Zdrav Var 2006; 45: 195-202
195
PREBIOTIK INULIN
PREBIOTIC INULIN
Elizabeta Mi~ovi}1
Prispelo: 3.2.2006 - Sprejeto: 12.8.2006
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 613.2:641.1:547.917
Izvle~ek
Funkcionalna ‘ivila vklju~ujejo ‘ivila in ‘ivilske izdelke, ki imajo lastnost, da ohranjajo in izbolj{ujejo zdravje ter prepre~ujejo nastajanje {tevilnih bolezni. Najnovej{e opredelitve funkcionalnih ‘ivil poudarjajo predvsem znanstveno dokazane fiziolo{ke u~inke, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Prehranska vlaknina ugodno vpliva na potek prebave in absorpcije, pozitivno u~inkuje na ~revesno steno in vpliva na presnovne procese, zato jo pri{tevamo med osnovne sestavine hrane. Pozitivni fiziolo{ki u~inek na zdravje ima tudi topna prehranska vlaknina in prebiotik inulin. Vklju~evanje inulina v prehrano ima prednosti, kot so pove~anje volumna blata, ni‘anje vrednosti pH v debelem ~revesu, kraj{anje ~asa potovanja hrane skozi prebavno cev in pove~anje absor pcije mineralov. V ~lanku so predstavljeni povzetki objavljenih raziskav o vplivu u‘ivanja inulina pri razli~nih simptomih bolezni (zaprtje, sladkorna bolezen tipa II, kolorektalne bolezni, osteoporoza, debelost) kakor tudi kemijske in tehnolo{ke lastnosti inulina in njegova uporaba v ‘ivilski industriji ter mo‘nosti uporabe inulina v prihodnosti.
Klju~ne besede: prebiotiki, inulin, funkcionalna ‘ivila, prehranska vlaknina
Review article UDC 613.2:641.1:547.917
Abstract
Functional foods and food products maintain and improve health and prevent many illnesses. Functional foods have been recently defined as foods providing physiological health benefits based on scientific evidence. Dietary fibre exerts beneficial effects on digestion and absorption, as well as on bowel mucosa and metabolism, and is therefore regarded as one of basic food constituents. Beneficial physiological effect on health are also provided by soluble dietary fibre and prebiotic inulin. Incorporating inulin into diet is the perfect way to increase the faecal bulk and stool frequency, as well as to lower the intestinal pH , shorten the faecal transit time and improve the absorption of minerals.
The paper presents the results of studies dealing with the effects of inulin on symptoms of different diseases, such as constipation, diabetes type II, colorectal disease, osteoporosis and obesity . Proper ties of inulin, use of inulin in food industry and possible future uses of this prebiotic are discussed.
Key words: prebiotic, inulin, functional food, dietary fiber
1   Uvod
Zaklju~ki {tevilnih klini~nih raziskav poudarjajo negativne lastnosti dolo~enih ‘ivil (visoka vsebnost ma{~ob, soli, sladkorja) in pozitivne lastnosti (ve~ja vsebnost vlaknine, manj ma{~ob, manj sladkorja, brez
konzervansov ) na zdravje in po~utje (1,2). @ivila, ki vsebujejo zdravju koristne sestavine, predstavljajo t.i. funkcionalna ‘ivila. Stali{~e Ameri{kega dieteti~nega zdru‘enja je, da funkcionalna ‘ivila vklju~ujejo polnovredna ‘ivila in okrepljena, obogatena ali izbolj{ana ‘ivila, ki lahko koristno u~inkujejo na zdravje, ko jih
1Ka{eljska cesta 134, 1260 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: elizabeta.micovic@gov.si
196
Zdrav Var 2006; 45
zau‘ijemo kot del u~inkovite raznovrstne prehrane (3). Taka ‘ivila so velik izziv za ‘ivilsko industrijo, saj osve{~en potro{nik izbira ‘ivila, ki so zdravju koristna, njihovo povpra{evanje pa ‘ivilska industrija zadovoljuje z razvojem novih izdelkov, ki imajo ni‘jo vsebnost ma{~ob, sladkorja, soli, manj{o energijsko vrednost in ve~jo vsebnost vlaknin, mineralov (4,5). Za razvoj in proizvodnjo tovrstnih ‘ivilskih izdelkov je zelo primeren tudi inulin. Inulin je naravna prehranska sestavina -topna vlaknina, ki se nahaja v mnogih ‘ivilih (6). Dnevno zau‘ijemo povpre~no 3-10 g inulina, saj je uskladi{~en kot rezervni ogljikov hidrat v mnogih ‘ivilih: p{enici, ~ebuli, bananah, ~esnu, cikoriji, topinamburju (7). Prednost uporabe inulina pred netopnimi prehranskimi vlakninami (celuloza, hemiceluloza, pektin, otrobi) so senzori~ne lastnosti (prakti~no brez vonja, nizka stopnje sladkosti) in pozitivne tehnolo{ke lastnosti (topen v vodi in ma{~obah, deluje kot emulgator in zgo{~evalec). Slaba stran uporabe netopnih prehranskih vlaknin je v omejenih mo‘nostih njihovega vklju~evanja v ‘ivilske izdelke zaradi nekaterih tehnolo{ko-senzori~nih ovir (razvoj neza‘elenega pookusa, spremenjena konsistenca). Epidemiolo{ka raziskava o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev ka‘e (8), da se Slovenci nezdravo prehranjujemo - zau‘ijemo premalo prehranske vlaknine, in sicer le 20 g dnevno namesto priporo~enih 30 g (8, 9). Bolezni, povezane s premajhnim u‘ivanjem prehranske vlaknine, se ka‘ejo predvsem kot motnje pri delovanju debelega ~revesa, zaprtje, divertikularna bolezen, rak debelega ~revesa ter sistemske motnje, kot so: hiperlipidemija, bolezni srca in o‘ilja, sladkorna bolezen in debelost (10). Poleg neustreznega vnosa koli~in hranil tudi re‘im prehranjevanja ni pravilen (neredni obroki hrane, opu{~anje obrokov, enoli~na izbira hrane), kar {e dodatno pove~uje tveganje za nastanek bolezni, povezanih z nezdravim prehranjevanjem. V teh primerih bi z vklju~evanjem inulina v prehrano lahko stanje izbolj{ali.
