Gospodarske stvari. »Mariboršica". Poinladansko cepljenje se bliža. Že sedaj mora pridcn sadjprpjee prevdarjati, koliko divjakov inia za poeepljpnje in kje bi se utegnilejfajboljže vrste cepičev dobiti. Posebno pa se bode treba kmalo bskrbeti s češnjevimi cepičev, ker čeSnja zgodaj odganja in eepiči niso vef- (ako dobri za rabo, če so prevefi odgnali. Težko je pa izbrati eešnjo, ki bi bila v vsace.m oziru livalp vredna, ker dobre vrsle čeSenj so po spodnjem Stajarji le malo razširjene. V naših krajih ,je sicer res jako innogo češnjpvega drevja in kadar ,je za eešnje ugodno lelo, dobe prebivalci lepe donarjo za nje. »Nosači« jih nosijo celo dalef- na Koroško. Lp škoda, da so naše češnje večinoina le navadne »beliee« in »črnice«, drobne, vodene, mohkp, ki hitro segnjijejo in so hitro črvive. Če naloži nosač koš tacih češenj in jih nesc, recimo v Pliberk, je pap naravno, da se nm med potjo ogulijo in zmečkajo. Prigodilo se jo vžp ninogokrai,, da je moral nosač, posebno če je precej zrele češnje naložil, potoma eplo svo.jp brenie zvrnili v graben. Okusnih, trppžnih in debelih čeSenj ,je po spodnjem Štajarju lo nialo. Zavoljo tpga bi pa radi s lemi vrslic-ami opozorili na ncko češnjo, ki ,je v resniei vsega priporočila vredna in zasluži, da bi ,jo v prav veliki meri cepili. To češnjo, koja je posebno v južnih goricah Šoštanjskega okraja, kakor na Paki, v St. Andražu, v Kavčah in v Št. Ilji žp preeej razšir.jena, iinpmijc.jo lainošn.ji prebivalei »Mariboršica«. Na.jbrž je pred iiinogiini leti prinpscl kdo prve cepiče od Maribora. Mariboršica je našpj navadne.j belici jako podobna, sa»n» da jp precej bol.j debela. Na solnčnpj strani ,je, kakor belica, krvavo-rudeea, na sene.npj pa voščpnoiwla z iniekinimi nulef-imi pikicatni. Meso je na pol lirustanrasto. riimeiikaslo in inia posobno izvrsten, sladek okus. Pecplj je kratek, debel, v globokej janiiei ob sad prirašt-pn. Okrog to jamice se po vrhu sadu koža pogosto napokana nalia.ja. Ta čpšnja ,je procpj zgodna in kar jo posobno povzdigu.jp, trppžna in le rpdkoktnlaj t-rviva. Drevo rado in obilno rodi in za zobanje ni treba boljše češnje od Mariboišicp. (iospoda jo ima kot kra.sno in fino naniiziio češnjo v vplikej (v;asli in kuliariee jo hvalijo, da se v v sladkor da dobro vkuhati. Hvali ,jo pa posebno lo, ker sp v dalnje kraji^ lahko prpnaža, ne da bi škodo trppla. Lahko.jp uinpvno, da se la čpšnja na trgu poselmo dobio proda. Proč tedaj z navadniini, malovredninii bvlicaini; ne eephno jih več, ampak niesto njih rajp lepo, (lebplo, lino in trjiežno »Mariboršico«. ne bode nain žal. Žpleli bi pa bilo, da bi nain kakov vpščak objavil pravo iine te preizvrslne pešnje. Ikišljan. Sejmovi. Diip lo. fpbnivarija v Arveži, v Hrežicah, v ISapah, na Ponikvi, v Kadgoni in v ^al<-i. Dnc 1H. febmvarija v lUieali. Ilne 18. lebruvarija v (iradci in na Bregu v Ptuji (za svinje).