Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 5 UDK: 711.4:364.4-053.9:551.588.7 doi:10.5379/urbani-izziv-2023-34-01-01 Prejeto: 16. 2. 2023 Sprejeto: 16. 3. 2023 Rümeysa BAYAR Aysun AYGÜN OĞUR Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled Avtorici sta se v članku osredotočili na starostnike, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja ter fizičnih in družbe- noekonomskih značilnosti bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb kot druge skupine prebivalstva. V svetu sta opazna dva trenda: naraščanje podnebnih spre- memb in staranje prebivalstva, zlasti v mestih. Povezave med navedenima skrb vzbujajočima trendoma v teoriji in praksi niso jasne, zato so nujne splošne smernice, ki so preproste za uporabo ter bi vladam, ustanovam in sku- pnostim omogočile zadevne rešitve. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili sedem tematskih področij na različnih ravneh, ki so poglavitna za načrtovanje starosti prijaznih mestnih območij, od- pornih proti podnebnim spremembam: okoljsko varnost, obveščanje in družbeno angažiranost ter zdravstvene in socialne službe na ravni mesta, okolico in prevoz na ravni sosesk ter javne površine in toplotno udobje in stano- vanjske objekte na ravni skupin stanovanjskih zgradb. Predstavitev povezav med omenjenima trendoma v okvi- ru, predstavljenem v tem članku, prispeva h globalnemu ozaveščanju, oblikovanju ukrepov in usmerjanju politik. Ključne besede: podnebne spremembe, starosti prijazno mesto, staranje prebivalstva, trajnostni razvoj, urbanistič- na politika Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 6 R. BAYAR, A. AYGÜN OĞUR 1 Uvod Posledice podnebnih sprememb so že vidne po vsem svetu. Najnovejši izsledki kažejo, da izpusti toplogrednih plinov povzročajo taljenje ledenih plošč in ledenikov, višanje mor- ske gladine in naraščanje temperatur površja. Višje tempera- ture povzročajo spremembe v podnebju, kot so izrazitejši in pogostejši vročinski valovi, močne padavine, suše in izredni vremenski dogodki. Ob upoštevanju količine preteklih in mo- rebitnih prihodnjih izpustov toplogrednih plinov so mnoge od navedenih sprememb nepopravljive (IPCC, 2021). Mesta so središča goste poselitve najrazličnejših skupin prebivalstva, družbeno-gospodarskih dejavnosti, vladnih ustanov in struk- turnih naložb (Hunt in Watkiss, 2011). Najnovejše urbani- stične strategije se zato osredotočajo na prilagajanje naselij spreminjajočemu se podnebju in blaženje negativnih posledic podnebnih sprememb. Večja odpornost na podlagi spodbu- janja prilagoditvenih sposobnosti, zmanjševanja ranljivosti in odpravljanja tveganj je med prednostnimi nalogami lokalnih, državnih in svetovnih organizacij (Bulkeley in Tuts, 2013). Po drugi strani skrb vzbujajo demografske spremembe, zlasti staranje prebivalstva po vsem svetu (Palacios, 2002). Navedene spremembe spodbujajo nove poglede in izzive v urbanizmu in urbanističnih politikah. Pojem starosti prijazna mesta izposta- vlja, kako se lahko mesta prilagodijo demografskim spremem- bam na podlagi urbanističnega načrtovanja. Da bi spodbudila aktivno staranje in skrb za zdravje med starostniki, je Svetov- na zdravstvena organizacija predstavila dejavnike, ki določajo starosti prijazna mesta (SZO, 2007). Priročnik, v katerem so ti dejavniki navedeni, je prvi in edini legitimni mednarodni dokument s tega področja. Aktivno staranje pomeni, da lah- ko starejši živijo v okolju, kjer lahko čim dlje zadovoljujejo svoje potrebe (Beard in Petitot, 2010). Podnebne spremembe pa povzročajo izredne razmere, ki lahko vplivajo na zdravje starejših in posledično njihovo sposobnost, da ohranijo akti- ven življenjski slog v mestih. Zaradi zdravstvenega, fizičnega, finančnega in socialnega stanja so bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb (Gamble idr., 2013; Carnes idr., 2014). Neenakosti v ranljivosti so izpostavljene v znanstvenih razpra- vah s področja podnebne pravičnosti, v katerih se izpostavlja pomen lokalne angažiranosti ranljivih skupin pri sprejemanju podnebnih akcijskih načrtov (Hughes in Hoffmann, 2020). Mesta postajajo bolj zelena, trajnostna in odporna, ob preho- du k brezogljični in bolj prilagodljivi družbi in mestom pa je treba obravnavati tudi položaj ranljivih skupin in podnebno pravičnost, da se navedene skupine opolnomočijo v procesu odločanja in se zmanjšajo neenakosti (Yang idr., 2021). Večina pristopov k oblikovanju starosti prijaznih mest ne vključuje parametrov podnebnih sprememb (Wang idr., 2021), kar ovira odpravljanje razlik v ranljivosti in doseganje podnebne pravič- nosti. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili nove vidike preobrazbe v starosti prijazna mesta, odporna proti podnebnim spremembam. S povezavo ukrepov upravljanja podnebnih sprememb in starosti prijaznih mest sta predstavili bolj vključujoč in pravičen okvir za starejše, ki so bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb. Najprej so za boljše razumevanje morebitnih tveganj predsta- vljene posledice podnebnih sprememb za zdravje v urbanih naseljih. Nato sta avtorici obravnavali ranljivosti in neenako- sti, s katerimi se spopadajo starejši in ki razkrivajo potrebo po podnebni pravičnosti. Na podlagi natančnega pregleda literature s področja prilagoditev mestnega okolja in blaženja posledic podnebnih sprememb sta nato oblikovali okvir za blaženje negativnih vplivov podnebnih sprememb na starejše. Avtorici sta nato kritično obravnavali dejavnike starosti pri- jaznega mesta ter opredelili razkorak med njegovo trenutno in zaželeno odpornostjo proti podnebnim spremembam. Na koncu sta predlagali nove dejavnike, ki omogočajo bolj celosten pristop, v katerem so upoštevane tako podnebne spremembe kot problematika staranja. 2 Posledice podnebnih sprememb za zdravje v urbanih naseljih Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi na mestnih območjih, ki so zelo občutljiva na podnebne stresorje. Hkra- ti naj bi delež starejših prebivalcev, ki so zelo ranljivi glede podnebnih vplivov, do leta 2050 znašal že 22  % (Združeni narodi, 2022). Po svetu že lahko opažamo bolezni ter prime- re podhranjenost in smrti, povezane s podnebnimi spremem- bami. Bolezni dihal zaradi izpostavljenosti vročini, mrazu in onesnaževalcem zraka ter bolezni, ki se prenašajo z vodo in se pojavijo po katastrofalnih poplavah, lahko v zadnjem desetletju povežemo s podnebnimi spremenljivkami. Napovedi kažejo, da bodo posledice podnebnih sprememb, ki jih povzroča člo- vek, samo še hujše (IPCC, 2022). V literaturi so v povezavi z izpostavljenostjo podnebnim spre- membam največkrat obravnavana tveganja, povezana z vročino v mestih (Leyva idr., 2017), ki so posledica učinka mestnih toplotnih otokov, ti še okrepijo vplive vročinskih valov in pov- zročajo večjo tveganje za smrt in bolezni, povezane s kakovo- stjo zraka (Carnes idr., 2014). Zaradi visoke gostote pozidave v mestih, stavb in površin, ki vpijajo toploto, omejenega pretoka zraka in manj zelenih prostorov je na mestnih območjih večje tveganje za nastanek resnih zdravstvenih težav, zlasti med dol- gotrajnimi poletnimi vročinskimi valovi (Haines in Patz, 2004; Carnes idr., 2014; Xie idr., 2015). Pogostost trajanja ekstremne vročine, ki presega sprejemljive pragove z zdravstvenega vidika, Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 7Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled naj bi se z nadaljnjim globalnim segrevanjem še povečala, s či- mer se bodo v urbanih naseljih povečale tudi težave, povezane z vročino (IPCC, 2022). Velik delež raziskav se ukvarja tudi z onesnaženostjo zraka na mestnih območjih. V najnovejšem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC, 2021) je navedeno, da je tudi pri nizkih vrednostih izpustov toplogrednih plinov (po scenariju SSP1-1.9) kakovost zraka slabša, kot se zahte- va po standardih Svetovne zdravstvene organizacije, zlasti na zelo onesnaženih območjih. Na mestnih območjih izpusti, ki jih povzročajo gospodarske dejavnosti, promet, spremembe v rabi tal, odlaganje odpadkov in potreba po energiji zmanjšu- jejo kakovost zraka, hkrati pa omejen pretok zraka povzroča zgoščanje onesnaževal. Izpostavljenost onesnaževalom poveču- je pojav dihalnih in kardiovaskularnih obolenj, kot so astma, srčni infarkt in rak (Baja idr., 2010; Chang idr., 2022). Velika grožnja za prebivalce obalnih območij je višanje morske gladine, saj to povzroča pogostejše in hujše obalne poplave in nevihtne valove. Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, nevihte in močno deževje, poleg tega ne ogrožajo samo narav- nih in grajenih okolij, ampak tudi življenje prebivalcev. Poplave imajo lahko hude posledice, kot so bolezni, ki se prenašajo z vodo, in epidemije, ki se začnejo širiti z onesnaženo pitno vodo (Gamble idr., 2013). Glavni razlog za večje tveganje na me- stnih območjih so čedalje večje število nepropustnih površin, ki povzročajo ulične poplave ob močnih nalivih, in spremembe v rabi tal (Iqbal idr., 2022). Ker so organizmi, ki povzročajo bolezni in epidemije, močno občutljivi na podnebne spremenljivke, podnebne spremembe vplivajo na vzorec okužb (Thomas, 2020). V nedavni pande- miji COVID-19 je umrlo na milijone ljudi (SZO, 2022), zlasti kroničnih bolnikov in starejših (Centers for Disease Control and Prevention, 2022a). Med pandemijo so vlade uvedle stroge ukrepe za preprečevanje okužb, med drugim so ustavile javno življenje ter uvedle strog nadzor nad gibanjem in karanteno. Hkrati je pomembno vprašanje postala zmogljivost zdravstve- nega sistema, tudi v razvitih državah (Oğur idr., 2021). Pri- čakuje se, da bodo podnebne spremembe še povečale resnost in pogostost opisanih negativnih izkušenj doma in po svetu (IPCC, 2022). 3 Ranljivost in podnebna pravičnost za starejše Nekatera območja po svetu že občutijo posledice podnebnih sprememb, pri čemer so skupnosti odvisne od ravni izpostavl- jenosti, povezane z geografskimi spremenljivkami, družbene, gospodarske in infrastrukturne občutljivosti ter sposobnosti, da se prilagodijo spremembam in spremenijo sistem (McDer- mott-Levy idr., 2019; IPCC, 2021). Sposobnost skupnosti, da premagajo podnebne spremembe in si od njih opomorejo, je povezana z njihovimi gospodarskimi razmerami, izobraže- nostjo, bivalnim okoljem, dostopom do zdravstvenih storitev, tehnologije in informacij, velikostjo gospodinjstev, etnično pri- padnostjo in spolom (Lynn idr., 2011; Rhoades idr., 2018). Zaradi svojih zdravstvenih in ekonomskih razmer ali družbene izključenosti so te družbene skupine bolj občutljive na nenadne pretrese. Poleg tega so se manj sposobne prilagajati kakršnim koli spreminjajočim se razmeram, saj imajo omejen dostop do informacij, finančnih virov in tehnologije. Opisana družbeno- ekonomska neenakost in infrastrukturna nepravičnost imata odločilno vlogo pri tem, kako hude so posledice (Phelan idr., 2004). Starejšim posameznikom, ki spadajo v eno najranljivejših druž- benih podskupin (Chang idr., 2022; IPCC, 2022), je treba zaradi njihove fizične, gospodarske in družbene prikrajšanosti nameniti še posebno skrbno obravnavo (Gamble idr., 2013; Carnes idr., 2014). Mesta morajo zagotoviti posebne storitve in podporo za njihovo dobro počutje in zaščito pred prihodnjimi tveganji (SZO, 2007). Stopnja smrtnosti, povezana s podneb- jem, je zaradi večje obolevnosti in že razvitih zdravstvenih težav višja pri starejših (Balbus in Malina, 2009). Starejši se tudi ne zmorejo nemudoma odzvati v primerih hudih naravnih nesreč, kot so poplave (van Hoof idr., 2021). Poleg tega, da imajo drastične posledice za zdravje, navedeni negativni dejavniki omejujejo ali spremenijo njihov življenjski slog, ovirajo njiho- vo vključenost v javno življenje in slabšajo kakovost njihovega življenja. Za spodbujanje aktivnega staranja je treba starejšim omogočiti, da se varno, samostojno, udobno ter ne glede na leta, dohodek in sposobnost vključujejo v javno mestno življenje in redne telesne dejavnosti. Navedeno se ujema s pojmom staranja v domačem bivalnem okolju, ki je prav tako ključen za obliko- vanje starosti prijaznih mest (SZO, 2002; Centers for Disease Control and Prevention, 2022b). Grajena okolja in stanovanja slabe kakovosti močno vplivajo na dobro počutje starejših in povečujejo tveganja tako v njihovih domovih kot na prostem. Na primer, mestni prostor s slabšim toplotnim udobjem sta- rejše odvrača od tega, da preživljajo čas zunaj – celo za izpol- njevanje osnovnih vsakdanjih potreb (Wang idr., 2021). Poleg tega se lahko zgodi, da morajo ljudje zaradi tveganja naravne katastrofe zapustiti svoje bivalno okolje in lastnino, posledična razseljenost pa lahko povzroči duševne, psihološke ali socialne zaplete in travme (Gifford in Gifford, 2016). Zato je pomemb- no, da se v urbane študije, povezane s starostjo in staranjem, vključijo tudi okoljski vidiki in da se problematika obravnava tudi z vidika podnebne in družbene pravičnosti. Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 8 Čeprav je starejša generacija bolj odgovorna za nastanek izpustov toplogrednih plinov kot mlajša, posledice teh izpustov najbolj prizadenejo prav starejše (Haq, 2021). Čeprav podneb- na pravičnost temelji na okoljski pravičnosti in se osredotoča na neenakomerno porazdelitev posledic podnebnih sprememb po vsem svetu (Gardiner, 2011; Mitchell in Chakraborty, 2014; Schlosberg in Collins, 2014), je ni mogoče ločiti od družbene pravičnosti. Da bi zmanjšali občutljivost obravnavane prikraj- šane družbene skupine, tj. starejših, bi se morala prostorska, družbena in gospodarska ranljivost v politikah prilagoditev podnebnim spremembam, blaženja njihovih posledic in pre- hoda v zeleno družbo obravnavati tudi z vidika pravičnosti (Brisley idr., 2012). 4 Metodologija Avtorici sta v članku združili vidik mest, ki se odzivajo na podnebne spremembe, in načrtovanja starosti prijaznih mest. Uporabili sta metodo kritičnega pregleda literature, s katero sta želeli dobiti odgovore na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kateri pristopi k načrtovanju mestnega prostora, ki se odziva na podnebne spremembe, upoštevajo tudi poseb- ne potrebe starejših? 2. V kolikšni meri priročnik o starosti prijaznih mestih ob- ravnava odzive na podnebne spremembe? 3. Katera področja združujejo ukrepe upravljanja podneb- nih sprememb in ukrepe za oblikovanje starosti prijaznih mest? Raziskava je potekala v treh metodoloških korakih. Najprej sta avtorici v literaturi pregledali vplive podnebnih sprememb na starejše v mestnem prostoru in morebitne blažilne pristo- pe, na podlagi česar sta izluščili glavne pristope k oblikovanju mesta, ki se odziva na podnebne spremembe. Nato sta z vidika ukrepov za blaženje podnebnih sprememb kritično pregledali priročnik o starosti prijaznih mestih, ki ga je izdala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, 2007). Navedeni priročnik je prvi in edini legitimni dokument s področja starosti prijaznih mest, ki se tudi na široko uporablja. Nato sta avtorici zdru- žili pojma mest, ki se odzivajo na podnebne spremembe, in starosti prijaznih mest ter opredelili ravni in nova področja načrtovanja ustreznih ukrepov. Določanje ravni je pomembno za organizacijo načrtovalskih posegov in oblikovanje urbani- stičnih politik, saj se potrebe mestnih prostorov in njihovih načrtovalskih postopkov razlikujejo glede na prostorsko raven. Poleg tega se omenjene ravni nanašajo na upravni organ, ki izvaja izbrane posege. Čeprav se ravni lahko prekrivajo, bi bilo treba o nekaterih posegih odločati od zgoraj navzdol. To po- meni, da jih je treba organizirati od zgoraj, druge potrebe pa je treba načrtovati od spodaj. Razlike med posameznimi ravnmi so opisane v nadaljevanju. Raven mesta se nanaša na velikost in obseg celotnega mesta ali mestnega območja. Obsega vse stavbe, infrastrukturo in narav- ne pojave v okviru mestnih meja, pogosto sega tudi čeznje in vključuje tudi bližnja predmestja ali podeželska območja, ki so vezana na mesto. Pri načrtovanju na ravni mesta se upošteva- jo dejavniki, kot so prevoz, stanovanja, gospodarski razvoj in javne storitve, ki vplivajo na celotno mesto. Raven soseske se nanaša na manjše geografsko območje v mestu. Običajno obsega več ulic ali neko skupnost v mestu. Načrtovanje na ravni sosesk se osredotoča na edinstvene zna- čilnosti soseske, kot so njena zasnova, arhitektura in demograf- ska struktura, ter se nanaša na vprašanja, kot so prevoz, javni prostori in socialne storitve, ki vplivajo na kakovost življenja v soseski. Raven skupine stanovanjskih zgradb v soseski ali mestu vklju- čuje večstanovanjske stavbe, mestne vile ali enodružinske hiše, strnjene na nekem območju. Nanaša se na bivalno območje, ki je od bližnje infrastrukture oddaljeno do 15  minut hoje. Načrtovanje na ravni skupin stanovanjskih zgradb se osre- dotoča na vprašanja, kot so gostota, cenovna dostopnost in zagotavljanje potrebnih storitev in objektov, kot so šole, parki in javni prevoz. Cilj je ustvariti trajnostne skupnosti, prijetne za bivanje, ki ustrezajo stanovanjskim potrebam prebivalcev in hkrati izboljšujejo kakovost življenja na splošno. 