2   Lastnosti inulina
2.1     Kemijska struktura
Inulin je polisaharid iz fruktanov, me{anice oligomerov in polimerov fruktoze s polimerizacijsko stopnjo (DP) od 2 do 60. Splo{na formula inulina je GFn, kjer je G = glukozna enota, F = fruktozna enota, n = {tevilo fruktoznih enot (slika 1). Fruktozne enote so povezane z b(2?1) vezmi, kar daje inulinu edinstven strukturni
videz. Inulin vsebuje tudi pomemben dele‘ Fn fruktanov (n > 2) brez kon~ne glukozne enote. Inulin ima obliko belega drobnega prahu, nima posebnega vonja, lahko je brez okusa ali pa milo sladek (10 % sladkosti saharoze), kar so merili s senzori~no oceno raztopin razli~nih tipov inulina v primerjavi z raztopino saharoze (11).
2.2      Tehnolo{ke lastnosti inulina
Ve~ina iomercialno uporabo v ‘ivilski industriji pridobiva s sintezo iz saharoze ali z ekstrakcijo iz cikorijinih korenin. Cikorija je najbolj poznana kot nadomestek prave kave. Korenina rastline Cichorium intybus vsebuje 15 - 20 % inulina in 5 - 10 % oligofruktoze (13). Ko je rastlina cikorija - Cichorium intybus tehnolo{ko zrela, nastopi ‘etev, med katero lo~ijo zeleni del rastline od korenin. Slednje temeljito operejo, nare‘ejo, nato sledi ekstrakcija z vro~o vodo. Ekstrakt je bogat z inulinom, vsebuje pa tudi veliko ne~isto~, ki jih s filtriranjem odstranijo. Raztopino nato ohladijo, da se inulin obori. Oborino posu{ijo, posu{ene delce pa na koncu zmeljejo v droben bel prah (12). Tehnolo{ke lastnosti inulina so:
•         dobro topen v vodi,
•         stabilen na visokih temperaturah,
•         stabilen pri razli~nih pH,
•         ima prakti~no neomejen rok obstojnosti,
•         vsebnost vode je majhna (97± 1,5 % suhe snovi),
•         izbolj{uje konsistenco ‘ivil: deluje kot zgo{~evalec in emulgator - prepre~uje razslojevanje razli~nih komponent v ‘ivilu, ‘ivilom izbolj{a ob~utek v ustih).
3   Fiziolo{ki u~inki in mehanizmi delovanja inulina
Prehranska vlaknina dejansko ni esencialna sestavina hrane, kar ka‘ejo prehranjevalne navade tako Eskimov kot masajskih plemen v vzhodni Afriki, ki v tradicionalnih obrokih ne u‘ivajo hrane rastlinskega izvora (14). Kljub temu pa jo zaradi njenih specifi~nih u~inkov na prebavo in presnovo pri{tevamo med pomembne sestavine hrane oziroma jo zaradi ugodnih u~inkov v prehrani uvr{~amo med funkcionalne sestavine hrane. Lastnosti in u~inki inulina:
•    topna vlaknina;
•    nizka energijska vrednost 1,5 kcal/g; •·  nizek glikemi~ni indeks;
•    ni‘a raven holesterola v krvi;
Mi~ovi} E.,Prebiotik inulin
197
GFn
G – glukozna enota
F – fruktozna enota
N – {evilo povezanih fruktoznih enot
G - glucose    unit
F - fructose unit
N - number of fructose units
Slika 1.   Strukturna formula fruktanov (12). Figure 1. Basic chemical structure of fructans GFn.
•    spodbuja rast bifidobakterij;
•    pove~a absorpcijo mineralov;
•    pove~a maso blata in frekvenco odvajanja;
•    deluje preventivno pri boleznih ~revesja;
•    ni‘a raven triacilglicerolov v krvi;
•    lahko ga uporabimo kot zamenjavo za ma{~obe, sladkor, {krob, moko;
•    pri preveliki koli~ini u‘ivanja tako kot ostale prehranske vlaknine lahko povzro~a napenjanje in flatulenco.
