Duh časa. V. Slovenski klerikalizem je bil od nekdaj moderni šoli in učiteljstvu do skrajnosti sovražen. Pisal je o nas in o šoli tako podlo, zaničljivo in nekrščansko, da si nikakor ni mogel prisvojiti naših src in nagnenja do te stranke. Učiteljstvo se mora potegovati za čast svojega stanu, mora odbijati vse lažnive napade, neopravičena sumničenja in razno hudobno in izmišljeno natolcevanje in obrekovaDJe, drugače bi svet o nas sodil jako slabo. Najvec se imamo zahvaliti klerikalizmu, da srao tako izborno organizirani in delavni. Ni bil zaman naš mnogoletni boj; učiteljstvo je s tem natančno spoznalo svoje prijatelje"in sovražnike; je spozualo natančno namene našega klerikalizma, zato je ostalo prav z malimi izjeraami svojemu poklicu in naprednemu duhu časa zvesto tako, da ga ni omajal noben sovražni naval, ki je vedno butal z elementarno silo na naše viste. Da je to res, priča naš klerikalizem sam v št. 22 BDomoljuba", ki se glasi tako-Ie: BLiberalni učitelji in ,S. L. S.'. Kakcr pri vseh volitvah, tako so bili tudi pri zadnjih državnozborskih volitvah najhujši priganjači za propadlo liberalno stranko naši učitelji. Nismo mislili, da so ti tako zaslepljeni. Saj morajo vendar videti — slepi niso — da je ogrorana večina ljudstva v našem taboru in da se ravno s takimi nastopi še bolj odtujujejo ljudstvu. Ce jih ljudstvo ne mara se pa jeze in pravijo, da jim ,Domoljub' izpodkopava ugled. Ne ,Domoljub' pač pa protiljudsko postopanje, ki se kaže ob vseh volitvah, jemlje ugled učiteljstvu. Če je vsa fara složna za našega kandidata, je skoraj gotovo liberalni učitelj proti. Zato vidimo v mnogih volilnih krajih samo po en glas liberalnega učitelja. S. L. S. napreduje s silnimi koraki. Ne bo več dolgo, ko dobi večino v deželui zbornici. In prvi, ki se bodo oglasili za izboljšanje plač, bodo učitelji. Ali bo mogoče našim poslancem, ki vidijo strastno gonjo proti Djim, glasovati za izboljšanje plač takemu u.iteljstvu ?! Dobro nam je znano, da je mnogo učiteljev po deželi, ki obsojajo to gonjo kakor tudi umazano pisavo BUčit. Tov.", a boje se terorizma, zato lepo molče. Skrajni čas bi pa bil, da se ,ti vzdignejo in glasno povedo Dimniku, Jelencu, Ganglu, Crnagoju in drugim kričačem, naj ponehajo s svojo nespametno in učiteljstvu škodljivo politiko." To je za nas laskavo priznanje, da učiteljstvo ni okuženo s klerikalnim, protinarodnim, krivoverskim in smradljivim duhora, in tako upamo, da bo tudi vedno ostalo. Kar se tiče oraahljivcev, nezadovoljnežev in terorizma, je pa gola laž in pobožna klerikalna želja. Ako pride S. L. S. na krrailo v deželnem zboru, se nam ne raore goditi slabši kakor sedaj, ker ima tudi vlada pri tem nekaj govoriti, ne pa smrtni sovražniki učiteljstva in šolstva sami. Dčiteljstvo bi se izneverilo svojemu stanu in poklieu, ako bi upognilo svoj tilnik pred zatiralci šolstva, učiteljstva, omike in napredka samo iz kruhoborstva. Značajen mož se ne upogne vsaki sapi. Mi bomo zahtevali — in ne prosili niti beračili, kakor nam sramotilno vedno predbaciva klerikalizem — kar nam gre po človeški in božji postavi. Vemo prav dobro že naprej, da bo on s svojimi zastopniki pri uravnavi naših plač kakor vselej najbolj nasproten, ker je njegovo geslo biti šolstvu, učiteljstvu