PRIPRAVE NA VOLILNO-PROGRAMSKO SEJO OK ZKS
Predlogi za spreminjanje razmer so nujni
Člani občinskega komiteja ZKS Ljubljana Vič-Rudnik so na seji komiteja 20. oktobra razpravljali o poleku priprav na programsko volilno sejo. Sprejeli so sklep o sklicu občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v soboto, 27. februaija 1988.
Osnovne organizacije ZKS naj bi v pripravah na programsko-volilne seje ocenile, kako so za svoje delovanje konkretizirale stališča zadnjih kongresov in kaj so od tega uresničile. Komuni-sti naj bi ugotovili, kako so pri svojih aktivnostih spoštovali vsebino in stališča sej CK ZKS in CK ZKJ in na kakšen način so uveljavljali stališča OK ZKS in MK ZKS. Posebej bi bilo potrebno oceniti, katera vprašanja oziroma problemi ne-posrednega okolja so se pojavljali v vsebini nje-nega dela in kaj so v zvezi s posameznimi vpra-šanji komunisti oziroma njihove osnovne orga-. nizacije konkretno ukrenile. Oceniti bi bilo še potrebno, do kam je segel proces idejne, organi-zacijske, kadrovske in moralne prenove in kaj se je v načinu in vsebini dela spremenilo.
Programsko volilne seje osnovnih organizacij ter seja občinske konference so priložnost za to, da svoje znanje, sposobnosti in aktivnosti usme-rimo v pripravljanje predlogov za spreminjanje razmer v lastnem okolju. Bolj zavezujoč pa mo-ra biti tudi dogovor, kako bomo stališča zveze komunistov uveljavljali v družbeni praksi, po
demokratičnih poteh znotraj ljudskofrontnega gibanja in delegatskega skupščinskega sistema. Clani komiteja so v razpravi ugotovili, da evi-dentiranja v osnovnih organizacijah še niso izpe-ljali, zato naj bi člani komiteja, zadolženi za posamezne osnovne organizacije pospešili aktiv-nosti v OO ZKS.
Ponovno naj bi se sestal aktiv komunistov delavcev - neposrednih proizvajalcev in se kon-stituiral do konca leta.
Glede na to, da sosekretarji osnovnih organi-zacij na zadnjem posvetu postavili veliko vpra-šanj v zvezi z delovanjem osnovnih organizacij ZK, je bilo v razpravi rečeno, da je potrebno za vsako vprašanje najti odgovor, saj sekretarji niso več zadovoljni s frazami. Iskati pa bi morali tudi nove načine dela z vpdstvi osnovnih organi-zacij.
Preveriti realnost planiranja nosilcev razvoja v občini
Veliko časa so komunisti namenili tudi obrav-navi osnutka resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 v letu 1988.
»Ciljev srednjeročnega družbenega plana v občini ne uresničujemo, zato bomo v bodoče
skušali planirati čim bolj realno. Večji poudarek bomo namenili kadrovskim vrašanjem in zapo-slovanju, ker v današnjem času na nove naložbe ne morcmo več računati. Potrebno bi bilo dife-rencirati delo, premeščati delavce in bolje izra-biti delo. S tem uvodom je član izvršnega sveta Davor Valentinčič izzval razpravljalce, ki so dali veliko tehtnih pripomb.
Komunisti sd menili, da bi bilo potrebno pre-veriti realnost planiranja naših nosilcev razvoja v občini. Glede na heterogenost gospodarstva v občini je bilo izrečeno mnenje, da srao dali družbenim dejavnostim v planu premalo prosto-ra. Rečeno je bilo, da bi morali še vnaprej v večji meri podpirati izvoznike, to pa že s tem, da jih pri njihovem izvozu ne bi ovirali.
Resolucija po mnenju nekaterih ni dovolj mo-bilizacijska. Nosilce razvoja je locirala, nič pa ni konkretna v tem, kako sanirati izgubaše in ne-perspektivne dejavnosti. Doslej smo vzgajanje kadrov kot gospodarski segment občine zane-marjali, dejstvo pa je, so dejali komunisti, da je naša občina šola za vso Slovenijo.
S področja kmetijstva, kjer je zapisano, da se kmetijske organizacije ukvarjajo le s trgovino, je bilo predlagano, da se prouči možnost oddaja-nja zemlje v obdelavo nekmetijcem, ki bi pride-lovali za trg. Glede na to, da je fluktuacija kadrov na kmetijskem področju izredno velika
je razpravljalce tudi zanimalo, koliko štipendi-stov kmetijske stroke delovne organizacije de-jansko zaposlijo. Menili pa so, da naj bi imeli vodilni kadri na tem področju najmanj visoko izobrazbo.
Finandranje OK ZKS v prvem polletju 1987
Analizo financiranja v OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, ki jo je podal Desan Justin, ni obsegala tistega dela sredstev iz članarine, s ka-terim razpolaga CK ZKS.
V primerjavi s prejšnjim letom se je disciplina pri plačevanju članarine v naši občini izredno poslabšala.
Člani komiteja so v razpravi zastavili vpraša-nje, kaj dobi član ZK za plačano članarino v svaji organizaciji. S tem so hoteli opozoriti predvsem na učinkovitost ZK v sedanjih raz-merah.
Čeprav je povprečna višina članarine v prvem polletju 1987znašala 1439din,jedruginajpogo-stejši vzrok, ki ga navajajo člani pred izstopom. Prav zato so bili razpravljdlci mnenja, da bi bilo potrebno članstvu ob postavljenih zahtevah bo-lje prisluhniti.
DARJA ERHATIČ