3.1 Inulin in zaprtje
^revesje je kompleksen ekosistem z ve~ kot 400 razli~nimi vrstami vrstami bakterij. Nekatere med njimi so patogene, proizvajajo toksine in karcenogene,
medtem ko imajo druge za zdravje za{~itne funkcije (15).
V debelem ~revesu se pod vplivom ~revesnih bakterij inulin razgradi v kratkoveri‘ne ma{~obne kisline: acetate, propionate, butirat, laktat ter druge produkte mikrobne fermentacije (plini, voda, toplota). U‘ivanje inulina zna~ilno pove~uje vsebnost bifidobakterij v debelem ~revesu, saj topna vlaknina intenzivno fermentira in s tem vpliva na rast bifidogenih bakterij v debelem ~revesu (16, 17). Pove~a se volumen blata, zni‘a pH vrednost v debelem ~revesu in skraj{a ~as potovanja hrane skozi prebavno cev (18). Inulin ne pove~a koncentracije vode v bakterijah, ampak kot hrana za mikroorganizme pove~a mikrobno maso. Ker je v mikroorganizmih veliko vode, se pove~a vsebnost vode v blatu. Poleg tega topna, nefermentabilna vlaknina
198
Zdrav Var 2006; 45
tudi kemijsko ve‘e vodo in tako tudi na ta na~in pove~a koli~ino vode v blatu. Blato je mehkej{e, pove~a se pogostnost odvajanja, kar je ugodno posebej pri kroni~no zaprtih ljudeh (6). Z odpravo zaprtja se zmanj{a tudi tveganje za nastanek raka na debelem ~revesju, zato priporo~ajo inulin za prepre~evanje raka (19). Zanimivi so izsledki {tudije, v katero so bile vklju~ene starej{e osebe, ki so imele te‘ave z zaprtjem (15 in 10 oseb) in so u‘ivale laktozo in inulin 19 dni. Rezultati raziskave so pokazali, da je v skupini, ki je u‘ivala inulin, .ta povzro~il porast bifidobakterij in zmanj{anje vsebnosti enterokokov in enterobakterij ter imel blag laksativni u~inek (20). [tudija na sicer zdravih osebah, ki so trpeli za zaprtjem, (odvajanje blata na 2-3 dni) in so jim dodajali 15 g inulina dnevno, je pokazala ve~jo pogostnost odvajanja, pove~anje mase blata brez ne‘elenih spremljajo~ih u~inkov (napenjanje, flatulenca)(21).
3.2      Inulin in vsebnost triacilglicerolov v krvi
Rezultati raziskav, opravljenih na zdravih prostovoljcih, so pokazali, da je u‘ivanje inulina zna~ilno vplivalo na zni‘anje ravni triacilglicerolov v krvi. Ni‘ja je bila pri dieti z inulinom tudi vsebnost holesterola (21). [tudija, opravljena na osebah s preveliko telesno te‘o, ki so u‘ivale 7 g inulina dnevno, v ~asu 4 tednov, je potrdila isto – zni‘anje celokupnega holesterola, LDL holesterola, VLDL in zni‘anje ravni triacilglicerolov brez sprememb v ob~utljivosti na insulin ( 22).
3.3      Inulin in debelost
^ezmeren energijski vnos in visok dele‘ ma{~ob v prehrani pomembno zvi{ujeta raven skupnega holesterola, {kodljivega holesterola LDL in triacilglicerolov v krvi ter krvni tlak, zni‘ujeta raven za{~itnega HDL holesterola in prispevata k ~ezmerni telesni te‘i (23). Z zamenjavo ma{~ob in sladkorja v ‘ivilu z inulinom se poleg zgoraj omenjenega zmanj{a tudi energijski vnos v organizem (24), saj ima inulin manj{o energijsko vrednost kot ostali ogljikovi hidrati, in sicer 1,0-1,5 kcal/g (25).
Prehranske vlaknine so ‘e dolgo znane tudi po tem, da povzro~ajo sitost. Vklju~evanje hrane, bogate s prehransko vlaknino, v jedilnik, povzro~a ob~utek sitosti po obroku, zmanj{uje ob~utek lakote in zmanj{a energijski vnos (26,27,28). To potrjuje tudi raziskava, v kateri so ugotovili, da u‘ivanje dodatka 14 g vlaknine dnevno ve~ kot dva dni, povzro~a zmanj{anje energijskega vnosa za 10 % in izgubo telesne mase za 1,9 kg v 3,8 mesecih. Opazovane spremembe so bile dose‘ene ne glede na to, ali so bile zau‘ite v obliki
‘ivil z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine ali kot nadomestki vlaknin v obliki prehranskih dopolnil (29). Veliko {tudij potrjuje, da je u‘ivanje hrane z nizkim glikemi~nim indeksom klju~nega pomena pri zmanj{evanju debelosti (30,31,28). Ker je z inulinom mogo~e pripraviti ‘ivila, obogatena z vlakninami, z ni‘jim glikemi~nim indeksom (32), to potrjuje uporabnost inulina kot prehranske surovine tako pri pripravi industrijskih ‘ivil kot obrokov v dietni prehrani.