in narodnemu napredku nasproten. On ne pozna vnebovpijočih grehov, ampak smatra jemati delavcem in najemnikom zasluženo plačilo, za Bogu zaslužno delo, ker je na popolni krivoverski poti. Tudi politiškega takta ne bo hotel poznati, češ, zadovoljimo jih in s tem jim dokažemo, da nismo res taki. Do absolutne klerikalne vlade v naši deželi je pa po našem mnenju še dolga pot. Kar pa se tiče umazane pisave v _Učit. Tovarišu", je bilo res tako umazano za naš klerikalizem, da si ni upal po tolikoletnem izzivanju dati niti odgovora na naše z dejstvi podprta dokazila. Napovedal nam je boj na življenje in smrt, a sramotno se je uraaknil z bojnega polja, zbal se je svojih orgij, ne upa si na dan, ker dobro ve, da imamo v zalogi toliko smrtonosnega streljiva, da se sovražnika ne bojimo prav nič. Umazanec se je skril v potuhnjeno molčečnost, le izza kulis bljuje strup, ter kaže s svojim doslednjim delom, da je nepobolšljiv, trmast in hudoben. Mi pa imamo trdno zavest, da duh časa premaga vse ovrire. Padli so nekdanji tirani, prisijala je svobodna demokraška doba, pasti bo raorala tudi z obraza hinavska krinka našega klerikalizma, ki pod zaščito zlorabe vere vara naš nerazsodni, pobožni in Bogu vdani ubogi narod. Pri zadnjih volitvah se je pa pokazalo, da je mnogo ljudi, ki ne trobijo v klerikalni rog — in teh ne bo vedno manj, marveč vedno več, za to bo skrbelo poleg drugih tudi učiteljstvo. Kako visoko eeni naš klerikalizem delovanje učiteljstva, je pokazal nehote indirektno v štev. 23. BDomoljuba": -Liberalno u.iteljstvo je bilo povsod poraženo s svojimi kandidati. Pobijalo je na vso moč kandidaturo dr. Šusteršiča, dr. Korošca, dr. Benkoviča, dr. Žitnika, dr. Gregorčiča, a vsi so zmagali z velikimi večinami. ,Učit. Tov.' molči o teh zmagah, pač pa se veseli, da je prišlo v zbornico veliko socialnih demokratov. Pregovor pravi: ,Gliha vkup štriha'. Kar lepo k socialnim demokratom, liberalni učitelji, tam je res vaš najboljši prostor, saj ste ravnotako nasprotniki našega kmeta kakor socialni demokratje, v verskem oziru, ne mnogo boljše." Ta smrdeča cvetka je tudi jako značilna. Da bi nam jernal ugled pri ljudstvu, je ta večni lažnjivec in obrekljivec na katoliški podlagi podtaknil vse protikandidate za učiteljske kandidate, kar pač vsak otrok že ve, da učiteljstvo ni postavilo na svojo roko niti enega kandidata širom naše domovine. Ako je sodelovalo skupno z voditelji napredne stranke, s tera še ni rečeno, da so bili ti naši kandidati. S tem nam je nehote izkazal preveliko čast, ki jo pa odklanjamo, ker je prišla v javnost le z namenom, nas ponižati, zasraraovati in osmešiti pred ljudstvora. In ti podli ljudje se še drznejo venomer ti"diti, da ne ,,Domoljnb" in BSlovenee", marveč učiteljstvo samo si jemlje zaupanje in spoštovanje pri ljudstvu, ker deluje temu nasprotno. Kako nas binavsko prišteva k socialnim demokratom, kakor bi bili ti izvržek človeštva in pravi krivoverci. To je res pravo katoliško delo! Mi spoštujemo visoko socialuo demokracijo, čeprav sedaj še ne spadamo v to stranko, a povedali srao že mnogokrat, da v politiki ima učiteljstvo proste roke, rai spoštujemo vsako prepričanje, če je kdo socialni demokrat, rni nimamo nič proti temu, ogromna večina je še sedaj