Leto v V Celjti, dne i. septembra 1910. St. 35. trtek; ako je t« dan praznik, pi dan poprej. — * "episi, reklamacije, vpraSanja itd.) je pošiljati "i^ [-j——j Reklamacije so poštnine proste. - Uredništvo: Schillerjev* cesta Ite?,. 3. Izhaja rs Vse peSiljatve na nadev: „Narodni LI»»" * Celi >: Schill) „Narodni List" stane za celo leto 4 L za pol leta 9 K, Četrt leta 1 E. Za Ameriko in drage detele na leto 6 K 60 vin. Naročnina se plafoje vnaprej. — Posamezna številka ■tane 19 vin. ■p- - das Oglasi se rtónnajo po IS vinarjev ena petit vrsta. -Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: „Narodni List" v Celju. Javna skušnja ria kmetijski Šili v Šent iurjü ob JilŽhi Žetfezhiči. V soboto, 27. avg., je bila v novi kmet. šoli v Št. Jurju ob J. ž. prvič javna skušnja gojencev tega zavoda. Prišel je k skušnji kot zastopnik deželnega odbora grof Franc Attems, ki jp vodil izpraševanje. Za c. kr. namestnika je prišel iz Gradca okrajni glavar Wegbauer, ža celjski okrajni zastop komisar dr. Breschar, za štajersko kmetijsko družbo Perilo Roš iz Hrastnika, za živinorejsko zadrugo distriktni nacéhiifc VValcntinitsch. Prisostvovali so skušnji tudi deželni posianci dr .Vek. Kukovec, Ter-giav in Vrečko. Iz Ši. Jürjä je prišel zdravnik dr. ipavic, župnik Mikiiš in nadučitelj Sivka. Udeležilo se je skušnje več rtadučiteljev, učiteljev, kaplanov in sta riše v gojencev sòlè. Gojence, katerih je bilo letos 24, so izpraševali ravnatelj g. Ivan Belle, strokovni učitelj Zidahšek, živinozdravnik Anton Vršič iti kot pomožni učitelji gospodje Kveder, čulek in ftepelj s Šentjurske ljudske šole. Skušnja jé trajala od pol 11. ure do 1. ure in so dajali učenci tako lepe in točne odgovore, da so vzbudili splošno zanimanje s svojim znanjem ih s svojo inteligenco. Koncem skušnje je grof Attems pozdravil navzoče goste in razdelil po daljšem nagovoru dijakom spričevala. Govoril je nemški, kér slovenski ne zrrà, ih je ravnatelj Belle po naročilu grofa Attemsà prestavil posamezne odstavke tovora ria slovenski jezik. Grof Attems je pohvalil vodstvo zavoda in se zahvalil pomožnim močem. Ob odobravanju poslušalcev, je povedat, da je s pomočjo c.,k.r. vlade izposloval še v zadnjem Času znesek 20.000 K, da se ie prikupi nekaj zemlje Iti se šola dopolni. Omènjl je tudi. da sé prihodnje lèto pouk izpòpòhn. V.išlili smo. da bode povedal, da se upelje pouk v vinarstvu, toda motili smo se, grof Attems je naznani}, da bode nov učni predmet vsled želje iz neke strani — veronauk, česar pa ni bilo treba posebej omenjati. Splošno se je pritrjevalo besedam grofä Attems^, naj gojenci ostanejo delavni, vzgledni kmetje, ki se iaj ne izneverijo svojemu kmečkemu stanu. Ravnatelj Belle je pridejal v slovo dijakom zagotovilo, da jim bode zavod zmiraj šel z nasvetom na roko in je zaključil s trikratnim živio na cesarja, na kar só za-èli dijaki cesarsko pesem. Deželni poslanec dr. Ku-òvec se je zahvalil grofu Attemsu za požrtvovalen trud. katerega je posvetil ustanovitvi m ureditvi šole in za njegovo osebno naklonjenost zavodu, ter okrajnemu glavarju Wegbauerju za pozornost, dà je tudi prišel. Grof Attems je zagotovil v svojem odgo-ru, dà mu bode próèvft kmetijske Šole v t. Jurju zmiraj pri srcu. Tako Se je zaključilo prvo léto pouka na ti novi in edini slovenski kmetijski šoli nà Štajerskem v splošno zadovbtjhos't. t Spoštujmo ift ljubimo svoj jezik! Neki slavni pisatelj je zapihal: »Ljubimo svoj jezik, ker je najkrepkejša vez našega narodnega edin-stva, odmev naše prošlosti, glas naše bodočnosti, ne samo gola xieseda, marveč resnica duše dbmovin-ske. Po jeziku se namreč spoznavajo narodi, po jeziku smo tudi mi v silni zmesi narodov posebno in samosvoje delo. Če narod izgubi svoj jezik, je pretrgal vez, ki ga je spajala s prahom njegovih pradedov izgubil je svojo sedanjost in zanj tudi ni več bodočnosti. Žalosten vzgled so nam v'tem oziru nekoè številna in bogata slovanska plemena na Polabskem, ki so utonila v germanskih valovih. Na njih zemlji, kjer je v davnini odmevala mila slovanska pesem, gospodari sedaj Hajstriip'èrièjSi šbvražnik vsega, kar ie slovansko. Nas Slovence obdajajo s treh strani trije mogočni sovražniki, ki se trgajo za našo zemljo slovensko. Ker so številno in kulturno močriejŠi kakor mi Öbstoji za nas, velika nevarnost, da nas oropajo naše£a jezika ih naš narodno upropastijo. Divna in junaška jè bita borba, redka v zgodovini človeštva, ki so jo vodili naši pradedje za svojo najdražjo svetinjo — za jezik slovenski. Oholi in hehästitni tujec jim je pač n-grabil marsikateri košček