3.4     Inulin in prehrana diabetikov
Inulin se v prebavilih delno hidrolizira in ne vpliva na raven glukoze v krvi. Mo‘nost uporabe inulina v prehrani diabetikov je poznana ‘e od za~etka 20. stoletja. Mnogi avtorji priporo~ajo uporabo inulina v prehrani diabetikov in predlagajo u‘ivanje le tega v ve~jih koli~inah in skozi dalj{e obdobje. Poro~ajo tudi, da je hranjenje diabetikov s 40-100 g/dan ~istega inulina zelo koristno. Tako so ‘e tudi pri nas v prodaji razli~na ‘ivila z inulinom: kruh za diabetike, marmelade, sadni sokovi, jogurti, hrenovke, testenine, krekerji, kremne juhe, sladoledi, ~okolade in drugo (12,33,34).
Nedavno opravljena raziskava na podganah je potrdila hipoglikemi~no delovanje prehrane, bogate z inulinom. U‘ivanje 8 % in 12 % inulina v prehrani podgan je povzro~ilo zni‘anje ravni glukoze v krvi za 26 % in 33 %, v primerjavi z ravnjo glukoze v krvi podgan, ki inulina niso u‘ivale (35).
3.5     Inulin in osteoporoza
Pri starej{i populaciji, ki u‘iva prete‘no prehrano zahodnega tipa (preve~ ma{~ob, preve~ enostavnih ogljikovih hidratov, premalo sadja in zelenjave, premalo vlaknin in mle~nih izdelkov), je opazen velik porast pojavnosti osteoporoze in s tem pove~ano {tevilo zlomov kosti. Podatki ka‘ejo, da je pri eni od treh ‘ensk po menopavzi prisotna osteoporoza. Klju~na pot za ustrezno prepre~evanje osteoporoze je u‘ivanje ustreznih koli~in kalcija, zato je ‘ivilska industrija razvila in ponuja potro{nikom izdelke, obogatene s kalcijem. Kalcij zavzema 1-2 % mase odraslega ~loveka. Nad 99 % vsega telesnega kalcija se nahaja v zobeh in kosteh. Za razvoj kosti in vzdr‘evanje drugih funkcij, kjer ima kalcij veliko vlogo, ni pomembno samo, koliko kalcija s prehrano zau‘ijemo, temve~ tudi koliko kalcija se absorbira. Vklju~evanje topne prehranske vlaknine v prehrano zagotavlja optimalen izkoristek kalcija iz hrane. To je posebej pomembno pri osebah, pri kater ih je izkoristek absorpcije kalcija prenizek in si prizadevajo dose~i priporo~en vnos kalcija (36), pa tudi pri osebah, pri katerih so potrebe po mineralih vi{je, na primer pri
Mi~ovi} E. Prebiotik inulin
199
{portnikih. Obi~ajno se 30 % kalcija iz hrane absorbira v telo (v adolescenci 50 %) tako, da se uskladi{~i v kosti. Mo‘nost pove~anja naravne absorpcije kalcija in magnezija ima lahko pozitivne posledice na zmanj{evanje obolevnosti za osteoporozo in {tevila zlomov kosti. Raziskave so pokazale, da inulin ponuja re{itve na tem podro~ju (37).
Z vklju~evanjem inulina v prehrano se izbolj{a izkori{~enost mineralov, posebno kalcija, magnezija in ‘eleza (38). Mnogi avtorji (39,40,41) poro~ajo o {tudijah na podganah, ki so u‘ivale inulin in pri katerih so ugotovili porast ~revesne absorpcije kalcija, v nekaterih primerih tudi drugih mineralov, na primer magnezija in cinka.(42, 43).
Ugotovili so, da neprebavljivi oligosaharidi, med katere sodi tudi inulin, pove~ajo absorpcijo kalcija in magnezija predvsem v debelem ~revesu, medtem ko so doslej mislili, da je absorpcija prisotna predvsem v tankem ~revesu (44).
Raziskave na ljudeh so potrdile rezultate poskusov na podganah, in sicer, da u‘ivanje inulina pospe{uje absorpcijo kalcija oziroma da je izkoristek absorpcije ve~ji (38,45).