5 Blaženje negativnih vplivov podnebnih sprememb na starejše Mestna območja so središča družabnih, gospodarskih in kul- turnih aktivnosti. Po eni strani zaradi tega prispevajo k na- stanku izpustov toplogrednih plinov, po drugi strani pa so izpostavljena največjim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami. Zaradi te medsebojne povezave imajo lahko mesta vodilno vlogo pri izvajanju ukrepov za blaženje posledic podnebnih sprememb, ki temeljijo na urbanističnem načrto- vanju in oblikovanju (Rosenzweig idr., 2010). Pri spopadan- ju z negativnimi vplivi podnebnih sprememb urbana naselja zagotavljajo učinkovite možnosti za zmanjšanje izpustov, ki temeljijo na uporabi obnovljivih virov energije, trajnostni gradnji, javnem in zelenem prevozu ter ustreznem ravnanju z odpadki (zmanjšanju količine odpadkov, ponovni uporabi, reciklaži, odlaganju), in za okrepitev odpornosti proti pod- nebnim spremembam na podlagi zelene in sive infrastrukture, javnih storitev in vključujočega upravljanja. Rešitve so lahko tehnološke, družbene ali naravne ali pa združujejo več dejav- nikov (Lin idr., 2021). Posamezne rešitve, kot so klimatske naprave, se morda zdijo praktične, a še večajo odvisnost od energijskih virov in ustvarja- R. BAYAR, A. AYGÜN OĞUR Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 9 jo stroške, kar ne reši ničesar. Za doseganje bolj enakovredno porazdeljenih koristi v družbi in večje učinkovitosti so naj- primernejši urbanistični ukrepi na več ravneh hkrati (Milan in Creutzig, 2015). Najpogosteje se v zvezi z največjim tve- ganjem za zdravje – tj. z vročinskimi valovi, ki jih še krepi učinek mestnih toplotnih otokov – obravnavajo gradbeni materiali, svetloba, geometrija naselij in zelenje. Materiali z visoko svetlobno odbojnostjo, svetle barve ter zelene strehe in fasade zmanjšujejo pregrevanje površin (Milan in Creutzig, 2015; Francis in Jensen, 2017). Tudi ulice, poravnane s smerjo vetra (vetrni koridorji), prispevajo k pasivnemu hlajenju in zagotavljajo svež zrak (Ren idr., 2018). Dostopne in neprekin- jene zelene osi so tudi učinkovita rešitev za hlajenje (ker dajejo senco) in širjenje naravnih rešitev po mestu na podlagi zdru- ževanja pristopov ekologije in prostorskega načrtovanja. Tudi zelena in modra infrastruktura kot naravna rešitev pomagata izboljšati kakovost zraka, saj delujeta kot ponor ogljika, z bolj propustnimi površinami preprečujeta poplave in izboljšujeta mestni ekosistem (Scott idr., 2016; Depietri in McPhearson, 2017; Frantzeskaki idr., 2019). Družbeni ukrepi se osredotočajo na oblikovanje komunikacij- skih in informacijskih kanalov za pošiljanje opozoril družbeno izključenim skupinam. Da bi dosegli ljudi, ki nimajo dostopa do interneta, je treba uporabiti več medijev (Brisley idr., 2012). Sistemi zgodnjega opozarjanja, ki zagotavljajo zanesljivo spo- ročanje in informacije, preverjeno preprečujejo smrtne žrtve zaradi vročinskih valov ali poplav. Druga kritična točka je učinkovitost zdravstvenih storitev v primeru sile ali nenadnega šoka. Učinkovitejši zdravstveni sistem ter nadzor in spreml- janje vplivov podnebnih sprememb na zdravje starejših ljudi omogočajo fleksibilne, hitre in učinkovite odzive (Bambrick idr., 2011). Na sliki  1 so navedene ključne rešitve, povzete iz literature, za upravljanje vplivov podnebnih sprememb v gra- jenih okoljih na starejše. Čeprav se starosti prijazna mesta spopadajo s številnimi izzivi na različnih ravneh, povezanimi z dobrim počutjem in zdrav- jem starajočih se skupnosti, so podnebne spremembe okoljska ovira, ki jo je treba odpraviti. Razpoložljive smernice glede starosti prijaznih okolij večinoma ne upoštevajo vplivov pod- nebnih sprememb (Krawchenko idr., 2016). Za zagotavljan- je zdravih, varnih in vključujočih bivalnih prostorov v času današnjih globalnih kriz, ki ogrožajo zdravje, je zato treba v okvir starosti prijaznih mest vključiti tudi odzive na podnebne spremembe. 6 Razširjeni okvir: starosti prijazna mesta, ki se odzivajo na podnebne spremembe Predlagani okvir je razširjena kritična različica kontrolnega seznama o starosti prijaznih mestih, ki ga je objavila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO, 2007) in je razdeljen na osem tematskih področij. Pri tematskem področju javne površine in stavbe je potreben večji poudarek na toplotnem udobju, izpu- stih in nesrečah, povezanih s podnebnimi spremembami, poleg tega bi moralo navedeno področje vsebovati več ravni. Avtorici sta ga zato preoblikovali v tri kategorije na treh ravneh: okoljsko varnost, okolico ter javne površine in toplotno udobje. Podro- čje prevoz sta ohranili, a sta ga razširili tako, da sta dali večji Slika 1: Izpostavljenost podnebnim spremembam in glavni poudarek pristopov v grajenem okolju z vidika starejših (ilustracija: avtorici na podlagi pregleda literature) Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 10 poudarek trajnostni mobilnosti. Področje stanovanjski objekti bi se moralo bolj osredotočati na energijo in toplotno udobje. Pri področjih družabno življenje, družbeno angažiranje in za- poslitev ter komuniciranje in obveščanje bi bilo treba predstaviti ukrepe za ozaveščanje o vplivih podnebnih sprememb. Avtorici sta jih zato združili v skupno področje obveščanje in angaži- ranost. Pri področjih spoštovanje in vključevanje v družbo ter skupnostni programi in zdravstvene službe manjkajo ukrepi za izredne razmere in pripravljenost na nepredvidljive zdravstve- ne dogodke, zato sta jih avtorici združili v področje zdravstve- ne in socialne službe, ki vključuje pripravljenost mestnih služb na nepredvidljive podnebne dogodke. Na sliki 2 je podrobno predstavljen teoretični okvir starosti prijaznega mesta, ki sta ga avtorici pripravili na podlagi kritičnega pregleda literature in temelji na več ravneh: mestu, soseski in skupini stanovanjskih zgradb. Raven mesta se osredotoča na tri razsežnosti, ki jih je treba obravnavati v mestnih politikah in strategijah: na okoljsko var- nost, obveščanje in angažiranost ter zdravstvene in socialne službe. Okoljska varnost je ključna za pripravljenost na nepri- čakovane vremenske dogodke in nenadne naravne katastrofe, saj se starejši nanje slabo odzivajo. Zanje je zato ključen dos- top do sistemov zgodnjega opozarjanja in obveščanja, da se lahko na tovrstne dogodke pripravijo in zaščitijo (van Hoof idr., 2021). Za vzpostavitev tovrstnega sistema je treba tveganja spremljati. Upravljanje padavinskih voda z naravnimi rešitvami (zeleno infrastrukturo in prepustnimi površinami) zagotavlja Slika 2: Teoretični okvir starosti prijaznega mesta, ki se odziva na podnebne spremembe (ilustracija: avtorici na podlagi pregleda literature) R. BAYAR, A. AYGÜN OĞUR Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 11 varno in trajnostno mestno bivalno okolje ( Jayasooriya in Ng, 2014). Hitra