slovenske zemlje, toda maternega jezika jim ni mogel ukrasti. Po .težki stoletni borbi, ko je napočila dobà, v kateri sè je slovesno proglašalo in oznanjevalo načelo svobode, bratstva in enakosti, se je zdelo, da je obstanek našemu jeziku zagotovljen in da je zanj prenehala vsaka nevarnost. Toda kakšna zmota! Baš v novejšem času so se- na široko odprla vrata tujemu navalu! Dunajska vlada in vojaška uprava nàsilnó uvajata v yse naše civilne in vojaške urade nemški jezik, pošiljata ,k. nam nemške svoje uslužbence kot pijonirje nemških teženj, šola skrbi za to, da se naša deca temeljito odtuji narodnemu mišljenju in čustvovanju, a česar država ne more opraviti, za to skrbe razna od vlade podpirana pj-ót4sÌovàn|kà društva, katerih edini smpter je, da odvzamejo Slovencu zadnii košček zemlje in gà končno oropajo tudi materinega jezika. V obmejnih slovenskih zemljah jedo naš kruh skoro izključno nemški uradniki; ki. ali ne znajo ali hočejo znati slovenskega jezika; Slovenski uradniki so tu prave bele vrane. Tudi pri nas na Štajerskem ni v tem oziru nič boljše. Pri političnih in finančnih oblastih zavzemajo vsa boljša mesta trijci — Nemci. Slovenski uradnik, daši je neprimerno sposobnejši za šlužbo kakor Nemec, ki večinoma samo šiloma lomi naš jezik, je povsodi zapostavljen in je po sodbi naše dobre matere vlade k večjemu dober za najnižja uradniška mesta, ki p'óv-zročujejo pač mnogo dela, dajejo pa prav skromne dohodke. Tujec Nemec se pri nas masti in debeli, dor mači sin Slovenec pa mora nà rodni zemlji čepeti pod mizo ter čakati na drobtinice, ki padajo od bogato obložene, tujčeve mize. Po vseh državnih uradih se nemškhtari za žive in mrtve; nemščina je povsodi gospodujoč jezik, a slovenski jezik se samo milostno trpi kakor neko nadležno, a Veridàr neizogibno zlo. A kdo je tertiu kriv, da se na naših rodnih tleh takò malo spoštujejo pravice slovenskega jèzika? Mari säih'ö vlada ih naši nemški nasprotniki? Rbko ftà Srcè ih fibdimb odkritosrčni! Dober del krivde pada tudi nä nas Same! Ponižno, kakor j^gnjeta vkla-rijafno svoj tilnik pod nemški jarem in čimbolj nas tepo, tem vdanejše poljnbljairio palico, katere udarci riäih padajo po hrbtu. To je suženjska naša narava, ki zastruplja vse naše javno življenje. Slovenec -Uradnik, ki spie2à nekoliko višje po službeni lestvici, sé navadno odtuji svojemu narodu ali pa postane klečeplažec, ki slepo izvršiije Vsè ukaze od zgoraj in naj so ti še tako krivični za Slovence. Takšne vtste »slovenski uradniki« so nam bolj škodljivi, kakor hajzagrižfenejŠi tujci. In takšnih eksemplarov ni malo ihed nami, zlasti pà cvéto v sodni in profesorski službi. Profesorjem je izročena v vzgojo naša mladina — riaša riada — naša bodočnost. Koliko dobrega in koliko koristnejša bi lahko storili zä narod in domoVino, ako bi našo mladež poučfevaji v domorod-nem duhu, ako bi jo vzgojevali v zavedne, navdušene narodnjake! _v ( * A kaj Vidimb? Mnogo je še »sjoyenskih« profesorjev, ki smatrajo za svojo najsvetejšo dolžnost, da vzgajajo iz našega mladega naraščaja — »polomljene značaje«. A posvetimo sedal v naše vrste! Ali izpolnjujemo morda mi sami dolžnosti, ki nani jih nalaga naše narodno prepričanje? V sVojo sramoto moramo priznati, da ne! Če zna kdo izmed nas pet, šest tujih besedi, že komaj čaka, da bi to švbje »znanje« pokazal pred ljudmi ter še šopiril pred jàviìoStjb š tUjftn, a vrhu tega še ne lepim perjem. Naši fantje, ki se vračajo od vojakov, mislijo, da se bodo posebno postavili; da znajo par nemških, navadno ne najlepših besed, ki so jih jim s puškinim kopitom s silo vbili pri vojàkih v glavo, a ne čutijo, da so one v glavo jim vlite besede samo znak njihovega hlapčevstva in róbstva! Kaj pa naši obrtniki in trgovoj, naše ra-zumhištvo moškega in ženskega spola? Naš trgovec in obrtnik je navadno srečen, ako more nad svojo protìàjfalno pritrditi tudi nemški napis, dasi nirna riiti vinarja koristi od tega, a naše razumništvo obojega spola smatra še vedno za silno »imenitno« in »nobel«, ako blebeče v neke vrste nefnškern narečju, ki je tako ostudno, da bi slavna nemška pesnika Goethe in Schiller gotovo ogorčeno protestirala proti terriu, ako bi kdo to narečje hotel proglasiti za nemški jezik. Takšni smo sami. Kako moremo potem zahtevati od tujcev, da spoštujejo naš jezik, naše šege in navade, ako sami zametujemo in ornalovažujemo vse, kar je naše?! Dobro je, ako znamo več jezikov, saj že pregovor pravi: kolikor več jezikov znaš. toll- LISTEK. Ö Železnicah. , Spisal železnični uradnik. (Dalje.) Dosti popolnejše in bolj stroge