3.6     Inulin in preventiva pred rakom debelega ~revesa
V zahodnoevropskih de‘elah je med rakavimi boleznimi rak debelega ~revesa in danke eden glavnih vzrokov umrljivosti tako pri mo{kih kot ‘enskah (46). Rezultati razli~nih raziskav so pokazali, da tveganje za razvoj raka na debelem ~revesu in danki lahko zmanj{amo z u‘ivanjem ve~jih koli~in sadja in zelenjave. Tudi raziskave (47) na ‘ivalih ka‘ejo pozitivni vpliv prehranske vlaknine pri prepre~evanju nastanka raka na debelem ~revesu. Nedavna raziskava je pokazala mo~no antikarcinogeno delovanje na mi{kah, dose‘eno s kombinacijo oligofruktoze in dolgoveri‘nega inulina. V tej {tudiji so mi{kam inducirali aberantne kriptne fokuse - ACF (Aberant cripts foci), ki so najzgodnej{i morfolo{ki znaki epitelne neoplazije. Mi{ke, razdeljene v razli~ne skupine, so s hrano prejemale fruktane z razli~nim {tevilom enot molekul v verigi in sicer: oligofruktozo (2-10 enot), inulin (2-60 enot) in me{anico inulina in oligofruktoze. V vseh skupinah je v primerjavi s kontrolno skupino, ki je prejemala koruzni {krob, {tevilo ACF padalo (P<0,05). Najbolj{i u~inek je bil ugotovljen pri me{anici oligofruktoze in dolgoveri‘nega inulina, kar so avtorji pojasnili s kemijsko strukturo oligofruktoze, ki se prilagodi vsebnosti ~revesne flore v sredini debelega ~revesa in dalj{ih verig inulina, ki vzdr‘ujejo metabolizem bifidogene flore
v bolj oddaljenem delu debelega ~revesa (48). Iz preglednega ~lanka o vlogi inulina na zmanj{anje tveganja za nastanek raka debelega ~revesa na poskusnih ‘ivalih je razvidno, da imajo fruktani kot inulin protikarcinogene lastnosti (49). Avtorica ~lanka poro~a o {e u~inkovitej{em, sinbioti~nem u~inku delovanja tako inulina kot prebiotika in bifidobakterij kot probiotika skupaj. To potrjuje tudi raziskava o genotoksi~nosti fekalne vode mi{k. Znano je namre~, da fekalna voda vedno vsebuje dolo~eno {tevilo genotoksi~nih spojin. Genotoksi~nost vzorcev fekalne vode mi{k, ki so u‘ivale sinbiotik, je bila manj{a od genotoksi~nisti fekalne vode mi{k, ki so u‘ivale samo probiotik ali samo prebiotik (50). Prizadevanja raziskovalcev za potrditev teh rezultatov tudi na ljudeh so velika. To je tudi cilj projekta, imenovanega SYNCAN, v okviru katerega raziskovalci opravljajo {tudije in vitro, in vivo kakor tudi klini~ne raziskave, v katerih sodelujejo prostovoljci. [tudije na ljudeh so zasnovane na razli~nih skupinah prostovoljcev in so {e v fazi izvajanja, zato avtorji v tem ~lanku poro~ajo le o u~inku sinbioti~nega pripravka na pre‘ivetje probiotikov skozi prebavno cev in pozitivno spremembo sestave mikroflore debelega ~revesa.(51). Vspodbudni so tudi rezultati raziskav vpliva prebiotika pri bolezni ~revesnega katarja, kar so potrdili tako s {tudijo, opravljeno na mi{kah (52), kot tudi sinbioti~nega delovanja inulina in Bifidobacterium longum pri bolnikih s ~revesnim katarjem (53). Poro~ajo tudi o pozitivnem u~inku inulina kot pomagala pri klasi~nem zdravljenju karcinoma (radioterapija, kemoterapija). Avtorja priporo~ata uporabo inulina v klasi~nem zdravljenju raka kot novo, netoksi~no in uporabno pomagalo brez {kodljivih stranskih u~inkov in brez dodatnega tveganja za bolnike (54).
4   Uporaba inulina v praksi
Inulin je povsod po svetu zelo uporaben pri proizvodnji tako imenovanih funkcionalnih izdelkov. Z uporabo v razli~nih aplikacijah je med drugim omogo~il razvoj t.i. funkcionalnih izdelkov – izdelkov, ki s svojo sestavo oskrbujejo organizem z osnovnimi hranili, poleg tega pa pozitivno u~inkujejo na eno ali ve~ funkcij organizma (55). Nekateri ga imenujejo surovino prihodnosti, ki danes zadovoljuje potrebe ‘ivilske industrije in je vodilna surovina v trendu funkcionalne prehrane (13). Inulin se zaradi svojih ‘e opisanih tehnolo{kih in senzori~nih lastnosti (je brez vonja, bele barve, milo sladkega okusa) s pridom uporablja tako v ‘ivilski kot farmacevtski industriji (56). Najprej se je njegova uporaba pri~ela v mlekarski industriji kot dodatek
200
Zdrav Var 2006; 45
jogurtom in drugim probioti~nim mle~nim izdelkom. Znano je namre~, da kot prebiotik slu‘i kot hrana bifidobakterijam, kar jim podalj{a ‘ivljenjsko dobo in omogo~a pre‘ivetje v prebavni cevi (57,58). Dodajanje inulina npr. mesnim izdelkom nima le pozitivnega fiziolo{kega vpliva, temve~ pomembno tehnolo{ko vlogo kot ma{~obni nadomestek v izdelkih z manj ma{~obe (59). Z zamenjavo sladkorja z inulinom in fruktozo v ~okoladi, so izdelali konditorski izdelek z manj{o energijsko vrednostjo, 50 % manj sladkorja, obogaten z vlaknino brez dodanih intenzivnih sladil (34). Zaradi svoje higroskopi~nosti in vpliva na pove~anje viskoznosti bi se lahko s pridom uporabljal kot emulgator in zgo{~evalec. Z inulinom lahko v standardnih receptih za razli~ne jedi zamenjamo moko, sladkor in ma{~obo. S tem pri pripravi ‘ivilskih izdelkov in jedi lahko dose‘emo:
-     obogatitev s topnimi prehranskimi vlakninami,
-     zmanj{anje energijske vrednosti izdelka,
-     izbolj{anje teksture, ob~utka v ustih,
-     zmanj{anje vsebnosti sladkorja,
-     zmanj{anje vsebnosti ma{~ob (12, 34).