urbanizacija, zlasti v državah v razvoju, zaostruje zdravstvene težave, povezane z odlaganjem odpadkov, zato so trajnostnost, varčevanje z viri, zmanjševanje količine odpadkov, pogostejše recikliranje in vzdrževanje higiene nujni ukrepi pri ravnanju z odpadki (Giusti, 2009). Področje obveščanje in angažiranost se nanaša na obveščanje sta- rejših o politikah, kriznih ukrepih, dogodkih in načrtovalskem procesu. Starosti prijazno mesto ne more obstajati brez sodelo- vanja starejših pri oblikovanju načrtovalskih praks in politik ter njihove obveščenosti. Starejšim je treba informacije sporočiti prek več kanalov, na primer po internetu, televiziji, radiu in v tiskanih brošurah (Bukov idr., 2002). Poleg tega morajo imeti prostor, da izrazijo svoje mnenje. Starosti prijazno mesto, ki se odziva na podnebne spremembe, mora svoje politike začeti oblikovati z ozaveščanjem javnosti. Področje zdravstvene in socialne službe je za starejše najpo- membnejše. Na splošno starejši tovrstne službe potrebujejo in obiščejo pogosteje kot drugi (Abbing, 2016). Zato so dos- topnost, primerna cena in razpoložljivost teh služb in dober nadzorni sistem, zlasti v gosto poseljenih mestih, osnovne zah- teve, ki morajo biti izpolnjene (Gutman, 2007; Quinn, 2008). Odzivnost na podnebne spremembe zahteva načrtovanje za izredne razmere, ki je ključno za to, da se doseže starejše v primeru nenadnih ekstremnih dogodkov. Opredelitev tega, ka- teri posamezniki bi v primeru tovrstnih dogodkov potrebovali pomoč pri evakuaciji, je del učinkovitega načrta ukrepanja ob nesrečah (Balbus in Malina, 2009). Druga težava, s katero se spopadajo starejši, je omejena socialna mreža, saj se morajo ljudje po 65.  letu upokojiti, pri čemer izgubijo socialne stike. Starosti prijazna okolja morajo zato podpirati in omogočati socialne interakcije ter okrepiti vključitev starejših v skupnost (Khosravi idr., 2015), saj se s tem starejši manj osamljeni, izo- lirani in depresivni (Finlay in Kobayashi, 2018). Vloga bival- nega okolja v navedenem procesu je, da omogoča priložnosti za vključevanje skupnosti z oblikovanjem družabnega mestnega okolja, skupnostnimi središči, ozaveščanjem in dogodki, ki ustvarjajo družabno okolje za vse ravni družbe (Menec idr., 2011; Buffel, Phillipson in Scharf, 2012; Khosravi idr., 2015; Garner in Holland, 2020). Raven soseske se osredotoča na pomoč starejšim na podlagi zagotavljanja ustreznih prevoznih možnosti in kakovostnega okolja. Ker se mobilnost ljudi z leti manjša, starejši običajno preživijo več časa v svoji soseski, kjer zadovoljujejo osnovne po- trebe in si ustvarijo socialno mrežo (Bayar in Türkoğlu, 2021). Navedena raven se zato nanaša na okolico, ki je povezana z značilnostmi naselja, in prevoz, ki se nanaša na mobilnost v soseski in zunaj nje. Okolica mora biti zdrav ekosistem, ki zagotavlja svež zrak in v katerem so naselja, prijetna za bivanje, stran od virov ones- naženja in v katerih lahko ljudje zlahka zadovoljujejo osnovne potrebe in opravljajo vsakdanje aktivnosti (Gitlin, 2003; Su- giyama in Thompson, 2007). Pomembna je tudi lokacija na- selij. Bližina virov onesnaževanja (npr. avtocest, industrijskih območij, gradbišč in odlagališč odpadkov) in večja izpostavlje- nost onesnaževalom, kot so NO2, CO, SO2, PM2.5 in PM10, sta povezani z večjo pojavnostjo bolezni dihal (Dong idr., 2012; Gong idr., 2012; Simoni idr., 2015). Poleg tega imata gostota pozidave in usmerjenost ulic glede na smer vetra močan vpliv na učinek toplotnih otokov, kakovost zraka in sončno sevan- je. Zelena infrastruktura je učinkovita, cenovno dostopna in uresničljiva strategija za izboljšanje mestne infrastrukture ter kakovosti okolja in zraka in vključitev ekosistemskih storitev v naselja (Ren idr., 2018; Baldwin idr., 2020). Prevoz vpliva na mobilnost starejših in njihovo socialno vkl- jučenost v skupnost (Grimaldi idr., 2016). Spodbuja družab- nost, zagotavlja dostop do mestnih objektov in infrastrukture ter izboljšuje duševno počutje starejših (Cvitkovich in Wister, 2001; Rosenbloom, 2009). Dostop do učinkovitega javnega prevoza starejše spodbuja, da ohranijo samostojnost v vsak- danjem življenju in se vozijo na kraje, kjer so lahko v stiku s skupnostjo, zato so samozavestni in aktivni ter ne trpijo za depresijo ali osamljenostjo (Metz, 2000; Rosenbloom, 2009; Holley-Moore in Creighton, 2015; Wong idr., 2017). Poleg tega so cenovna ugodnost, dostopnost in varnost javnega pre- voza ključni dejavniki, ki starejše spodbujajo k njegovi uporabi (Broome idr., 2013; Wong idr., 2017). Pogostost, učinkovitost in razpoložljivost različnih vrst javnega prevoza zagotavljajo povezavo z mestom in samostojno mobilnost ter vplivajo na družbeno vključenost in dobro počutje starejših (Cvitkovich in Wister, 2001; Rosenbloom, 2009; Aguiar in Macário, 2017). Trajnostne, energijsko učinkovite in primerne oblike javnega prevoza pa pripomorejo k bolj zdravemu okolju. Raven skupine stanovanjskih zgradb se nanaša na neposred- no okolje, v katerem starejši preživljajo vsakdan. V njihovem življenju ima pomembno vlogo, saj zaradi slabše fizične aktiv- nosti in izgube socialne mreže več časa preživijo doma (How- den-Chapman idr., 1999). Stanovanjska ponudba mora zato zagotavljati različne in cenovno dostopne oblike stanovanj za vse ravni družbe (Mulder, 2006). V zvezi s spodbujanjem aktivnega staranja se področje javne površine in toplotno udobje osredotoča hkrati na podnebje in potrebe starajočega se prebivalstva. Zaradi fizičnih in psihičnih sprememb postanejo starejši omejeni na zadevno okolje, ki pa mora izpolnjevati njihove potrebe, in sicer tako, da lahko do osnovnih storitev dostopajo peš (Sundquist idr., 2011; Jun in Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 12 Hur, 2015; Bayar in Türkoğlu, 2021). Javne površine, primer- ne za starejše, morajo biti dostopne, varne, dobro vzdrževane in zelene, hkrati pa morajo zadovoljevati osnovne potrebe mestnega življenja ( Jackie, 2013; Garner in Holland, 2020). Od ustreznosti javnih površin je odvisno, kakšna je dnevna rutina starejših, koliko časa preživijo zunaj, kako družabni in samostojni so ter kako dobro se počutijo (Kim, 2010; Kloos in Townley, 2011; Astell-Burt idr., 2013; Thompson, 2013). Z vidika urbanističnega oblikovanja bi morali biti pločniki brez ovir, zaradi podnebnih vplivov pa morajo biti tlakovi prepust- ni, da se na njih ob nalivih ne zadržuje voda. Zelene površine, parki in ozelenjene ulice so pomembni sestavni deli skupin stanovanjskih zgradb, ki povečajo delež prepustnih površin in zagotavljajo senco, kar blaži učinek mestnih toplotnih oto- kov. Poleg klimatiziranih javnih prostorov in pasivnega hla- jenja tudi zelene fasade in strehe, površine z visoko svetlobno odbojnostjo, geometrija mesta in vetrni koridorji zmanjšujejo energijsko porabo in zagotavljajo večje udobje v stavbah in na prostem (Milan in Creutzig, 2015; Aram idr., 2019). Bivalna okolja morajo imeti javna stranišča, morajo biti ustrezno osen- čena, varna in v teh okoljih ne sme biti gost promet (McGarry in Morris, 2011; Dikken idr., 2020; Garner in Holland, 2020; Bayar in Türkoğlu, 2021). Področje stanovanjski objekti se nanaša na značilnosti bivališč, v katerih starejši preživijo večino časa, in sicer zlasti na ce- novno ugodnost, dostopnost, udobje in obliko. Stanovanjski objekti morajo biti oblikovani tako, da ustrezajo prostorskim potrebam starejših. Vključevati morajo vhode brez ovir in dvigala, poleg tega morajo omogočati lahek dostop do stano- vanj (Burby in Rohe, 1990; Tinker, 1997). Drugo pomembno vprašanje z vidika blaženja vplivov podnebnih sprememb je poraba energije v objektu, zlasti za ogrevanje in hlajenje. Og- revanje s premogom na primer povzroča številne težave, kot so onesnaženost zraka in izpusti toplogrednih plinov, zato je za starejše nevarno (Kerimray idr., 2017). Okolju prijazne in cenovno ugodne rešitve zagotavljajo sistemi obnovljivih virov energije in energijsko učinkovita gradnja – na primer uporaba svetlobno visoko odbojnih materialov in izolacije na fasadah in strehah, ki preprečuje pregrevanje (Milan in Creutzig, 2015). 