nego te. so bile pruske železniške postave, ki so kmalu za avstrijskimi že izšle 3. listopada istega leta. Po teh postavah prehajajo zasebne železnice v last države še le po 80, 90 in 99 letih. Samo eni železnici (ta je tildi edina v vsej Evropi!) ni omejena pravica, ostati zasebna last. V pruski postavi nahajajo se tudi že točke, ki zahtevajo od vseh podjetij, ohraniti železniške ceste v dobrem stanju ter povrniti vso škodo, ki bi le vsled zanemarjenja pri kakikoli nesreči povzročena bila. Dandanes imamo sličrte postave tudi v Avstriji, na kar se bodemo ozirali pozneje. Umevno je, da so vse države, kjer so se pričele graditi železnice, začele izdajati njim prikladne postave, ki so vsled raznih o-kolnosti, na koje ozirati se jim je treba bilo,„tudi med seboj prav različne. Lahko se pa trdi o vseh državah da so znale dobičkaželjnost raznih podjetij spretno zajeziti ter osigurati varnost državljanom pri uporabi železnic. Angleška seveda, ki ima v večjih pogledih v primeri z drugimi državami izjemno stanje, si je ohranila tudi pri železnicah znamenito posebnost. Tu, kjer vlada obrtna prostost, so gradili železnice brez posebnih utesnitev. Glavna stvar je bila, da so bile zanesljivo zgrajene v naprej določenem času. V kratkem je veljala Angleška za najbolj z železnicami preprežerib deželo. Bila je tudi v upràvnem oziru najbolj zamotana, kajti dogàjalo se je češto, da je uporabljalo več podjetij eno in isto železno cesto hkrätü. Vozili so torej po njej kakor vozniki pri nas po državni cesti. Da bi kedaj zapadlo kako podjetje državi, to na Angleškem ni znano; država zasebno železnico lahko le kupi in to še le po 15 letih, štetih od dobe, ko je bila izročena javnosti v uporabo. Država si je priborila nekaj ugleda še le potem, ko je mnogim družbam pornagalà iz denarnih zadreg. Avstrija je imela torej pri železniških podjetjih svojega okrilja večjo srečo, ni si dala z lepa kršiti ugleda države, marveč je s krepko roko zahtevala natančno izpolnjevanje svojih postavnih določb. — Iz raznih skušenj izcimil'e so se za železnice Avstrije postave, ki so stopile 16. listopada leta 1851 v veljavo ter še veljajo dandanes, v kolikor niso bile Spremenjene po poznejših odredbah. Razpadajo pa v dve poglavji. Prva obsega dolžnosti železniško-obratnih podjetij in njih uslužbencev. Drugo poglavje pa dolžnosti ljudstva, ki rabi železnice ali ima kako drugače opraviti z njimi. Prvo poglavje zopet obsega štiri oddelke, kojih prvi se ozira na izvedenje prometa, železniški obrat, k čemur se zahteva povoljno število potrebnih sredstev, kakor strqjev, voz, poslopij in zadostno število zanesljivih in zmožnih uradnikov. Nadalje se zahteva vedno dobro ohranjena železna cesta, vse pač, da se zamore po razglašenih voznih redih in tarifih vršiti promet redno in varno. Posebno strogi so predpisi glede strojev in voz. Razven revizije po vsakokratni vožnji se morajo stroji in vozovi še k preijodič. revizijam pošiljati v delavnice. Zategadelj iitfajo imenovana obratna sredstva, stroji in vozi sleherni svojo številko, o čemer se lahko vsàki dan prepričamo. Število je na óbeh daljših strärieh voza ali stroja zaznamovano ter zavoljo nadzorstva neobhodno potrebno. Ta oddelek ozira se tüdi ria sestavo vlakov. Pojerii vlak znači skupino med seboj sklenjenih voz, ki imajo oddrdrati istočasno proti isti smèri. Nobeden vlak ne sme imeti črez 100 voz, oziroma ker imajo nekateri vozovi več osi, nobeden več kot 200 osi. Poleg tega mora vsak vlak spremljati zadostno število zaviračev. S tem je preskrbljeno za slučaj, če bi se vlak utrgal, da lahko zavirači zanesljivo ustavijo odtrgani del. Zavoljo vàrnosti na progi zahteva ta postava v določeni razdalji ob železni cesti čuvaje, ki dajejo vlakom znamenja, če j*e vožnja prosta, če je treba voziti počasi, ali celo ustaviti vlak, na kar je paziti strojevodji, vlakovodji in zàviracem. Prehode preko železnih cest morajo zatvoriti čuvaji 5 minut pred prihodom vlaka, čredam živalij pa zabraniti prehod celo 10 minut prej, nego pride vlak. Po noči se mora pefraz-svetljenih svetilkah poznati na zunanjščini vsakega vlaka, ktero sriier ima in če je cel ali morebiti Utrgan. ko več veljaš, toda najdražji in najljubši nam vendar mora biti naš mili materin jezik. V ta jezik je vlil na rod svojo dušo, v njem je vsa naša prošlost, sijajna in temna, v njem nam govore grobovi naših prade-dov in ta jezik moramo zapustiti čist in nepokvarjen svojim potomcem. Zato ljubimo in spoštujmo svoj materni jezik in skušajmo mu priboriti izključno veljavo in pravico v vsem našem