Ustrezno in optimalno koli~ino uporabljenega inulina moramo dolo~iti s presku{anji vzorcev z razli~no vsebnostjo inulina, z uporabo senzori~ne in kemijske analize (34).
5
Zaklju~ek
Inulin je popolnoma naravna prehranska sestavina rastlinskega izvora, koristna in u~inkovita, pa tudi popolnoma varna, kar potrjujejo tudi opravljene toksikolo{ke {tudije. Avtorji teh raziskav poudarjajo, da inulin ne vpliva na pojav obolelosti in ne povzro~a toksi~nosti, torej ni mutagen, karcinogen ali teratogen (60).
Glede na vse pravkar na{tete lastnosti inulina je mo•nosti za njegovo uporabo ve~. Ob zaenkrat znani uporabi v farmacevtski in `ivilski industriji menim, da uporaba inulina v klini~ni prehrani {ele prihaja v veljavo. Mo`nosti uporabe inulina kot prehranskega dopolnila – topne prehranske vlaknine, so tako v pripravi enteralne hrane kot v dietetiki. Z inulinom lahko pripravimo jedi
Tabela 1. Priporo~eno odmerjanje inulina v razlienih izdelkih (34, 12). Table 1.   Recomended dosage of inulin in different products (34, 12).
IZDELEK PRODUCT	PRIPOROČENA VSEBNOST INULINA (%) RECOMMENDED INULIN CONTENT
KRUH BREAD	5-10
BISKVITNO TESTO BISCUIT PASTRY	10-15
JOGURT YOGURT	5
ŠIRNI NAMAZ CHEESE SPREAD	5
SLADOLED ICE CREAM	8
ČOKOLADA CHOCOLATE	10-40
OBLIVI, DRESINGI ICING, DRESSING	5
MESNI IZDELKI MEAT PRODUCTS	5
OSVEŽILNE PIJAČE REFRESHING BEVERAGES	3
Mi~ovi} E.,Prebiotik inulin
201
za bolnike z razli}nimi boleznimi: debelostjo, sladkorno boleznijo, osteoporozo, zaprtjem in oslabelim imunskim sistemom. Smotrno bi bilo pospe{iti raziskave o u~inkih inulina kot prehranskega dopolnila pri prehrani bolnikov vseh na{tetih boleznih. Saj ne moremo in ne smemo prezreti `e dokazanih pozitivnih u~inkov u`ivanja inulina. Potrebno bi bilo raziskati uporabnost inulina posebej pri onkolo{kih bolnikih, vseh ki trpijo za zaprtjem, pa tudi pri vseh bolnikih, pri katerih pri zdravljenju `e uporabljamo razli~na zdravila.
Literatura
1.    Sheehy T, Morrissey PA. Functional foods: prospects and perspectives. In: Henry CJK, Heppell NJ, editors. Nutritional aspects of food processing and ingredients, Gaithersburg, Maryland, Aspen Publishers, 1998: 45-63.
2.    Wouters R. The benefits of inulin and oligofructose. World Food Ingred 1988; September:44-5.
3.    Hasler CM, Lloch AS, Thomson CA, Enrione E, Manning C. Position of the American Dietetic Association: Functional foods. J Am Diet Assoc. 2004;104(5): 814-26.
4.    Haesman M, Mallentin J. Adressing the health issue. Int Food Ingred 1998; 3: 22-4.
5.    Hilliam M. Functional food. World Food Ingred 2000; December: 50-2.
6.    Cherbut C. Inulin & oligofructose in the dietary fibre concept. In: 3rd ORAFTI Research Conference. London, Tienen, Orafti: 2001: 18.
7.    Moshfegh AJ, Friday JE, Goldman, J P, Chug Ahuja, JK. Presence of inulin and oligofructose in the diets of Americans. J Nutr 1999; 129(7S): 1407-11.
8.    Koch V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, 1997.
9.    D.A.CH. Referen~ne vrednosti za vnos hranil/prevod iz nem{kega jezika Primo‘ Debenjak, Doris Debenjak. (1.izd.). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2004.
10.  Salobir J, Salobir B. Funkcionalnost prehranske vlaknine. In: @lender B, Ga{perlin L, editors. Funkcionalna hrana. 21. Biten~evi ‘ivilski dnevi 2001, Portoro‘, Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, 2001: 51-65.