7 Razprava Članek temelji na zamisli o oblikovanju starosti prijazne- ga mesta, ki se odziva na podnebne spremembe. Zamisel je pomembna zaradi dveh izzivov, s katerima se spopada ves svet: staranja prebivalstva in podnebnih sprememb. Neena- komerna razporeditev podnebnih stresorjev povzroča neena- komerne posledice za mesta in njihove prebivalce. Mesta se pri spopadanju s podnebnimi spremembami ne ukvarjajo z vprašanjem, kdo bo čutil večje posledice podnebnih stresor- jev, kar preprečuje podnebno pravičnost v družbi. Socialna ranljivost nekaterih skupin je povezana s prihodkom, spolom, narodnostjo, starostjo in civilno družbo (Lynn idr., 2011). Ukrepi za blaženje posledic podnebnih sprememb in načrti, povezani s posebnimi potrebami prebivalcev, lahko okrepijo ali pa zmanjšajo ranljivost navedenih skupin in podnebno nepravičnost (Fothergill in Peek, 2004). Ukrepi za blaženje posledic podnebnih sprememb morajo biti prilagojeni posa- meznim ranljivim skupinam, zato sta se avtorici osredotočili na večjo ranljivost starejših glede posledic podnebnih sprememb na mestnih območjih (Antal in Bhitani, 2022). Avtorici sta za reševanje te problematike predlagali pristop od spodaj na- vzgor, ki temelji na določanju ravni ukrepov. Tako sta določili tri ravni, ki posredno in neposredno vplivajo na starejše (tj. raven mesta, soseske in skupine stanovanjskih zgradb) ter so povezane s podnebnimi ukrepi, urbanističnimi politikami in temami s področja starosti prijaznih okolij. Skupina stanovanjskih zgradb tvori ožje bivalno okolje starejših, ki je zanje zelo pomembno, saj so odvisni od stori- tev in družabnega življenja v svojem okolju. Preživljanje časa v mestnem okolju, čustvena navezanost na kraj, socialna mreža in občutek varnosti v znanem okolju so prvine, ki najbolj pod- pirajo staranje v domačem bivalnem okolju in življenje starej- ših nasploh (Buffel idr., 2012). Skupina stanovanjskih zgradb mora zato zagotavljati varno, udobno in cenovno ugodno bivalno okolje, ki se odziva na podnebne spremembe. Stavbe porabijo 30 % celotne energije in ustvarijo 27 % vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu (Mednarodna agencija za energi- jo, 2022). Ukrepi, ki spodbujajo energijsko učinkovitost, upo- rabo obnovljivih virov energije in večjo toplotno udobje na podlagi izbire ustreznih materialov ter ustreznega oblikovanja stanovanj in urbanističnega oblikovanja, prispevajo k razvoju gospodarstva, varovanju okolja in boljšemu počutju starejših (Stephens in Allen, 2022; Wellecke idr., 2022). Znano je, da starejši večino časa preživijo v svoji soseski, zato infrastruktura, raba zemljišč in objekti v zadevni soseski po- membno vplivajo na njihovo počutje in samostojnost. Učinko- vit, cenovno ugoden in dostopen javni prevoz poveča njihovo mobilnost in družbeno interakcijo ter spodbuja njihovo vkl- jučevanje v družabne aktivnosti (Booth idr., 2000; Khosravi idr., 2015). Ob tem je izboljšanje javnega prevoza pomembna urbanistična strategija pri blaženju posledic podnebnih spre- memb in uvajanju prilagoditvenih ukrepov ter pozitivno vpliva tudi na zdravje starejših. Promet ustvari 33 % vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov, zaradi česar je med glavnimi povzročitelji emisij in najhitreje rastoči sektor na mestnih ob- močjih (OECD, 2020). Spodbujanje zanesljivega, udobnega in dostopnega javnega prevoza zmanjšuje potrebo po osebnih av- tomobilih ter posredno izboljšuje kakovost zraka in zmanjšuje onesnaženost zraka, ki ga povzroča promet (Sun idr., 2019). R. BAYAR, A. AYGÜN OĞUR Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 13 Industrijska območja, avtoceste in odlagališča odpadkov so viri onesnaženja in izpustov (Guttikunda idr., 2014), zato bi morali biti čim dlje od stanovanjskih območij ranljivih skupin. Tudi dobra prezračenost in vključenost naravnih površin v ur- bana naselja sta dejavnika, ki vplivata na kakovost zraka, saj preprečujeta kopičenje in usedanje onesnaževal (Kurppa idr., 2018), hkrati pa omogočata naravno hlajenje, ki blaži učinek toplotnih otokov (Gago idr., 2013). Raven mesta se osredotoča na dejavnike, povezane z družbo, sistemi in upravljanjem. Obveščanje in učinkovit zdravstveni sistem sta glavna dejavnika za uspešno spopadanje s podnebni- mi spremembami in staranjem prebivalstva. Starejši so namreč močno odvisni od zdravstvenih služb, ta odvisnost pa se bo zaradi podnebnih katastrof in njihovih negativnih vplivov na zdravje v prihodnje še okrepila. Pri razvoju mesta, odpornega proti podnebnim spremembam, je treba upoštevati povečane potrebe po pomoči v primeru nesreč, da se zmanjša obreme- nitev zdravstvenega sistema. Ker je neenakost pri dostopu do zdravstvenih storitev povezana z družbeno-demografskimi ka- zalniki, kot so revščina, stopnja izobrazbe in življenjski slog, je potreben celosten pristop k izboljšanju zdravstvenega sistema (Marmot in Bell, 2013). Lokalne izboljšave, ki spodbujajo ak- tivno staranje, varno okolje in staranje v domačem bivalnem okolju, prispevajo k zdravju in dobremu počutju starejših in zmanjšajo finančni pritisk na sistem nege (Allen in Glasby, 2010; Darton, 2022). Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO, 2007) je treba starejše čim bolj vključevati v družbo in spodbujati njihovo sodelovanje v družabnih ak- tivnostih, da lažje premagujejo izolacijo in osamljenost. Nave- deno je najlažje doseči z oblikovanjem informacijske mreže s skupnostmi in oblikovalci politik. Poleg tega je obveščanje o kampanjah, politikah in lahkem dostopu do aktivnosti, ki sta- rejšim omogočajo, da se vključijo v prostovoljno delo, ključno za kakovost življenja, aktivno staranje in sodelovanje pri odlo- čanju (Nazroo in Matthews, 2012). Obveščanje in opozarjanje o tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami, preven- tivnih ukrepih zoper naravne nesreče in posledicah podnebnih sprememb lahko rešita življenja ranljivih skupin. Avtorici sta z raziskavo povezali najpomembnejša izziva 21.  stoletja in predstavili smernice za prihodnji razvoj mest- nih območij. Raziskava je poleg tega lahko izhodišče za razvoj podnebne odpornosti, pri čemer lahko mesta oblikujejo načrte za obvladovanje podnebnih tveganj in ranljivosti, ki pa mo- rajo vključevati tudi starejše. Tri predstavljene ravni ukrepov se nanašajo na različna mestna okolja, a so tudi medsebojno povezana. Da bi preprečili prekrivanje in ponavljanje prostor- skih odzivov, morajo biti ti usklajeni z načrtovanjem politik, ki upošteva socialno-demografske razlike med starejšimi. Ena izmed slabosti raziskave je ta, da je kritični pregled literature omejen na angleško literaturo, ki je na voljo na spletu. Druga slabost je ta, da so kljub uporabljenemu celostnemu okviru starejši opredeljeni kot homogena skupina, raziskava pa se ne osredotoča na njihove specifične potrebe glede na spol, socio- loško ozadje ali ekonomski položaj. Prihodnje raziskave bi morale predstavljena tematska področja proučiti na podlagi empiričnih študij primera, z uporabo kvali- tativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, teoretični okvir pa bi moral biti podkrepljen s kvantitativno analizo podatkov na treh obravnavanih ravneh. Ker se večina razpoložljivih po- datkov o podnebnih spremembah nanaša samo na regional- no raven, bi bilo treba lokalne podatke, potrebne za tovrstne raziskave, zbrati s posebnimi metodami. Opisani okvir pa bi lahko priredili in ovrednotili tudi za različne ravni mest (npr. metropolitanska območja), bolj poglobljene raziskave pa bi se lahko osredotočile na različne identitete in potrebe starejših kot heterogene družbene skupine. 