javnem življenju. Za. to govorimo povsodi in vselej slovensko, zahtevaj-mo, da naj vsakdo z nami občuje v slovenskem jeziku, terjajmo, naj vsi uradi od prvega do zadnjega u-radujejo slovenski in skrbimo za to, da bodo tudi vsi javni in privatni napisi izključno slovenski, zakaj naša dolžnost je, da damo in oskrbimo naši slovenski domovini na znotraj in na zunaj brezmadežno slovensko lice. ' i.....; _ Zopet 87. pešpolk. Nemški „Rechnungsnnteroficirji" pri 87. peš polku vCèfjtt — sleparijo. O tem napišem \ kratkem obširnejši nekoliko. članek, za danes omenim le Neki slovenski vojak je dobil dopust in vožnji listek do Dobove — v knjigah v pisarni pri 87. pešpolku pa je bilo zapisano, da je šel na dopust v — Bodenbach. — Neki drugi vojak je šel na dopust in dobil vozni listek nekam v Savinjsko dolino — a v knjigah je označen ta kraj v Savinjski dolini — Bregenz. — Vojakn se izplača mal znesek za vožnjo v Dobovo odnosno Savinjsko dolino — a ostalo — ker zaračunjeno je bilo v Bodenbaoh oziroma g Bregenz — si je vtaknil — vsaj tako se meni dozdeva — „rechnungsunter-oficir" v — lastni žep. Oficirji pa slepo podpišejo vsak njim predložen račun. Te dni je stanje vojakov 93—96 mož; kupi se mesa na dan okoli 20 kg — a v knjigah je zaračunjeno okoli 25 kg dnevno. Kdo spravi denar? Neki vojak „vojaški begun", je že 6 tednov zaprt. In čujte — v tem času ni dobil še niti enkrat svežega perila. Kako neki izgleda? Gotovo poln golazni! Res, žalostne razmere vladajo pri tem pešpolku. Psujejo nas, da se Bogu smili — zunaj v mestu pa obkladajo mestni policaji, razni Schwarzi naše slovenske četovodje z: „gemeiner windischer Zugsführer". — Bog se nas usmili. — Kakor slišim, se je glavno poveljstvo 87. pešpolka na zahtevo slovenskih četovodij — potrudilo dati zadoščenje razžaljenimi slov. podčastnikom. Da ne bo morda kedo rekel, da dolžim po krivem nemške „rechnungsunteroficirje", navesti hočem v eni prihodnjih izdaj imena dotičnih „rechnungsunteroficirjev" in natančneje podatke. Sicer pa, ker so mi razmere pri 87. pešpolku do celega znane, spravil bom še marsikaj čudnega — na dan! Feldvebel-nu „Urch-u" 87. pešpolka v Celju bi zaradi nesramnih besed: Wegen 15 Windische 2 Bataillone Bereitschaft najraje dal par klofut, fei bi ga žgale par dnij — se je izrazil eden njegovih sosedov v Janževem vrhu pri Bibnici na Pohorju, ko je citai zadnjo štev. „Nar. Lista". In te bi tudi zaslužil za svoj dolgi nemčurski jezik. Objavljeno naj bo tukaj sledeče: Urh, nikakor pa ne Urch, je iz popolnoma slovenske jako priproste hiše; dokler ni bil pri vojakih, živel se je od slovenskih grošev in če je Kje slišal nemško besedo, je vedno mislil, da je to govorica Kafrov. Doma je v Janževem vrhu pri Bibnici na Poh., v popolnoma slovenski občini. Seveda, sedaj, ko je postal „feldvebl", je slovenščina za njega že preslaba. S svojo nemščino pa itak še do Polül ne pride. Eden, ki Urha dobro pozna. 3z političnega sVeta. v Velike romunske vojaške vaje so zaradi nevarnosti kolere preložene od ruske meje in se bodo vršile v Moldavi. Črna Gora — kraljevina. Te dni so se vršile v Cetinju, glavnem mestu črnogorske kraljevine, velike slavnosti ob priliki 50-letnega vladanja črnogorskega kneza Nikola. Ob tej priliki je narodna skupščina sklenila, da se proglasi Črna Gora za kraljevino. Knez je to odobril in proglasil Črno Goro za kraljlvino in sebe za „Nikola I., kralja črnogorskega". Na Hrvaškem so se politične razmere začele čistiti. Iz dveh velikih strank, takozvane „hrvatske stranke prava" in iz „hrvatske, ljudske napredne stranke" se je po dolgih pogajanjih ustvarila ena enotna hrvaška stranka. To je za razvoj političnih razmer na Hrvaškem, osobito pa za bodoče volitve v hrvaški deželni zbor, velikega pomena. Med Španijo in Vatikanom se še ni doseglo sporazumljenje. Španska vlada je trdno odločena pri svoji politiki vztrajati, Papež že skuša navi dežno popuščati. Kaj bo jeseni ? Kaj bo v državrilm, kaj v de želnem zboru ? Tega ne ve nihče. Splošno mnenje je, da so se naši ljubi klerikalci tako v Gradcu z fenici kakor na Dunaju z vlado že pobotali. Mogoče je, da bodo zaradi peska v oči volilcev še nekaj časa delali kraval, potem pa bodo lepo stisnili rep med noge. Bomo videli, če ne bo tako. Naznanjamo, da s prihodnjo številko ustavimo list vsem, ki so zaostali z naročnino in je niso poravnali vsaj do konca lanskega leta. Kdor izmed teh hoče torej list še naprej dobivati, naj takoj pošlje naročnino. Upravništvo „Nar. Lista". BclcžHc. Iran Hribar — zopet izvoljen za ljubljanskega župana. V torek zvečer