11.  Teeuwen H, Thoné M, Vandorpe J. Inulin: A versatile fibre ingredients. Int Food Ingred 1998; 5: 10-14.
12.  Anon. Raftiline & Raftilose. In: Coussement P, editor. Product book, Tienen, Orafti  1998.
13.  Niness KR. Inulin and oligofructose: what are they ?. J Nutr 1999; 129(7): 1402S-06S.
14.  Lupton JR, Turner ND. Dietary fiber. In: Stipanuk MH, Saunders WB, editors. Biotechemical and physiological aspects of human nutrition. Philadelphia, WB Sounders company, 2000: 143-54.
15.  Vandenplas Y. Probiotics and prebiotics in pediatrics: A new developement. In: 3rd ORAFTI Research Conference. London, Tienen, Orafti: 2001:62-3.
16. Anderson JW, Hanna TJ. Impact of nondigestable carbohydrates on serum lipoproteins and risk for cardiovascular disease. J Nutr 1999; 129 (7S): 1457S- 66S.
17.  Ishibashi N, Yaeshima T, Hayasawa H. Bifidobacteria for intestinal health. World Food Ingred 1999; September: 108-9.
18.  Tzortzistion G, Goulas A K, Gee JM, Gibson GR. A novel galactooligosaccharide mixture increases the bifidobacterial population numbers in a continuous in vitro fermentation
system and in the proximal colonic contents of pigs in vivo. J Nutr 2005; 135: 1726-31.
19.  Nyman M. Fermentation of inulin & oligofructose and other indigestible carbohydrates. In: 3rd ORAFTI Research Conference, London, Tienen, Orafti: 2001: 20.
20.  Kleessen B, Sykura B, Zunft HJ, Blaut M.. Effects of inulin and lactose on fecal microflora, microbial activity, and bowel habit in elderly constipated persons. Am J Clin Nutr 1997; 65: 1397-1402.
21.  Hond ED, Geypens B., Ghoos Y. Effect of high performance chicory inulin on constipation. Nutr Res 2000; 20(5): 731-6.
22.  Balcazar-Munoz BR, Martinez-Abundis E, Gonzalez-Ortiz M. Effect of oral inulin administration on lipid profile and insulin sensitivity in subjects with obesity and dyslipidemia. Rev Med Chil 2003; 131(6): 597-604.
23.  Gradi{ek A, [oln D, Tr{an V, Zakotnik Mau~ec J, Pre{eren N, Kova~ M, ^ak{ T, Bulc M, Gabrov{ek S, Milohnoja M. [tudija dejavnikov za nastanek kroni~nih nenalezljivih bolezni v Ljubljani. Zdrav Var 1992; 31: 71-7.
24.  Davidson MH, Maki KC. Efects of dietary inulin on serum lipids. J Nutr 1999;129(7): 1474S-77S.
25.  Roberfroid MB. Caloric value of inulin and oligofructose. J Nutr 1999; 129(7): 1436S-37S.
26.  Livesey G. Low-glycaemic diets and health: implications for obesity. Proc Nutr Soc 2005; 64(1): 105-13.
27.  Deedwania PC, Volkova N. Current treatment options for the metabolic syndrome. Curr Treat Options Cardiovasc Med 2005; 7(1): 61-74.
28.  Brennan CS. Dietary fibre, glycaemic response and diabetes. Mol Nutr Food Res 2005; 49(7): 716.
29.  Howarth NC, Saltzman E, Roberts SB. Dietary fiber and weight regulation. Nutr Rev 2001; 59(5): 129-39.
30.  Calleo-Cross A, Sharma N, Aronne LJ. Medical assessment of obese older patients. Clin Geriatr Med 2005; 21(4): 689-99.
31.  Bell SJ, Sears B. Low glycemic-load diets: impact on obesity and chronic diseases. Crit Rev Food Sci Nutr 2003; 43(4): 357-77.
32.  Kaur N, Gupta AK. Applications of inulin and oligofructose in health and nutrition. J Biosci 2002; 27(7): 703-14.
33.  Schneeman BO. Dietary fiber and gastrointestinal function. Nutr rev 1987; 45(5): 231-6.
34.  Mi~ovi} E. Kakovost funkcionalnega izdelka-~okolade z inulinom. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, 2003.
35.  Kopec A, Cieslik E. Effect of fructans on glucose level in blood serum of rats – a short report. Pol J Food Nutr Sci 2005; 14:207-10.
36.  Cashman K. Calcium intake, c alcium bio-availability and bone health. In: Recent scientific research on inulin and oligofructose. In:3 rd ORAFTI Research Conference, London, Tienen, Orafti: 2001: 22-3.
37.  Heuvel EGHM, Muys T, Dokkum W, Schaafsma G. Oligofructose stimulates calcium absorption in adolescents. Am J Clin Nutr 1999; 69: 544-8.
38.  Franck A. Oligofructose stimulates calcium absorption. Ingred Health Nutr 1999; 2(2): 24-5.
39.  Shimura S, Saeki Y, Ito Y, Suzuki K, Shiro G. Effects of galactooligosaccarides and fructooligosaccharides on mineral utilisation in rats. J Nutr 1991; 44: 287-91.
