jo doživljajo kot intersekcionalno, ali kot enodimenzionalno? Ali jo povezujejo z nasiljem in če, kako? Kakšno je razmerje med dejanskim in imaginarnim nasiljem (preteklost, prihodnost)? Ali se dimenzije medsebojno konstituirajo? Katera je bolj pomembna? Kdo je tisti, ki jih posebej definira, kdo ima to moč (oblast)? Da bi razložili razmerja med dimenzijami, smo postopali v dveh korakih. Najprej smo opisali posamezne kategorije in dimenzije, kot možne elemente konstrukcije identitete/pripadnosti in potem poskušali slediti, ali se križajo z drugimi elementi ali dimenzijami, kako so medsebojno povezane, raztegnjene in skrčene in koliko (če sploh) nastajajo iz različnih medsebojno neodvisnih domen in virov moči (oblasti) ter kakšna je njihova »ideološka« funkcija. Pri tem smo »ideološko funkcijo« razumeli kot pripravo terena - posebnih ureditev, ki so uokvirile delovanje v smislu kolektivnega nasilja relevantnih akterjev. Šlo je za specifičen »ontološki okvir«, ali »skript« ki ga ta splet dimenzij predstavlja in ne za neposredne povode za mobilizacijo, čeprav tudi tega nismo izključevali. Dimenzije smo opazovali kontekstualno skozi same doživete biografske krivulje hkrati pa smo jih skozi obstoječo literaturo o obeh raziskovanih primerih pogledali obravnavali v zgodovinski perspektivi. V okviru delovega skolpa 4 in deloma 5 smo nato še posebej analizirali načine spopadanja s preteklostjo v obeh primerih. Pri tem smo analizirali izbor dokumentov in dokumentarnih materialov ter obstoječih analiz na to temo v relaciji do izsledkov biografskih intervjujev. Glavne ugotovitve analize so: 1. Intersekcijsko oblikovanje identitet je v obeh primerih - v BiH in Ruandi potekalo skozi procese, v katerih je v določenih okoliščinah prišlo do kombinacije elementov, v kateri je ena dimenzija (rasa/etničnost) postala dominantna in ki je privedla do usodne eksalacije procesa v nasilen dogodek ali ponoven proces konstrukcije. Dimenzije nimajo lastnih »ontoloških temeljev«, ampak se skozi medsebojne konstrukcije (denimo rase, spola in družbenega položaja) kažejo v učinku identitete, ki je na individualni ali mezzo ravni okrepljena z makro diskurzivnimi politikami. Dimenzije identitet se tako ne »producirajo« kot posamične ampak predstavljajo skupni učinek. V obeh primerih gre za globljo skupno strukturo, zato se pokažejo podobnosti in razlike, ki niso samo površinske ali časovne. Ta globlja struktura se kaže ravno skozi kombinacijo intersekcij v oblastni strukturi - ki pogojuje žrtveno identiteto znotraj forme vladavine, ki je v obeh primerih podobna in smo jo v raziskavi kategorizirai kot »post-totalitarno«. 2. Nasilje, individualno in kolektivno se v obeh primerih navezuje na procese perpetuiranja neenakosti. Neenakost je zmeraj kategorizirana in je zmeraj rezultat konkretnih materialnih in institucionalnih diskriminacij, ki so diskurzivno uokvirjene. V obeh primerih analiza intersekcijske konstrukcije identitete potrjuje hipotezo o »reakcijski« etničnosti in rasizmu - oba se vežeta na socialno-ekonomski status ali religijo in njuho uokvirjenje skozi (po)kolonialno preteklost. »Re-akcija« kot množično nasilje in kolektivni zločih postane možna v pogojih obljube nekaznovanosti in posebne, postkolonialne strukture oblasti, ki izključuje politično in osebno odgovornost in se sklicuje na »izbrano travmo« in »organizirano nedolžnost« ter postavlja v ospredje imaginarno nasilje. Percepcije nasilja obsegajo tako realno kot imaginarno nasilje in pojem nasilja je morda ravno zato (Ruanda) izjemno raztegnjen in obsega sistem neenakosti kot tak. V njem se nekdanji kolonialni statusi (v Ruandi statusi dejavnosti Tutsi/Hutu/Twa, v BiH religiozne pripadnosti v sistemu Mileta) fiksirajo kot rasni/etnični. Obenem sta vprašanje žrtev in percepija hudega nasilja in trpljenja izrazito spolno zaznamovana obstaja rigidno ločevanje vrst nasilja (individualno-kolektivno, spolno-seksualno itd. Intersekcionalne povezave, tudi kadar obstajajo kot zelo eksplicitne, ponavadi niso videne kot pertinentne. 