se je sestal ljubljanski občinski svet, da voli novega župana, ker Hribar ni bil od cesarja potrjen kot župan. Občinski svet je soglasno volil zopet Hribarja za župana in je s tem jasno pokazal, da zna varovati avtonomijo in čast Ljubljane in celega slovenskega naroda. Obénem se je prekrstila dozdajna Gosposka ulica v Ivana Hribarja ulico. XIII. poročilo^ južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu. Z obiranjem goldinga bodemo ta teden končali; obiranje poznega hmelja se je tudi začelo. Kupčija je dva dni prav živahna; cene so pa narastle na 115 K za 50 kg. Društveno rvodstvo. v Narodna zbirka 20. sept. 1910. V tretje že se bliža dan, ki je bil za Slovence tako velikanskega pomena. Spomin na 20./IX. 1908. bo vsak štajerski Slovenec obhajal najlepše na ta način, da bo daroval po svojih močeh za narodno zbirko. Naš vrli „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju" prevzame zopet vse delo na svoje rame in bo v kratkem času razposlal v vsako vasico naše zelene Štajerske nabiralno polo-Rojaki, Slovenci! Pojdite nabirateljem povsod prijazno na roko, pomagajte jim, da bo letošnja narodna zbirka kot prvi dve zopet Sijajen dokaz požrtvovalnosti štajerskih Slovencev! Konečno se zahteva možnost dajati od postaje do postaje zvočna znamenja, da bode vlak peljal, da ne bode peljal, da je potrebna pomoč in sicer samo stroj ali tudi pomoč ljudij oziroma delavcev. Še celo zdravnik se da potom zvočnih znamenj poklicati na progo, kar je tudi često potrebno. Drugi in tretji oddelek se pečata z dolžnostmi železniških uradnikov in uslužbencev bodisi v državni ali zasebni službi. Na tem mestu se zahteva tudi natančno knjigovodstvo v vseh panogah u-, prave. Država si lasti pravico prepričati se o tem vsak čas. Povedano je nadalje, da morajo železnice glede davkov ustrezati davčnim predpisom*Morajo tudi vozni red, potem tarife, to je ceno in sprejemne pogoje za prevažanje oseb, stvari in živali, V predno postanejo pravomočni, v odobrenje poslati državni upravi. Tudi si je na tem mestu država poskrbela pravico v vojnem času rabiti vse železnice popolnoma zase, ob vsakem drugem času pa morajo železnice ugoditi zahtevam vojne uprave. V četrtem oddelku te postave je določen delokrog generalni inšpekciji, ki ji je izročeno nadzorstvo o stanju in obratu vseh železnic. Ona pravi, da se železnice ravnajo po obstoječih predpisih, skratka jamči za varnost in red po železnicah. Zanikerne železniške uprave opominja, jih pozove na odgovor, ter stavi primerne nasute pri železniškem ministerstvu, kateremu je podrejena. Velevano je tukaj tudi železnicam, se pokoriti političnim in policijskim oblastvom in še drugega več, kar nas pa ne zanima toliko. — Obrnimo še raje k drugemu poglavju navedene postave, nanašajoče se na ljudstvo, ki uporablja železnice. Tu je vil paragrafih povedano, kako se je obnašati strankam, kadar imajo opraviti z železnico. Pred vsem mora vsakdo upoštevati navodila železniških uslužbencev ter se na poziv z dovoljenjem spričati, da sme pohajati v te sicer javnosti prepovedane prostore. Ko je že vlak v premikanju ali predno se je popolnoma ustavil, je v voz oziroma raz voz stopiti potnikom prepovedano. Prepovedano je po železni cesti hoditi, ali preko iste, če je zatvorjen prehod. Seveda je tem bolj kaznivo samooblastno odpiranje prečk, preko ali pod istimi lezti ali jih celo poškodovati. Vse, kar je last železnice ter napravljeno v varnost prometa, je takorekoč nedotakljivo. Zidati ob železnici, kopati gramoz, lomiti kamenje, podirati drevje, to vse je prepovedano v krajih, kjer nastanejo za varnost prometa pomisleki. Politične oblasti, tudi občine, imajo nalog podpirati železniško osobje v omenjenih pogledih, ter one, ki nameravajo iz nevednosti ali hudobije karkoli poškodovati pri železniških napravah, izročiti sodniji. Na to nanašajoča se kazen, postava iz 1.1856. je zelo stroga, ker obeta § 86 tistim ki železnice tako poškodujejo, da je življenje drugih v nevarnosti, zapor od 10 do 20 let in celo dosmrtno ječo. V slučajih pa, kjer je po načinu poškodbe razvideti že v naprej, da bode eden ali več ljudi usmrčenih, je storilec kaznovan s smrtjo. Dalje sledi.) Narodni pek bi se rad naselil v kakem slovenskem ali narodno mešanem kraju. Naslov se izve v našem uredništvu. Neverjetne sirovosti huzarskega stotnika. List »Egyetertes« poroča iz Kapošvara: Osmi huzarski polk je odšel v nedèjo iz Pečuha proti Kapošvarju, da bi imel v Lengyeltoti vaje. Pred odhodom je poveljnik polka zapovedal, da ne sme nikdo stopiti >> konja. 