8 Sklep Z vidika izpostavljenosti podnebnim spremembam in njihovih vplivov na zdravje starejših bi se morali urbanistične strategije in ukrepi osredotočati na notranje in zunanje toplotno udobje, kakovost zraka, upravljanje energijske porabe, obvladovanje tveganj, varnost, izboljšanje zdravstvenih sistemov in vključe- vanje okoljskih rešitev v urbana naselja. Avtorici sta v članku predstavili pomen odzivanja na podnebne spremembe in obli- kovanja starosti prijaznih mest z vidika podnebne in družbene pravičnosti. Staranje prebivalstva in podnebne spremembe sta dva neizogibna in nepopravljiva scenarija mest v prihodnosti, zato ju je treba nujno združiti v enega in na tej podlagi ustvariti bolj trajnostna, odporna in zdrava mesta. Avtorici sta na pod- lagi kritičnega pregleda literature izpostavili ključna tematska področja, ki jih je treba obravnavati pri oblikovanju starosti prijaznih mest, ki se odzivajo na podnebne spremembe, in predstavili praktičen kontrolni seznam za lokalne uprave. Rümeysa Bayar, Tehnična univerza v Erzurumu, Fakulteta za gradbe- ništvo in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo, Erzurum, Turčija E-naslov: rumeysa.bayar@erzurum.edu.tr Aysun Aygün Oğur, Univerza Pamukkale, Fakulteta za arhitekturo in oblikovanje, Oddelek za urbanizem in regionalno načrtovanje, Denizli, Turčija E-naslov: aaygun@pau.edu.tr Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 14 Viri in literatura Abbing, H. R. (2016): Health, healthcare and ageing populations in Eu- rope, a human rights challenge for European health systems. European Journal of Health Law, 23(5), 435–452. doi:10.1163/15718093-12341427 Aguiar, B., in Macário, R. (2017): The need for an elderly centred mobili- ty policy. Transportation Research Procedia. doi:10.1016/j.trpro.2017.05.309 Allen, K., in Glasby, J. (2010): “The billion dollar question”: Embedding prevention in older people’s services – 10 “high impact” changes. Dostop- no na: http://epapers.bham.ac.uk/759/1/policy-paper-eight.pdf (sneto 18. 9. 2022). Antal, H., in Bhutani, S. (2022): Identifying linkages between climate change, urbanisation, and population ageing for understanding vulne- rability and risk to older people: A review. Ageing International, 1–24. doi:10.1007/s12126-022-09504-7 Aram, F., García, E. H., Solgi, E., in Mansournia, S. (2019): Urban green space cooling effect in cities. Heliyon, 5(4), e01339. doi:10.1016/j.heliyon.2019.e01339 Astell-Burt, T., Feng, X., in Kolt, G. S. (2013): Mental health benefits of neighbourhood green space are stronger among physically active adults in middle-to-older age: evidence from 260,061 Australians. Pre- ventive medicine, 57(5), 601–606. doi:10.1016/j.ypmed.2013.08.017 Baja, E. S., Schwartz, J. D., Wellenius, G. A., Coull, B. A., Zanobetti, A., Vo- konas, P. S., idr. (2010): Traffic-related air pollution and QT interval: Mo- dification by diabetes, obesity, and oxidative stress gene polymorphi- sms in the normative aging study. Environmental Health Perspectives, 118(6), 840–846. doi:10.1289/ehp.0901396 Balbus, J. M., in Malina, C. (2009): Identifying vulnerable subpopulations for climate change health effects in the United States. Journal of Occu- pational and Environmental Medicine, 51(1), 33–37. doi:10.1097/JOM.0b013e318193e12e Baldwin, C., Matthews, T., in Byrne, J. (2020): Planning for older people in a rapidly warming and ageing world: The role of urban greening. Urban Policy and Research, 38(3), 199–212. doi:10.1080/08111146.2020.1780424 Bambrick, H. J., Capon, A. G., Barnett, G. B., Beaty, R. M., in Burton, A. J. (2011): Climate change and health in the urban environment: Adaptati- on opportunities in Australian cities. Asia Pacific Journal of Public Health, 23(2 Suppl.), 67S–79S. doi:10.1177/1010539510391774 Bayar, R., in Türkoğlu, H. (2021): The relationship between living envi- ronment and daily life routines of older adults. A/Z ITU Journal of the Faculty of Architecture, 18, 29–43. Beard, J. R., in Petitot, C. (2010): Ageing and urbanization: Can cities be designed to foster active ageing? Public Health Reviews, 32(2), 427–450. doi:10.1007/BF03391610 Booth, M. L., Owen, N., Bauman, A., Clavisi, O., in Leslie, E. (2000): So- cial-cognitive and perceived environment influences associated with physical activity in older Australians. Preventive Medicine, 31(1), 15–22. doi:10.1006/pmed.2000.0661 Brisley, R., Welstead, J., Hindle, R., in Paavola, J. (2012): Socially just adaptation to climate change. York, UK, Joseph Roundtree Foundation. Broome, K., Worrall, L., Fleming, J., in Boldy, D. (2013): Evaluation of age-friendly guidelines for public buses. Transportation Research Part A: Policy and Practice, 53, 68–80. doi:10.1016/j.tra.2013.05.003 Buffel, T., Phillipson, C., in Scharf, T. (2012): Ageing in urban enviro- nments: Developing ‘age-friendly’cities. Critical social policy, 32(4), 597–617. doi:10.1177/0261018311430457 Buffel, T., Verté, D., de Donder, L., de Witte, N., Dury, S., Vanwing, T., idr. (2012): Theorising the relationship between older people and their immediate social living environment. International Journal of Lifelong Education, 31(1), 13–32. doi:10.1080/02601370.2012.636577 Bukov, A., Maas, I., in Lampert, T. (2002): Social participation in very old age: Cross-sectional and longitudinal findings from BASE. The Journals of Gerontology Series B: Psychological Sciences and Social Sciences, 57(6), P510–P517. doi:10.1093/geronb/57.6.P510 Bulkeley, H., in Tuts, R. (2013): Understanding urban vulnerability, adaptation and resilience in the context of climate change. Local Envi- ronment, 18(6), 646–662. doi:10.1080/13549839.2013.788479 Burby, R. J., in Rohe, W. M. (1990): Providing for the housing needs of the elderly. Journal of the American planning association, 56(3), 324–340. doi:10.1080/01944369008975776 Carnes, B. A., Staats, D., in Willcox, B. J. (2014): Impact of climate change on elder health. Journals of Gerontology Series A: Biomedical Sciences and Medical Sciences, 69(9), 1087–1091. doi:10.1093/gerona/glt159 Centers for Disease Control and Prevention (2022a): Weekly updates by select demographic and geographic characteristics. Dostopno na: https:// www.cdc.gov/nchs/nvss/vsrr/covid_weekly/index.htm (sneto 3. 1. 2023). Centers for Disease Control and Prevention (2022b): Healthy places terminology. Dostopno na: https://www.cdc.gov/healthyplaces/ terminology.htm (sneto 20. 9. 2022). Chang, A. Y., Tan, A. X., Nadeau, K. C., in Odden, M. C. (2022): Aging he- arts in a hotter, more turbulent world: The impacts of climate change on the cardiovascular health of older adults. Current Cardiology Reports, 1–12. doi:10.1007/s11886-022-01693-6 Cvitkovich, Y., in Wister, A. (2001): The importance of transportati- on and prioritization of environmental needs to sustain well-being among older adults. Environment and Behavior, 33(6), 809–829. doi:10.1177/00139160121973250 Darton, R. A. (2022): Extra care housing: The current state of research and prospects for the future. Social Policy and Society, 21(2), 292–303. doi:10.1017/S1474746421000683 Depietri, Y., in McPhearson, T. (2017): Integrating the grey, green, and blue in cities: Nature-based solutions for climate change adaptation and risk reduction. V: Kabisch, N., Korn, H., Stadler, J., in Bonn A. (ur.): Nature-based solutions to climate change adaptation in urban areas, 91–109. Springer, Cham. doi:10.1007/978-3-319-56091-5_6 Dikken, J., van den Hoven, R. F. M., van Staalduinen, W. H., Hulsebosch- -Janssen, L. M. T., in van Hoof, J. (2020): How older people experience the age-friendliness of their city: Development of the age-friendly cities and communities questionnaire. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(18), 6867. doi:10.3390/ijerph17186867 Dong, G.