narodno-napredna. Čemu bi se upirali duhu časa ? To je nazadnjaštvo! Socialna demokraeija se mora danes v javnem življenju in v politiki upoštevati, ker je zaradi svoje orgaDizacije ena najmočnejših strank v Avstriji. Pri nas še ni prišla do pozitivnih uspehov, a duhu časa morarao dati prostora. Oni so prijatelji šolstva in učiteljstva, narodne prosvete in socialnega napredka, kar pa klerikalizem nikoli ni bil in tudi ne bo. Zato in za nobeno drugo reč ni pozdravil BUcit. Tovariš" socialno demokracijo v državnem zboru. Bavno ta stranka bo ovirala, da klerikalizem ne bo mogel izvršiti svojih črnih naklepov nad šolo in učiteljstvom. Kar se tiče vere, ostane naš klerikalizem podel, obrekljiv in dosledno hudoben, kakršen je bil vedno. Socialna demokracija ni bila nikdar principielno protiverska stranka, kolikor je nara znano, marveč je bila vedno le proti zlorabi vere. Kdo je boljši, tisti, ki zahteva, da naj se živi, dela in piše, kakor nas učijo temeljni nauki naše vere, ali tisti, ki lepo našo vero uči, a živi, dela in piše tem naukom nasprotno, da s tem bije verskim resnicam naravnost v obraz, kar smo že mi dokazali z brezštevilnimi zgledi? Doktorji sv. pisma, na noge ! Dokažite nam to večno in kočljivo vprašanje, zaradi česar se bije neprestani boj! Nam se očita, da smo v verskib. zadevab. malo boljši od socialne demokracije, ker zahtevamo, da se živi, dela in piše po naukih božjih in cerkvenih zapovedih, ne pa v krivoverskem klerikalnem zmislu. Mi zahtevamo pojasnila v tem oziru že mnogo let, a klerikalizera molči kot grob, noče dati odgovora, menda, ker ga ne more! Mnogo let je vpil neprestano: brezverska šola in brezversko učiteljstvo sta kriva vsega tega. Sedaj nam zopet očita brezverstvo, a odgovora ne da, ko ga zahtevamo, ko smo dokazali, da stoji klerikalizem na krivoverski podlagi. Kdo je večji nasprotnik našega kmeta, učiteljstvo ali klerikalizem ? Učiteljstvo žrtvuje vse svoje dušne in telesne moči, da bi naš narod povzdignilo potom šolstva na višek omike in s tem do boljše blaginje. Kdo pa dela večne ovire pri tera težavnem delu ? Mar ne naš klerikalizem, ki je z dna svoje črne duše nasproten učiteljstvu že od pamtiveka? Šola je prokletstvo za naš narod, je geslo našega klerikalizma. Neštetokrat smo z golimi dejstvi dokazali, na kak grd, podel in nesramen način ovira šolstvo že od nekdaj, in ta stranka si upa še trditi, da je prijateljica našega kmeta ter očitati, da je učiteljstvo kmetu nasprotno! To je najgrša laž, klerikalna nestamnost in podlo obrekovanje na katoliški podlagi. Kdor ovira šolstvo in principielno nasprotuje uciteljstvu, isti je največji narodni sovražnik, največji nasprotnik našega kmeta, grobokop napredka in socialnega razvitka — in to je naš potuhnjeni, lažnivi, obrekljivi in nepoboljšljivi klerikalizem. Šedaj je ta stranka izpremenila svoje ime v S. L. S., postala je po imenu demokraška, a dela in pisave z napadi na učiteljstvo in šolo so isti kakor nekdaj. Izpremenila je torej samo ime duhu časa pri- merno, da s tem Iažje vara javnomnenje ter meče nerazsodnemu ljudstvu pesek v oči. Zloraba vere, boj za nadvlado, nasprotstvo zoper šolo in učiteljstvo, razne organizacije med narodom za svoj prid in žep — vse to je ostalo kakor je bilo. (Dalje.)