40.  Ohta A, Baba S, Ohtsuki M, Takizawa T, Adachi T, Hara H. In vivo absorbtion of calcium carbonate and magnesium oxide from the large intestine in rats. J Nutr 1997; 43: 35-46.
41.  Scholz-Ahrens KE. Inulin & oligofructose and mineral balance: experimental data and mechanisms. In: 3rd ORAFTI Research Conference. London, Tienen, Orafti: 2001: 24-4.
202
Zdrav Var 2006; 45
42.  Scholz-Ahrens KE, Schrezenmeir J,. Inulin, oligofructose and mineral metabolism experimental data and mechanism, Br J Nutr 2002; 87(2): 5179-86.
43.  Rascehka l, Daniel H. Diet composition and age determine the effects of inulin-type fructan on intestinal calcium absorption in rat. Eur J Nutr 2005; 535: 1-5.
44.  Greger JL. Nondigestable carbohydrates and mineral bioavailability. J Nutr 1999; 129(7): 1434-35.
45.  Abrams SA, Griffin IJ, Hawthorne KM, Liang L, Gunn SK, Darlington G, Ellis KJ. A combination of prebiotic short- and long-chain inulin-type fructans enhances calcium absorption and bone mineralization in young adolescents. Am J Clin Nutr. 2005; 82(2): 471-76.
46.  Gallaher DD, Khill J. The effect of simbiotics on colon carciogenesis in rats.  J Nutr 1999; 129(7): 1483S-7S.
47.  Reddy BS. Possible mechanisms by which pro- and prebiotics influence colon carcinogenesis and tumor growth. J Nutr 1999; 129(7): 1478S-81S.
48.  Veghese M, Walker LT, Schackelford L, Chawan CB. Inhibitory effects of nondigestible carbohydrates of different chain lenghts on azoxymethane-induced aberrant crypt foci in Fisher 344 rats. Nutr Res 2005; 25:859-68.
49.  Pool-Zobel BL. Inulin-type fructans and reduction in colon cancer risk: review of experimental and human data. Br J Nutr 2005; 93(1): S73-S90.
50.  Klinder A, Förster A, Caderni G, Femia A, Pool-Zobel B. Fecal water genotoxicity is predictive of tumor preventive activities by inulin-like oligofructoses (Raftilose Synergy 1), probiotics (Lactobacillus rhamnosus and Bifidobacterium lactis) and their synbiotic combination. Nutr Cancer. 2004; 49(2): 144-55.
51.  Van Loo J, Clune Y, Bennett M, Collins JK. The Syncan project: goals, set-up, first results nd settings of the human dietary intervention study. Brit J Nutr 2005; 93(S1): 91-8.
52.  Hoentjen F, Welling GW, Harmsen HJ, Zhang X, Snart J, Tannock GW, Lien K, Churchill TA, Lupicki M, Dieleman LA. Reduction of colitis by prebiotics in HLA-B27 transgenic rats is associated with microflora changes and immunomodulation. Inflamm Bowel Dis 2005; 11(11): 977-85.
53.  Furrie E, Macfarlane S, Kennedy A, Cummings JH, Walsh SV, O Neal DA, Macfarlane GT. Synbiotic therapy (Bifidobacterium longum/Synergy !) initiates resolution of inflammation in patients with active ulcerative colitis: a rendomised controlled pilot trial. Gut 2005; 54(9): 1346.
54.  Taper HS, Roberfroid MB. Possible adjuvant cancer therapy by two prebiotics-inulin or oligofructose. In Vivo. 2005; 19(1): 201-4.
55.  Roberfroid MB.Functional affects of food components and the gastrointestinalsystem: chicory fructooligosaccharides. Nutr Rev 1996; 54: 538-51.
56.  Musial W, Kubis A. Bidegradable polymers for colon-specific drug delivery. Polim Med 2005; 35(4): 51-61.
57.  Rogelj I. Sinbioti~ni mle~ni izdelki – u~ni primer funkcionalne hrane. In: @lender B, Ga{perlin L, editors. Funkcionalna hrana. 21. Biten~evi ‘ivilski dnevi 2001, Portoro‘, Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, 2001: 219-29.
58.  Corcoran BM, Ross R P, Fitzgerald GF, Stanton C. Comparative survival of probiotic lactoacilli spray-dried in the presence of prebiotic substances. J Appl Microbiol. 2004; 96(5): 1024-39.
59.  Ga{perlin L, @lender B. Meso kot funkcionalno ‘ivilo. In: @lender B, Ga{perlin L, editors. Funkcionalna hrana. 21. Biten~evi ‘ivilski dnevi 2001, Portoro‘, Ljubljana: Biotehni{ka fakulteta, 2001: 253-66.
60. Flamm G, Glinsmann W, Kritchevsky D, Prosky L, Roberfroid M. Inulin and oligofructose as dietary fiber: a review of the evidence. Crit Rev Food Sci Nutr 2001; 41(5): 353-62.