-H., Zhang, P., Sun, B., Zhang, L., Chen, X., Ma, N., et al. (2012): Long-term exposure to ambient air pollution and respiratory disease mortality in Shenyang, China: A 12-year population-based retrospective cohort study. Respiration, 84(5), 360–368. doi:10.1159/000332930 Finlay, J. M., in Kobayashi, L. C. (2018): Social isolation and loneliness in later life: A parallel convergent mixed-methods case study of older adults and their residential contexts in the Minneapolis metropolitan area, USA. Social Science & Medicine, 208, 25–33. doi:10.1016/j.socscimed.2018.05.010 Fothergill, A., in Peek, L. A. (2004): Poverty and disasters in the United States: A review of recent sociological findings. Natural Hazards, 32(1), 89–110. doi:10.1023/B:NHAZ.0000026792.76181.d9 Francis, L. F. M., in Jensen, M. B. (2017): Benefits of green roofs: A syste- matic review of the evidence for three ecosystem services. Urban Fore- stry & Urban Greening, 28, 167–176. doi:10.1016/j.ufug.2017.10.015 R. BAYAR, A. AYGÜN OĞUR Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 15 Frantzeskaki, N., McPhearson, T., Collier, M. J., Kendal, D., Bulkeley, H., Dumitru, A., idr. (2019): Nature-based solutions for urban climate change adaptation: Linking science, policy, and practice communi- ties for evidence-based decision-making. BioScience, 69(6), 455–466. doi:10.1093/biosci/biz042 Gago, E. J., Roldan, J., Pacheco-Torres, R., in Ordóñez, J. (2013): The city and urban heat islands: A review of strategies to mitigate adver- se effects. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 25, 749–758. doi:10.1016/j.rser.2013.05.057 Gamble, J. L., Hurley, B. J., Schultz, P. A., Jaglom, W. S., Krishnan, N., in Harris, M. (2013): Climate change and older Americans: State of the science. Environmental Health Perspectives, 121(1), 15–22. doi:10.1289/ehp.1205223 Gardiner, S. M. (2011): Climate justice. V: Dryzek, J. S., Norgaard, R. B., in Schlosberg, D. (ur.): The Oxford handbook of climate change and society, 309–322. Dostopno na: https://global.oup.com/academic/product/ the-oxford-handbook-of-climate-change-and-society-9780199683420?c- c=tr&lang=en& (sneto 25. 10. 2022). Garner, I. W., in Holland, C. A. (2020): Age-friendliness of living enviro- nments from the older person’s viewpoint: Development of the Age- -Friendly Environment Assessment Tool. Age and Ageing, 49(2), 193–198. doi:10.1093/ageing/afz146 Gifford, E., in Gifford, R. (2016): The largely unacknowledged impact of climate change on mental health. Bulletin of the Atomic Scientists, 72(5), 292–297. doi:10.1080/00963402.2016.1216505 Gitlin, L. N. (2003): Conducting research on home environments: Les- sons learned and new directions. The Gerontologist, 43(5), 628–637. doi:10.1093/geront/43.5.628 Giusti, L. (2009): A review of waste management practices and their impact on human health. Waste Management, 29(8), 2227–2239. doi:10.1016/j.wasman.2009.03.028 Gong, P., Liang, S., Carlton, E. J., Jiang, Q., Wu, J., Wang, L., idr. (2012): Urbanisation and health in China. The Lancet, 379(9818), 843–852. doi:10.1016/S0140-6736(11)61878-3 Grimaldi, R., Opromolla, A., Parente, G. A., Sciarretta, E., in Volpi, V. (2016): Rethinking public transport services for the elderly through a transgenerational design approach. V: Zhou, J., in Salvendy, G. (ur.): International Conference on Human Aspects of IT for the Aged Population, 395–406. Cham, Springer. doi:10.1007/978-3-319-39949-2_38 Gutman, G. (2007): Creating a healthy environment for aging populati- ons. V: Robinson, M. (ur.): Global Health and Global Aging, 281–291. San Francisco, Jossey-Bass. doi:10.1016/j.atmosenv.2014.07.006 Guttikunda, S. K., Goel, R., in Pant, P. (2014): Nature of air pollution, emission sources, and management in the Indian cities. Atmospheric Environment, 95, 501–510. doi:10.1016/j.atmosenv.2014.07.006 Haines, A., in Patz, J. A. (2004): Health effects of climate change. JAMA, 291(1), 99–103. doi:10.1001/jama.291.1.99 Haq, G. (2021): The forgotten generation: Older people and climate change. V: Bell, K. (ur.): Diversity and inclusion in environmentalism, 118–131. London, Routledge. Holley-Moore, G., in Creighton, H. (2015): The future of transport in an ageing society. London, Age UK. Howden-Chapman, P., Signal, L., in Crane, J. (1999): Housing and health in older people: Ageing in place. Social Policy Journal of New Zealand, 14–30. Hughes, S., in Hoffmann, M. (2020): Just urban transitions: Toward a research agenda. Wiley Interdisciplinary Reviews: Climate Change, 11(3), e640. doi:10.1002/wcc.640 Hunt, A., in Watkiss, P. (2011): Climate change impacts and adaptation in cities: A review of the literature. Climatic Change, 104(1), 13–49. doi:10.1007/s10584-010-9975-6 IPCC (2021): Climate Change 2021: The physical science basis. Contribu- tion of working group I to the Sixth assessment report of the intergover- nmental panel on climate change. Cambridge, Cambridge University Press. doi:10.1017/9781009157896. Dostopno na: https://www.ipcc.ch/ (sneto 10. 12. 2022). IPCC (2022): Climate Change 2022: Impacts, adaptation and vulnerability. Contribution of working group II to the sixth assessment report of the intergovernmental panel on climate change. Ženeva, Intergovernmental Panel on Climate Change. Dostopno na: https://www.ipcc.ch/ (sneto 10. 12. 2022). Iqbal, A., Rahman, M. M., in Beecham, S. (2022): Permeable pavements for flood control in Australia: Spatial analysis of pavement design consi- dering rainfall and soil data. Sustainability, 14(9), 4970. doi:10.3390/su14094970 Jackie, K. Y. C. (2013): Projecting sustainable living environment for an ageing society: The case of Hong Kong. Procedia Environmental Scien- ces, 17, 675–684. doi:10.1016/j.proenv.2013.02.084 Jayasooriya, V. M., in Ng, A. W. M. (2014): Tools for modelling of storm- water management and economics of green infrastructure practices: A review. Water, Air, & Soil Pollution, 225(8), 1–20. doi:10.1007/s11270-014-2055-1 Jun, H. J., in Hur, M. (2015): The relationship between walkability and neighborhood social environment: The importance of physical and perceived walkability. Applied Geography, 62, 115-124. doi:10.1016/j.apgeog.2015.04.014 Kerimray, A., Rojas-Solórzano, L., Torkmahalleh, M. A., Hopke, P. K., in Gallachóir, B. P. Ó. (2017): Coal use for residential heating: Patterns, health implications and lessons learned. Energy for Sustainable Deve- lopment, 40, 19–30. doi:10.1016/j.esd.2017.05.005 Khosravi, H., Gharai, F., in Taghavi, S. (2015): The impact of local built environment attributes on the elderly sociability. Technology, 25(1), 21–30. Krawchenko, T., Keefe, J., Manuel, P., in Rapaport, E. (2016): Coastal climate change, vulnerability and age friendly communities: Linking planning for climate change to the age friendly communities agenda. Journal of Rural Studies, 44, 55–62. doi:10.1016/j.jrurstud.2015.12.013 Kim, J. (2010): Neighborhood disadvantage and mental health: The role of neighborhood disorder and social relationships. Social science rese- arch, 39(2), 260–271. doi:10.1016/j.ssresearch.2009.08.007 Kloos, B., in Townley, G. (2011): Investigating the relationship between neighborhood experiences and psychiatric distress for individuals with serious mental illness. Administration and Policy in Mental Health and Mental Health Services Research, 38, 105–116. doi:10.1007/s10488-010-0307-y Kurppa, M., Hellsten, A., Auvinen, M., Raasch, S., Vesala, T., in Järvi, L. (2018): Ventilation and air quality in city blocks using large-eddy simu- lation – urban planning perspective. Atmosphere, 9(2), 65. doi:10.3390/atmos9020065 Leyva, E. W. A., Beaman, A., in Davidson, P. M. (2017): Health impact of climate change in older people: An integrative review and implications for nursing. Journal of Nursing Scholarship, 49(6), 670–678. doi:10.1111/jnu.12346 Lin, B. B., Ossola, A., Alberti, M., Andersson, E., Bai, X., Dobbs, C., idr. (2021): Integrating solutions to adapt cities for climate change. The Lancet Planetary Health, 5(7), e479–e486. doi:10.1016/S2542-5196(21)00135-2 Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 16 Lynn, K., MacKendrick, K., in Donoghue, E. M. (2011): Social vulnerabi- lity and climate change: Synthesis of literature (= Gen. Tech. Rep. PNW- -GTR-838). Portland, OR: US Department of Agriculture, Forest Service, Pacific Northwest Research Station. Marmot, M., in Bell, R. (2013): Fair society, healthy lives. Public Health, 126(Suppl. 