3. Soočanje s preteklostjo v obeh primerih poteka z uporabo vseh mezanimov tranzicijske pravičnosti: sojenja, prizadevanja za resnico (komisije za pravičnost, resnico in spravo), reparacije žrtvam (materialne in simbolne), institucionalne reforme (lustracija, reforma vojašekga in policijskega sktorja), memorializiranje (komemoriranje, zgodovina). Venar se pristopa v nekaterih elementih močno razlikujeta - Ruanda ima enotno politiko sprave in prepveduje vsakršno etnično kategoriziranje, medtem ko v BiH obstaja relativno rigidno etnično ločevanje de naprej. Ruanda je uvedla tudi poseben sistem kvazi-tradicionalnih skupnostnih sodišč - gacaca, s podobno vlogo kot komisije za resnico in spravo v Južni Afriki. V BiH ni konsenza o tovrstnih institucijah, kot najuspešnejša iniciatia se trenutno kaže regionalna civilna iniciativa, ki si prizadeva za meddržavno neodvisno komisijo za ugotavljanje dejstev. Ugotavljamo, da sta od intersekcionalnih dimenzij, ki so v ospredju analize, prisotna spol in etničnost (ki je v BiH poudarjena, v Ruandi pa zanikana in prepovedana). 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev: Raziskovalni cilji so bili v celoti doseženi: 1. Oblikovali in empirično implementirali smo širši teoretski in metodološki interpretativni okvir, ki je omogočila analizo različnih nivojev konflikta v študijah dveh primerov: nekdanje Jugoslavije in Ruande ter študij navzkržnih dimenzij in povezav spola, etničnosti/rase in religije. Enega od stebrov teoretsko metodološkega interpretativnega okvira predstavlja premislek obeh primerov v okviru teze o novi formi globalne (postkolonialne) vladavine, ki predstavlja tako evropsko kot afriško zapuščino: v kombinaciji z intersekcijskim pristopom omogoča primerjavo obeh slučajev. 2. Raziskali smo intersekcijske dimenzije spola, etničnosti/rase in religije in pokazali, kako so v konkretnih primerih v kombinaciji uporabljeni za legitimizacijo nasilja (ontološki okvir, ki deluje kot ideološka matrica in omogoča viktimizacijo, sindrom »organizirane nedolžnosti«, kar omogoči inverzijo moralnega sistema in zdrs ljudi v kolektivno nasilje). Vzpostavitev dihotomne rasne/etnične strukture je rezultat socialno-spolno-razredno-rasno (in religiozno) zaznamovanih formacij žrtvenih kolektivitet, v katerih pa se spolna dimenzija veže na vse ostale. Te implicirajo nastanek žrtvene kolektivitete kot »tuje rase« in storilske kolektivitete kot domorodne, domače rase/etničnosti. V obeh primerih je sooblikovanje dimenzij povzročilo usoden nastanek ras (tako v nekdanji Jugoslaviji kot Ruandi), čeprav se procesi razlikujejo po genezi in načinu, kako so poprej hibridne in propustne kategorije natralizirane kot fiksne in zapisane v telo. Na osnovi raziskovanja intersekcij smo izdelali primerjalno analizo dveh študij primerov. 3. Uvedli in testirali smo inovativne empirične metode za študij različnih nivojev konflikta in nasilja -implementirali smo intersekcijski pristop in ga testirali z metodo kompleksnega biografskega pristopa na individualni in organizacijski ravni. 4. Analizirali in omogočili smo boljše razumevanje pokonfliktnih korakov, politik in ukrepov obvladovanja preteklosti (načinov memorializacije), pretresli strategije obvladovanja preteklosti glede na komuniciranje vednosti o preteklosti (»politike resnice«): kritično smo primerjali pokonfliktne korake v analiziranih primerih in ugotovili, da niti stroga enovita politika memoriziranja in »ukinitve identitet« (Ruanda) niti politika perpetuiranja vzpostavljenih identitet nimata primernega stabilizirajočega učinka. 5. Preko diseminacijskih aktivnosti, udeležbe v procesih ugotavljanja dejstev (REKOM) in na konferencah v regiji nekdanje Jugoslavije in v Ruandi smo prispevali k premisleku o posledicah raziskovalnih rezultatov za intervenco in politike v danih primerih in širše. Te posledice zajemajo predvsem nerazumevanje in posledično prezrtje (ali poenostavljanje) intersekcijskih potez množičnega nasilja in kolektivnih zločinov (genocida), kar vpliva na politike tranzicijske pravičnosti. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb programa raziskovanja ni bilo. Spremenila se je le sestava projektne skupine v zadnjem letu raziskovanja in sicer iz razloga spremembe zaposlitve raziskovalke Jasminke Dedič (odšla je na drugo delovno mesto) ter zaradi dodatnih potreb v zaključni fazi raziskovanja. V zadnjem letu smo zato namesto omenjene raziskovalke zaposlili drugega raziskovalca (Aldo Milohnič), ki se je posvečal teoretsko-metodološkim sklepom ter novo mlado raziskovalko Jovano Mihajlovic Trbovc, ki je delala predvsem na četrtem in petem sklopu raziskovanja (strategije soočanja s preteklostjo). 