2e na vse zgodaj je vladala neznosna vročina. Po par minutah je začutil huzar Janez Virag slabosti. Jahal je k svojemu stotniku Štefanu Riemerju ter ga prosil, naj mu dovoli, da stopi s konja. Stotnik pa ni ustregel vojakovi prošnji. Po preteku desetih minut je Virag še enkrat prosil stotnika. Toda ta je na to jezno na vojaka zavpil, da se ne sme s konja stopiti: »Povelje je povelje!« ter ga zapodil na njegovo mesto. Virag pa ni mogel več naprej. Skoraj nezavesten je padel s konja. V tem trenotku je bil že stotnik pri njem ter udaril napol nezavestnega z ostro sabljo čez stegno. Zapovedal je vojaku, ki je bil ves v krvi, naj vstane. Ker pa ta tega ni mogel storiti, ga zopet udari s sabljo ter mu odseka uho, z drugim ga pa rani na čelu. Nato ga še enkrat udari ter mu prekolje glavo. Umirajočega vojaka je pustil ležati v mlaki krvi, ter je zopet odjahal na čelo svojega es-kadrona. Dvema huzarjema je zapovedal, naj odpeljeta na vazu umirajočega v Pečuh. Stotnik si je prižgal cigareto ter jahal dalje, kakor bi se nič ne zgodilo. v Za Ciril Metodovo družbo je nabrala nad 1000 najrazličnejših znamk gdčna Marija Kernec v Kairu v Egiptu, doma iz Vrhloga pri Radečah. Vrli zavedni Slovenki, ki tudi v daljni tujini redno čita „Narodni List", vsa čast! K razmeram na Pragerskem. Škandale, ki se gode sedaj in so se godili vedno na tej postaji, prav spopolnjuje sledeči dogodek: Neki poštni uradnik na Pragerskem je zahteval pri blagajni vozni listek slovenski. Službujoči železniški uradnik Urbansky ga je za to ozmerjal in mu zagrozil, da ga zatoži na poštno ravnateljstvo. Dotični poštni uradnik, ki se kot Slovenec in ravnopraven avstrijski državljan zaveda svojih pravic, je napravil zaradi žalitev, katere si je dovolil neopravičeno napram njemu železniški uradnik Urbansky, pritožbo na ravnateljstvo Južne železnice. — No — in kaj se je ukrenilo. Poštno rav-teljstvo je dalo uradniku ukor in ga prestavilo na Zg. Štajersko, spopolnivši njegovo mesto seveda z Nemcem, Urbansky je pa mirno ostal na Pragerskem, ne da bi se mu za njegovo postopanje zgodilo toliko koliko je črnega za nohtom! Teh škandalov na Pragerskem mora biti konec to geslo si naj vzamejo k srcu naši državni poslanci. Trebalo bi tudi začeti posebno akcijo okoliških občin in političnih društev. Velikanski napredek „prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju" mora vsakogar v srce veseliti. Lani je v celem letu izkazala nekaj nad 100.000 K prometa, letos ga ima že do konca julija 205.334 K 48 vin. Od 1. jan. t. 1. do 31. julija je pristopilo k zadrugi na novo 54 vinogradnikov s 87 deleži, ima torej 226 zadružnikov 376 deleži. Odpovedalo se je letošnje leto 5 deležev. Zadružniki, ki so pristopili letos, so iz najrazličnejših krajev Spodnje Štajerske, kar zadrugi omogočuje spravljati na vinski trg vse vrste spodnještajerskih vin. Vina se je prodalo letos do konca julija 1115 hI, kupilo pa 1882 hI. Vse številke kažejo, da se razvija zadruga dobro, da je delo reelno in solidno. Vkljub temu bi se zadruga lahko še bolje razvijala in bi lahko imela še večji promet, ko bi ji ne primanjkovalo prostorov — kleti. Slovenske obrtnonadaljevalne šole v Žalcu, Šoštanju in Št. Jurju ob J. ž. so dobile 200, 250 oz. 100 kron deželne »podpore« — nemške pa na tisočake. Zopet dokaz lepe pravičnosti, ki vlada pri razdelitvi ^ deželnega denarja na Štajerskem. CeljsHi oHraj. V nedeljo 4. septembra vse v Št. Pavel pri Preboldu na sokolski zlet! c Št. Pavel pri Preboldu. Prvič je korakal Sokol po Šentpavelskem gričku pred 9 leti. Letos 4. septembia koraka v drugič. Naša mladina je navdušena, vsak hoče biti „Sokol jak". Slafrnost 4. septembra, ki bo v prid Sokolu, kateri se snuje pri nas, bo velikanska. Javna telovadba sokolskih društev iz celjske sokolske župe bo ljudstvo očarala. Priprave so v polnem tiru. Mladina pridno dela. Celjska narodna godba bo skrbela za zabavo in ples. Kar more od blizu in daleč, 4. septembra na Sokolski zlet v Št. Pavel! (Pripomnimo še,^da nastopi tudi sokolski naraščaj iz Celja!) Klub slovenskih kolesarjev v Celju se udeleži korporativno sokolskega zleta v Št. Pavel pri Preboldu. Zbirališče Narodni dom v Celju. Odhod točno ob pol drugi uri pop. Mestni n okoliški kolesarji ste najvljudneje vabljeni. v „Slov. delavsko podporno društvo v Celju" naznanja, da preloži svojo vrtno veselico, ki jo je nameravalo prirediti 4. tm., zaradi sokolske slavnosti v Gt. Pavlu, ki se vrši tega dne, na 8. septembra 1910. Opozarjamo pa že danes celjsko in okoliško občinstvo na to prireditev, ki bo ob 4. pop. v Skalni kleti. I