1), S4–S10. doi:10.1016/j.puhe.2012.05.014 McDermott-Levy, R., Kolanowski, A. M., Fick, D. M., in Mann, M. E. (2019): Addressing the health risks of climate change in older adults. Journal of Gerontological Nursing, 45(11), 21–29. doi:10.3928/00989134-20191011-04 McGarry, P., in Morris, J. (2011): A great place to grow older: A case study of how Manchester is developing an age-friendly city. Working with Older People, 15(1), 38–46. doi:10.5042/wwop.2011.0119 Mednarodna agencija za energijo (2022): Buildings. Dostopno na: ht- tps://www.iea.org/reports/buildings (sneto 10. 12. 2022). Menec, V. H., Means, R., Keating, N., Parkhurst, G., in Eales, J. (2011): Conceptualizing age-friendly communities. Canadian Journal on Aging/ La revue canadienne du vieillissement, 30(3), 479–493. doi:10.1017/S0714980811000237 Metz, D. H. (2000): Mobility of older people and their quality of life. Transport policy, 7(2), 149–152. doi:10.1016/S0967-070X(00)00004-4 Milan, B. F., in Creutzig, F. (2015): Reducing urban heat wave risk in the 21st century. Current Opinion in Environmental Sustainability, 14, 221–231. doi:10.1016/j.cosust.2015.08.002 Mitchell, B. C., in Chakraborty, J. (2014): Urban heat and climate justice: A landscape of thermal inequity in Pinellas County, Florida. Geographi- cal Review, 104(4), 459–480. doi:10.1111/j.1931-0846.2014.12039.x Nazroo, J., in Matthews, K. (2012): The impact of volunteering on well-be- ing in later life. Cardiff, WRVS. OECD (2020): Decarbonising urban mobility with land use and transport policies: The case of Auckland. Dostopno na: https://www.oecd.org/ env/Decarbonising-Urban-Mobility-with-Land-Use-and-Transport-Poli- cies--The-Case-of-Auckland.pdf (sneto 10. 12. 2022). Oğur, A. A., Özman, E. K., in Özdemir, Z. (2021): Harnessing Covid-19 experiences in pandemic regions for a tentative framework of urban resilience. Regions E-Zine, Regions in Transition III: Recovering from the COVID-19 Pandemic, 11. doi:10.1080/13673882.2021.00001108 Palacios, R. (2002): The future of global ageing. International Journal of Epidemiology, 31(4), 786–791. doi:10.1093/ije/31.4.786 Phelan, J. C., Link, B. G., Diez-Roux, A., Kawachi, I., in Levin, B. (2004): “Fundamental causes” of social inequalities in mortality: A test of the theory. Journal of Health and Social Behavior, 45(3), 265–285. doi:10.1177/002214650404500303 Quinn, A. (2008): Healthy aging in cities. Journal of Urban Health, 85(2), 151–153. doi:10.1007/s11524-008-9268-9 Ren, C., Yang, R., Cheng, C., Xing, P., Fang, X., Zhang, S., idr. (2018): Creating breathing cities by adopting urban ventilation assessment and wind corridor plan – the implementation in Chinese cities. Jo- urnal of Wind Engineering and Industrial Aerodynamics, 182, 170–188. doi:10.1016/j.jweia.2018.09.023 Rhoades, J. L., Gruber, J. S., in Horton, B. (2018): Developing an in-depth understanding of elderly adult’s vulnerability to climate change. The Gerontologist, 58(3), 567–577. doi:10.1093/geront/gnw167 Rosenbloom, S. (2009): Meeting transportation needs in an aging-frien- dly community. Generations, 33(2), 33–43. Rosenzweig, C., Solecki, W., Hammer, S. A., in Mehrotra, S. (2010): Cities lead the way in climate-change action. Nature, 467(7318), 909–911. doi:10.1038/467909a Schlosberg, D., in Collins, L. B. (2014): From environmental to climate justice: Climate change and the discourse of environmental justice. Wiley Interdisciplinary Reviews: Climate Change, 5(3), 359–374. doi:10.1002/wcc.275 Scott, M., Lennon, M., Haase, D., Kazmierczak, A., Clabby, G., in Beatley, T. (2016): Nature-based solutions for the contemporary city/Re-naturing the city/Reflections on urban landscapes, ecosystems services and nature-based solutions in cities/Multifunctional green infrastructure and climate change adaptation: Brownfield greening as an adaptation strategy for vulnerable communities?/Delivering green infrastructure through planning: Insights from practice in Fingal, Ireland/Planning for biophilic cities: From theory to practice. Planning Theory & Practice, 17(2), 267–300. doi:10.1080/14649357.2016.1158907 Simoni, M., Baldacci, S., Maio, S., Cerrai, S., Sarno, G., in Viegi, G. (2015): Adverse effects of outdoor pollution in the elderly. Journal of Thoracic Disease, 7(1), 34. Stephens, C., in Allen, J. (2022): Older people as active agents in their neighborhood environments: Moving house can improve quality of life. The Gerontologist, 62(1), 56–65. doi:10.1093/geront/gnab065 Sugiyama, T., in Thompson, C. W. (2007): Outdoor environments, activity and the well-being of older people: Conceptualising environmental support. Environment and Planning A, 39(8), 1943–1960. doi:10.1068/a38226 Sun, C., Zhang, W., Fang, X., Gao, X., in Xu, M. (2019): Urban public transport and air quality: Empirical study of China cities. Energy Policy, 135, 110998. doi:10.1016/j.enpol.2019.110998 Sundquist, K., Eriksson, U., Kawakami, N., Skog, L., Ohlsson, H., in Ar- vidsson, D. (2011): Neighborhood walkability, physical activity, and walking behavior: the Swedish Neighborhood and Physical Activity (SNAP) study. Social science & medicine, 72(8), 1266–1273. doi:10.1016/j.socscimed.2011.03.004 SZO (2002): Active ageing: A policy framework. Dostopno na: https:// apps.who.int/iris/handle/10665/67215 (sneto 10. 9. 2022). SZO (2007): Global age-friendly cities: A guide. Dostopno na: https:// apps.who.int/iris/handle/10665/67215 (sneto 10. 9. 2022). SZO (2022): WHO Coronavirus (COVID-19) Dashboard. Dostopno na: https://covid19.who.int (sneto 10. 9. 2022). Thomas, M. B. (2020): Epidemics on the move: Climate change and infectious disease. PLoS Biology, 18(11), e3001013. doi:10.1371/journal.pbio.3001013 Thompson, C. W. (2013): Activity, exercise and the planning and design of outdoor spaces. Journal of Environmental Psychology, 34, 79–96. doi:10.1016/j.jenvp.2013.01.003 Tinker, A. (1997) Housing for elderly people. Reviews in Clinical Geron- tology, 7(2), 171–176. doi:10.1017/S095925989700018X van Hoof, J., Marston, H. R., Kazak, J. K., in Buffel, T. (2021): Ten que- stions concerning age-friendly cities and communities and the built environment. Building and Environment, 199, 107922. doi:10.1016/j.buildenv.2021.107922 Wang, C., Sierra Huertas, D., Rowe, J. W., Finkelstein, R., Carstensen, L. L., in Jackson, R. B. (2021): Rethinking the urban physical environment for century-long lives: From age-friendly to longevity-ready cities. Nature aging, 1(12), 1088–1095. doi:10.1038/s43587-021-00140-5 Wellecke, C., D’Cruz, K., Winkler, D., Douglas, J., Goodwin, I., Davis, E., idr. (2022): Accessible design features and home modifications to improve physical housing accessibility: A mixed-methods survey of occupational therapists. Disability and Health Journal, 15(3), 101281. doi:10.1016/j.dhjo.2022.101281 R. BAYAR, A. AYGÜN OĞUR Urbani izziv, letnik 34, št. 1, 2023 17 Wong, R. C. P., Szeto, W. Y., Yang, L., Li, Y. C., in Wong, S. C. (2017): Elderly users’ level of satisfaction with public transport services in a high-density and transit-oriented city. Journal of Transport and Health, 7 (september), 209–217. doi:10.1016/j.jth.2017.10.004 Xie, N., Wang, H., in Feng, D. (2015): Coating materials to increase pave- ment surface reflectance. V: Pacheco-Torgal, F., Labrincha, J., Cabeza, L., in Granqvist, C. (ur.): Eco-efficient materials for mitigating building cooling needs, 13–35. Amsterdam, Elsevier. doi:10.1016/B978-1-78242-380-5.00002-9 Yang, H., Lee, T., in Juhola, S. (2021): The old and the climate adaptati- on: Climate justice, risks, and urban adaptation plan. Sustainable Cities and Society, 67, 102755. doi:10.1016/j.scs.2021.102755 Združeni narodi (2022): World population prospects. Dostopno na: https://population.un.org/wpp/ (sneto 10. 9. 2022). Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest: teoretični pregled