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO JALUŠIČ, Vlasta. Evropska zapuščina Afriki, afriška zapuščina Evropi : postkolonialno nasilje in pošast genocida ANG JALUŠIČ, Vlasta. European legacy in Africa, african legacy in Europe: the postcolonial violence and the specter of genocide Opis SLO Članek se osredotoča na elemente Evropske zapuščine v Afriki, ki so odločilno prispevali k možnostim, da se v Afriki zgodijo zločini, kot sta denimo genocid namibijskih Hererov na njegovem začteku in genocid ruandskih Tutsijev (z vsemi njegovimi posledicami in lekcijami) na koncu. ANG The article focuses on the elements of the European legacy in Africa that crucially frame the transition form the 20 to the 21 century and have decidedly contributed to the emergence of massive crime on the African continet: the genocide of Namibian Hereros at its beginning and the genocide of Rwandan Tutsis at its end (with all its consequences and potential lessons). Objavljeno v Ars & humanitas, 2009, letn. 3, št. 1/2, str. 28-62. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 41296994 2. Naslov SLO JALUŠIČ, Vlasta. Zlo nemišljenja : arendtovske vaje v razumevanju posttotalitarne dobe in kolektivnih zločinov ANG JALUŠIČ, Vlasta. Evil of thoughtlessnes: arendtian exercises in understanding the post-totalitarian era and collective crime Opis SLO Zlo nemišljenja obravnava nekatere ključne politične in pojmovne dileme našega časa skozi aktualizacijo perspektive ene najpronicljivejših političnih teoretičark 20. stoletja - Hannah Arendt. Postavlja vprašanja kot, denimo, kaj imajo skupnega poboji v Srebrenici, izbris stalnih prebivalcev Slovenije in pa ruandski genocid, ter o čem govorimo, ko govorimo o novih, posttotalitarnih formah (globalne) vladavine. Je poskus razumevanja, premislek »statusa« na videz nenadnih, nasilnih, ekstremnih in grozljivih dogodkov s konca dvajsetega stoletja. ANG Evil of Thoughtlessness deals with some of the most important political and conceptual dilemmas of our time by using and foregrounding of the perspective proposed by Hannah Arendt - one of the most prominent theoreticians of the 20th century. The book asks questions about, for instance, what have in common mass killings in Srebrenica, erasure of thousands of permanent residents of Slovenia and the genocide in Rwanda? Furthermore, what it means when we talk about new, post-totalitarian forms of (global) domination? Objavljeno v Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2009. 214 str. Ljubljana. ISBN 978-961-6455-59-6 (Zbirka Politike). 1. izd. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 249255168 3. Naslov SLO Jalušič, Vlasta. Bosnien und Ruanda : durch Erinnerung vergessen statt verstehen?. ANG Jalušič, Vlasta. Bosnia and Rwanda: forgetting instead of understanding throuth remembering? Opis SLO Poglavje se osredotoča na načine spominjanja na vojne dogodke in kolektivno nasilje, predvsem na nekatere poteze spominjanja v primerih vojne in genocida v Bosni in Hercegovini in v Ruandi. Analizira vpliv imajo danes prevladujočih evropskih in tudi evro-atlantskih mednarodnih politik spominjanja in reprezentacije navedenih dveh dogodkov na njuno morebitno razumevanje - pa tudi na razumevanje drugih primerov kolektivnega množičnega nasilja. The chapter focuses on the paths of memorialization of the war events and collective violence, especially on some features of remembering in cases of war and genocide in Bosnia and Hercegovina and in Rwanda. It analyses the ANG influence of today's dominant European and Euro-atlantic international politics of memory and representation of the both events and their eventual understanding - but also on other cases of collective mass violence. Objavljeno v Krieg im Abseits : 'Vergessene Kriege' zwischen Schatten und Licht oder das Duell im Morgengrauen um Okonomie, Medien und Politik, (Dialog, 60). Wien; Berlin: LIT, 2011, str. 141-161. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 828269 4. Naslov SLO JALUŠIČ, Vlasta. Les elements de la tradition en question : Hannah Arendt en ex-Yugoslavie et dans les Etats successeurs. ANG JALUŠIČ, Vlasta. Elements of the questionalble tradition: Hannah Arendt in former Yugoslavia and the successor states. Opis SLO Članek v kontekstu vojne, množičnih zločinov in razpada Jugoslavije obravnava recepcijo teorije Hannah Arendt in način, kako je le-ta spodbudila procese premišljanja vojne, narave kolektivnih zločinov in odgovornosti za preteklost. V članku je problematizirana odgovornost intelektualcev za nemišljenje in povezavo z nacionalizmom kot "uglednim kritjem" za njihovo sodelovanje z genocidnimi politikami. ANG The article deals with the reception of the Hannah Arendt's theory in former Yugoslavia, especially how her approach and understanding of collective violence enhanced the processes of rethinking the war, the nature of collective crime and the responsibility for the past. The author problematizes the intellectual's responsibility for non-thinking and linking with nationalisms as a »respectable cover« for their support to genocidal policies. Objavljeno v Tumultes, 2008, no. 30, str. 81-106. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 673389 5. Naslov SLO Jalušič, Vlasta. Raztezanje in krčenje pomena spola v politikah enakosti ANG JALUŠIČ, Vlasta. Stretching and bending the meanings of gender in equality policies. Opis SLO Poglavje v knjigi Diskurzivne politike enakosti spolov obravnava vprašanjepomenov koncepta spola in enakosti v feminstični teoriji ter v politikah enakosti spolov v izbranih državah. Raziskuje izzive spornih pomenov kategorije "spol" v javnih politikah. ANG The chapter discusses the question of contested meanings of concepts of gender and equality in feminist theory and in gender equality policies in selected countries. It explores the challenges of the political uses of the "gender" category in policy making. Objavljeno v LOMBARDO, Emanuela (ur.). The discoursive politics of gender equality : stretching, bending and policymaking. London; New York: Routledge, 2009, 52-67. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 720493 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Jalušič, Vlasta. Česa se spominjamo in kaj pozabljamo? Bosna, Ruanda in Evropska dediščina. ANG Jalušič, Vlasta. What we remember and what we forget? : Bosnia, Rwanda, and European legacy. Opis SLO Vabljeno predavanje na konferenci je bilo posvečeno recepciji kolektivnih zločinov v globalnem, lokalnem in evropskem spominu, s posebnim poudarkom na Bosni in Hercegovini in Ruandi in nevidni intersekcionalnosti nasilnih identitet. The invited lecture at the conference was dedicated to the reception of collective crime in the global, local and European memory, with the special ANG emphasis on Bosnia and Herzegovina and Rwanda and the issue of invisible intersectionality of violent identities. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Vabljeno predavanje na mednarodni konferenci 'European Identity Between Dictatorship and Freedom in the Twentieth Century', Dubrovnik, 6.-10. september 2010]. Dubrovnik, 2010. Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 814189 2. Naslov SLO JALUŠIČ, V., KUZMANIČ, T. Razumijevanje društv. i polit. elem. kolekt. nasilja i masovnih zločina i njihovih posljedica (bivša Jugoslavija i Ruanda): ANG JALUŠIČ, V., KUZMANIČ, T. Underst. the soc. and polit. elem. of collect. violence and mass crimes (the Yugoslav and Rwandan cases) Opis SLO Učni modul se je koncentriral na globlje razumevanje eskalacije konfliktov v tranzicijskih obdobjih, na to, kako kulminirajo v množičnih nasilnih dogodkih in kakšne posledice imajo za poznejše forme državljanstva in politično odgovornost. Zajemal je vprašanja množičnega kolektiv. nasilja, njihovo pripravo in izvedba ter vprašanje pokonfliktnega obdobja deeskalacije v primerih bivše Jugoslavije in Ruande. ANG The course aimed at a deeper understand. of conflict escalat. in the transit. periods, how they eventually cumulate in mass. violent events and what conseq. do these events have for the later forms of citizenship and polit. responsibility. It focused on the mass. collective violence accompanied by mass atrocities, their preparation and acting out, and the post-conflict de-escalation periods in cases such as former Yugoslavia and Rwanda. Discourses of collective identity and the intersections of gender, race/ethnicity and religion are key to understand the legitimiz. ideologies of violence. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v http://www.mirovna-akademija.org/kursevi.php?id=1 Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 713581 3. Naslov SLO DEDIČ, J. Konstrukcija kolektivnih identitet in genocid v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi : primerjalna analiza (men. V. Jalušič) ANG DEDIČ, J. Construction of Collective Identities and Genocide in Former Yugoslavia and Rwanda: Compar. Analysis (men. V. Jalušič) Opis SLO Delo je primerjalna analiza genocidov v dveh sodobnih konfliktih v devetdesetih letih 20. stoletja, v nekdanji Jugoslaviji in Ruandi. Podaja sintetično in kritično elaboracijo razprav o vprašanjih, ki zadevajo množične zločine in kolektivno nasilje, storjene na križiščih oblikovanja kolektivnih identitet, v katerih se prepletajo dimenzije spola, rase, etničnosti, nacionalnosti, religije, ter razrednega položaja. Izčrpno analizira ključno literaturo, ki zajema prav ta intersekcionalna področja ter podaja elemente razumevanja procesov, ki vodijo v kolektivne zločine. ANG The dissertation contains the comparative analysis of genocidal policies in two modern conflicts at the end of the 20th century - in former Yugoslavia and Rwanda. It develops synthetical and critical elaboration of the most contemporary discussions that deal with collective crime and violence, perpetrated at the intersections of the collective identity forming - where the dimensions of gender, race, ethnicity, religion, and class meet. It analyses those dimensions , and gives elements of understanding the processes that lead to the collective crime. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, 2008. 295 f. Tipologija 2.08 Doktorska disertacija COBISS.SI-ID 239998720 4. Naslov SLO KUHAR, Roman. Politika intimnosti v Evropi: komparativni okvir za analizo problemov intimnega državljanstva. ANG KUHAR, Roman. The politics of intimacy in Europe : comparative frame analysis of intimate citizenship issues. Referat predstavlja analitično pripravo primerjalnega pristopa za analizo Opis SLO multiple intersekcijske diskriminacije v več državah. Koncentrira se na intersekcije družinskih, reproduktivnih politik in politik proti nasilju v intimnosti. ANG The paper represents analytical preparation of comparative approach to analysis of multiple intersectional discrimination in several countries. It concentrates on intersections of family, reproductive, and domestic violence policies. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ECPG. Belfast: European Consortium for Political Research, 2009-, 32 str. http://www.essex.ac.uk/ecpr/standinggroups/documents/Kuhar.pdf. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 696685 5. Naslov SLO Mihajlovič Trbovc, Jovana. Contesting memories - competing political agendas : forging ethno-national identities through commemorations in BiH ANG Mihajlovič Trbovc, Jovana. Contesting memories - competing political agendas : forging ethno-national identities through commemorations in BiH Opis SLO Referat je rezultat terenskega raziskovalnega dela v Bosni in Hercegovini julija 2010, in nadaljuje raziskovanje medijev in digitalne baze podatkov v Medijskem centru v Sarajevu ter uporablja uvide informantov iz izvedeih intervjujev. Glavna hipoteza, ki se potrjuje, je, da komemoriranje zadnje vojne v Bosni in Hercegovini utrjuje koncepcije etnonacionalnih identitet in promovira tri različne narative o vojni, medtem ko javne politike in politična agenda ne upoštevajo njihovih moralnih in psiholoških funkcij. ANG The paper is the result of the research work conducted during the field trip in Bosnia and Herzegovina in July 2010, follow-up research of media in the digital database of Media Center Sarajevo, and using the insight given by the informants during conducted interviews. The main proven hypothesis is that commemorations of the last war in BH are reifying the concepts of ethno-national identity and promoting three different narratives of the war, while their moral and psychological function are bypassed by promotion of political agenda. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v Vabljeno predavanje na 16. mednarodni konferenci 'Annual World Convention of the Association for the Study of Nationalities', New York, 14.16. april 2011]. New York, 2011 Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 857709 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 1. Vlasta Jalušič, Jovana Mihajlovič Trbovc: Poročilo o raziskavi (neobjavljeni teoretsko metodološki teksti, transkripti in kratke biografije, analize). Raziskovalna dokumentacija. 2011. 1. Priprava in izvajanje treh razvojnih projektov v Ruandi: Projekt Trajnost Ženskega centra Nyamirambo - družbenoekonomski angažma in zmanjševanje revščine v lokalni skupnosti v Kigaliju; projekta "Razvoj Ženskega centra Nyamirambo - Kigali in razvojno povezovanje ruandskih in slovenskih nevladnih organizacij", ki ga je Mirovni inštitut implementiral v letu 2009. www.mirovni.institut.si 2. Organizacija mednarodne razvojne konference v Kigaliju, november 2011. www.mirovni.institut.si 3. Strokovno in svetovalo sodelovanje v pobudi za REKOM: sodelovale so Vlasta Jalušič, Jasminka Dedič in Jovana Mihajlovič Trbovc (2008-2011). 4. Vlasta Jalušič: »Conceptualizing intersectionality as analytical orientation for the operationalizaton of research task of collective violence and mass crimes - the case of Bosnia and Hercegowina and Rwanda« neobjavljen raziskovalni paper - teoretska in metodološka sinteza projekta »Violent intersections«. 5. Vlasta Jalušič: »Possible and impossible uses of gender in transitional justice«. Paper pripravljen za konferenco Transitional justice, Mednarodna podiplomska univerza Sarajevo, 29. in 30. april 2011. 6. Vlasta Jalušič. 2011. Gesla: Politik, Bureaukratie, Leben/Natur, G.W.F. Hegel. V: Wolfgang Heuer/Bernd Heiter/Stefanie Rosenmuller (ur.), Arendt-Handbuch. Leben - Werk - Wirkung. ISBN: 3-476-02255-2, pred izidom. 7. Jovana Mihajlovic Trbovc . 2010. Dispozicija doktorske disertacije »Javni narativi preteklosti v okviru procesov tranzicijske pravičnosti: primer Bosne in Hercegovine«. FDV. Ljubljana. (mentorica Vlasta Jalušič. 8. Jovana Mihajlovic Trbovc. Delavnica "Media and Memoria in Soth-Eastern Europe" v Ljubljani 2010, org. Univerza v Konstanci, prezentacija referata: "Srebrenica, from intimate to international commemoration" 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Rezultati projekta prispevajo k inovativnemu raziskovanju s pojasnjevanjem razmerja med medosebnim in kolektivnim nasiljem skozi obravnavo križišč med spolom, etničnostjo in religijo. Obstoječe primerjalne študije nekdanje Jugoslavije in Ruande izpostavljajo predvsem splošne zaključke ali pa se osredotočajo na en sam aspekt množičnih zločinov in nasilja (denimo na spolno nasilje). Rezultati krepijo znanstveno bazo za trajnostne politike reševanja konfliktov, ki lahko zagotovijo družbeno kohezijo, politično stabilnost in osebno varnost. To vključuje strategije spopadanja s spolno pogojenim in etnično-reliogioznim nasiljem, ter strategije soočanja s temi procesi. Rezultati pripsevajo k razvoju študij genocida, preprečevanja konfliktov in študij spolov. Rezultati predstavljajo širši teoretski in metodološki okvir za prihodnje raziskovalno sodelovanje, raziskovalna skupine je prijavila projekt na temo percepcije človekovih pravic izven EU v 7. okvirnem programu - skupaj z ruandskim partnerjem ter nemško univerzo kot nosilko. ANG_ The results of the project enhance inovative research process by explaining the relationship between interpersonal and collective violence through the focus on intersections between gender, ethnicity/race and religion. The existing case studies of former Yugoslavia and Rwanda draw above all general conclusions in this field, or focus on one sole aspect of collective crime and violence (for example sexual violence). The results - especially the comparative perspective of two continent's regions - strengthen the scientific basis for sustainable politics of conflict resolution