I Umrl je včeraj v Gradca celjski slikar in pleskar Albin Paradiž. Uganka. Kdo je edini volilec v Teharski občini, kateri plačuje samo 1 vinar davka. -q3S}ji|3S0jquiv uo;o JQ Iz Žalea. Hmeljska knpčija se je začela nenavadno živahno razvijati. Posebno se povprašuje po lepem, dobro posušenem blagn, ki ga plačujejo knpci nad 2 kroni. Žalibog, je res, da se najdejo med kupci tndi taki, ki begajo nerazsodno ljudstvo z mnogo nižjimi cenami in delajo na ta način zgago celi trgovini. V tem ozirn se posebno odlikuje znani Zeckendorf, kateremu so pokazali zavedni Gotovljani vrata. Hmeljarji, ne pojdite takim ljudem na lim in ne verujte njihovim sladkim besedam. — Če bo treba, prinesemo prihodnjič še dve ali tri slične firme kakor je Zeckendorf. Umrl je v pondeljek v Kaplji pri Vranskem veleposestnik g. Ivan Apat. Pogreb se je vršil včeraj dopoldne. Bil je vrl narodnjak in v celi Savinski dolini ugleden mož, ki se je tudi živahno udeleževal političnega življenja. N. v m. p.! Iz Gaberja pri Celju. Od Südmarke podpirani kamnoseški mojster Kullich, ki ima svojo delavnico v celjski okolici in ki je volil proti nam, se strašno jezi, ker je njegova stranka propadla. Posebno si je vzel na piko zastopnika zavarovalne družbe »Donave« gospoda Kuharjav ker je ta volil s slovensko stranko. Obeta mu, da mu bode to mnogo škodovalo in da bodo stranke sedaj kar po vrsti izstopile pri »Donavi«. Sedaj po volitvah ti ljubi Nemci vsakega, kdor je le malo agitiral za slovensko stranko, če le mogoče naznanijo sodišču ali njihovim predstojnikom češ, da je kaj obetal ali žugal; na drugi strani pa kažejo, da tudi oni niso za las boljši kot Slovenci, ko bi bili tudi res tako postopali, kakor §e jim očita. Sicer pa mislimo, da je Kullich bolj odvisen od Slovencev kakor gospod Kuhar od Nemcev. Slovenci, zapomnite si, kako vaši nasprotniki z vami postopajo! C f'rksylje- (Nesreča v rudnik"). v torek okoli 3. foi-è pčpOl^an sò se ponesrečili trije delaVči lttacedonci pri kopanju drobnega kamenja. Èden je bil takoj mrtev, ednemu je roko in nogo odtrgalo in ranilo na glavi, eden je pa lahko ra« nje«, .. . «. < Iz Mozirja. 8. sept., ti. na Maio Gospojnico, se vrši ob 3. uri pop. na lepem Miklavčevem vrtu in dvorišču velika, jubilejnä CMD veselica. Med drugimi Gornjesavinskimi društvi sodeluje pevsko društvo iz Bočne, nastopi več Sokolskih društev, uprizori se krasna igra »Rdeča kapica« in marsikaj mičnega je še na dnevnem redu, cesar še pa tokrat ne smemo izdati! — Pridite si VSe sami ogledat! lznenadeni in veseli bodete! v Občinske volitve na Teharjih se vrše 14 fin 15. sept. v občinski hiši, Teharje St 15. In sicer voli: IH. razred 14. sept. od 7. do 12. ure dopoldne, II. razred 14. sept. od 4. do 6. nre popoldne, I. razred 15. sept. od 9. do 10. dopoldne. V vsakem razredu se voli 6 odbornikov in 3 namestniki. Volilni imenik je na vpogled od 1. do 14. sept. v občinski hiši. Z Brega tik Celja. Veselica, ki jo je priredil »Pi-parski klub« zadnjo nedeljo na vrtu gostilne Radej je nad vse pričakovanje dobro uspela. Veliko število ljudstva in posebno celjskih Slovencev je dokazalo, se med Brežani čuti vsak Slovenec kot med brati in da še bodo posetili Breg ob vsaki priliki. Hvala vsem, ki ste pripomogli do gmotnega uspeha, hvala vsem, ki ste omogočili Ciril - Metodovo podružnico na Bregu! Živeli! v Iz Trbovelj. V soboto, dne 27. avgusta 1.1. se je poročil v Ljubljani brat tajnik trboveljskega „Sokola" g. Velkaverh Jože z gdč. Silvo Počivav-šekovo, hčerko staroste našega „Sokola" g. Antona Počivavšeka. Mladima poročencema želijo bratje Sokoli obilo sreče in krepki „Na zdar". Iz Pirešice. V nedeljo 21. avgusta so otroci tukajšnje šole v spomin 80 letnice Njih Veličanstva igrali igro »Sanjavi Janko«. Igra je sicer v vezani besedi, a vendar so ti mali diletantje igrali nad vse pričakovanje. Zlasti je imel Janko (Jože Aubreht) dolgo ulogo, kojo je častno rešil. Tudi mati (Matilda Zupanek) je izvrstno predstavljala beračico. Vsi drugi so imeli manjše uloge, a so prav dobro govorili in se kretali. Vsi so bili našemljeni. Ljudstvo se tem ljubkim predstavijalcem ni moglo dosti načuditi. Vso igro je aranžirala gospica Mara Koderman. Šolsko sobo in cesarjev kip so vaška dekleta krasno ovenčala. Na koncu igre, sta načelnik krajnega šolskega sveta Jože Dokler in šolski ogleda Dav. Krajnc otroke prav dobro pogostila, za kar se jima v imenu mladine na tem mestu izreka srčna zahvala. Ljudstvu ostane ta dan v trajnem spominu. Ložnica pri Žalen. V zadnji štev. „Slov. Gosp." se je zagnalo neko lažnjivo