and for improving social cohesion, political stability and personal security. This includes strategies of combating gender based and ethnically-religious violence, and strategies of coming to terms with these processes. The results contribute to the development of the studies of genocide, conflict prevention and gender studies. They also offer a broader theoretical and methodological frame for the future international research cooperation - the research group has also prepared a bigger comparative project on the issue of human rights perception ouside European Union together with the Rwandan partner and a German university as the project coordinator. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Iz perspektive države Slovenije imajo rezultati neposredni vpliv na izboljšanje znanja ter razumevanje konfliktnih procesov in kolektivnega nasilja, kar lahko vpliva na bolj informirane in učinkovite rešitve za politike na nacionalni, regionalni in tudi globalni ravni. S povezavo raziskovanja z diseminacijskimi aktivnostmi skozi ves projekt so lahko njegove koristnice tudi domače civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo s preseganjem konfliktov in nasilja, hkrati pa rezultati ustvarjajo tudi bazo zanja za bolj kontekstualno občutljive in učinkovite razvojne intervence izven Slovenije in EU. O tem pričata dve podeljeni nagradi za doktorsko disertacijo, ki je nastala v okviru projekta, prav tako pa tudi nov pridobljeni razvojni projekt, ki ga financira Evropska komisija in ki ga projektna skupina izvaja v Ruandi. Z obravnavo razvojne regije v Afriki projekt gradi pomembne temelje za lažjo uresničitev ciljev razvojnega sodelovanja, saj so ti cilji postali pomemen del EU in zunanje politike R Slovenije in zahtevajo dobro informirane strategije. Z obravnavo področja nekdanje Jugoslavije in neevropske države kot primerjalnih študij primerov, raziskava ne le razširja bazo znanja tako za zunanjo politiko kot tudi za ekonomijo in podjetja, temveč ponuja tudi neposredno oceno perspektive stabilnosti sosednjih držav in ene od držav v razvoju. Z obravnavo vprašanj, ki zadevajo soočanje s preteklostjo, rezultati tudi neposredno prispevajo k razmišljanju o možnih državnih in civilnodružbenih strategijah za prihodnje učinkovite politike sprave. ANG From the perspective of the state of Slovenia the results improve the knowledge and understanding of conflict processes and processes of collective violence, which can have influence on the better informed and effective policy solutions and decisions at the national, regional, and global level. By linking research to dissemination activities throughout the project, the research results can benefit the work of the domestic civil society organizations that seek to address, mediate and overcome conflict and violence, as well as it will help to build the knowledge base for more context-sensitive and effective interventions from the outside both in the Slovenia and in EU. By addressing the development regions, especially Africa, the results rethink the foundations for accomplishment of the goals of the Slovenian international development cooperation while these goals have become important EU and Slovenian foreign policy incentives and require informed policy guidelines within the state management structures. By addressing the area of former Yugoslavia, including Slovenia, and a non-European country as case studies in comparison, the research not only broadens the knowledge basis for both the foreign policy and also for the economy but offers an assessment of the prospects for future stability both in the neighbouring countries as well as in one of the developing countries. By adressing the issues of coming to terms with the past the project also assists the rethinking of strategies for the state and civil society reconciliation policies. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe O o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Vlasta Jalušič in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana, 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/198 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 A4-8F-9E-31-59-20-D9-9F-45-FE-72-86-E7-47-EA-DD-6F-94-A8-4C