dopisunče v vsej svoji klerikalni neumnosti v napredne lož-niške diletante ter jih obsulo z najgršimi lažmi, kakoršnih so zmožni le ljudje enake bande. — Razburila ga je namreč kritika, oziroma laskava pohvala, ki se je izrekla povodom naše zadnje, sijajno uspele veselice. Zahtevamo torej odločno, da dokažeš slehernemu našemu diletantu dejstva, s katerimi si se drznil nas nesramno obrekovati. Dokler pa tega ne storiš, imenujemo te pred vsem svetom najpodlejšega lažnivca. Ni nam bila ljuba ta kritika, ker nismo častihlepni, a nasprotno bi nam bilo v največjo sramoto, ako bi se kdo predrznil primerjati nas z zdivjano tolpe vrben-skih klerikalnih rogoviležev, s tolpo, omadeževano s krvjo. — In če torej treznomisleče ljudstvo ve ceniti naše plodonosno delo višje kot barbarske čine krvavih dram v Vrbju, vam je to žrjavica na glavi. Gospodje, naša mladina je značajna in ne mara vaše sramotne družbe, je ponosna na svoje poštenje, na svojo čast, in ne gre slepo v tabor, ki stoji danes oskrunjen pred vsem poštenim svetom. — Vsak tujec, najsibo tega ali onega mišljenja, dobi pri nas prijazno besedo in ni se mn bati, da ga na cesti napade morilec in mu zasadi v prsa nož, med tem ko si človek v črnem Vrbju pri belem dnevu ni življenja svest. Gotovo vas bóde v oči naše složno delovanje in naše bnjno cvetoče drnštvo vam je trn v peti? Toda zaman se zaletavate vanj z vsemi valovi klerikalnih laži, kajti vsak napad od vaše strani mn vstvarja lepše življenje. Tu ni tal za vas, tu biva rod neokužen in krepak, ki ima voljo dvigati se prosto. Tebi pa. lažnjivec, svetujemo, da nas s svojimi neumnostmi ne nadleguješ več, sicer govorimo resneje. Ložniški diletantje. v Ogenj v Šmarjeti pri Celjn. V soboto popoldne je začelo goreti v hmeljski sušilnici pos. vdove Stožirjeve, po dom, Koren v Šmarjeti pri Celju. Peč je bila preveč zakurjena. Ogenj so domači in pa sosedi hitro omejili in pogasili; posrečilo se je celo rešiti nekaj hmelja. v V Gornjemgradu je bil obsojen kaplan Rabuza zaradi pretepanja nekega šolarja na 20 kron globe ali 48 ur zapora. Kateri cerkveni oče je učil tako vzgojo? Brasiovške novice. Ubil se je pri posestniku Sitarju v Podgorju 70letni neznani tuj berač. Padel je po stopnjicah v klet in si tam tako poškodoval lobanjo, da je še isti popoldne umrl. — V Sp. Gorčah so zažgali v Skednju posestnice Ane Prislan otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Zgorel je skedenj in kozolec posestnice Prislan ter kozolec in žitnica posestnika Rojnika. Domača in pa okoliške požarne hrambe SO marljivo gasile, Uboj vsled ljubosumnosti. V neki celjski okoliški gostilni je popivala pos. hčer Marija Trunkl pozno v noč s svojim fantom Ivanom Obrulom. V gostilni je bil tudi neki Lovrenc Videčnik, na katerega je postal Obrul ljubosumen. Kp je hotel iti z njim in grdo besedo odpravil. Videčnik je poklical svojega brata Jakoba in prijatelja Arbeiterja in vsi trije so napadli Obrula ter mu v pretepu prebili lobanjo, tako Trunklovo ponoči skupaj proti domu, da je Obrul z da je drugi dan umrl. Vse tri pretepače so zaprli. Če so obiskovali krščansko-socijalne kurze ali ne, ni znano. Dobrnske toplice je obiskalo do 21. avgusta 776 gostov. To je vočigled letošnjemu slabemu poletju še dosti lepo število. Novice od Sv. Vida pri Grobelnem. Jubilejna slavnost, ki jo praznuje naš vladar, se je pri nas prav svečano obhajala. Na predvečer je bila razsvetljava javnih in drugih poslopij ob okrajni cesti. Drugi dan se je vršila cesarska maša, pri kateri je prisostvovala šolska mladina z učiteljstvom, c. kr. poštno in železniško uradništvo in občinstvo, nakar so se učenci podali v okrašeno šolsko sobo. G. nadučitelj je v kratkih in jedrnatih besedah očrtal pomen slav-nosti. Petje in deklamacije učencev pod vodstvom učiteljstva je jasno pokazalo, kaj zmore vstrajnost in delo učiteljskega osobja in pridnost učencev. Po slovesnosti, ki se je zaključila s cesarsko himno in trikratnim »živijo«, so bili vsi učenci pokrepčani s kruhom in brezalkoholno pijačo. V kratkem je priredila naša šola tudi par šolskih poučnih izletov, ki gotovo ostanejo učencem in cenj. gostom izletnikom v živem spominu. G. šolo-vodja Stritar je s svojim razredom poletel na razvaline gradu Rifnik, ki slovi po svojih zgodovinskih ostankih iz časa rimskega gospodstva. Druga skupina mladih izletnikov pa se je napotila pod vodstvom g. Pogačnika po vinorodnem šmarskem okraju čez Senovice na Sv. Roka. Od tu se je nudil učencem krasen razgled po šmarski dolini, v katere ozadju se je dvigal temni Boč in strma Donačka gora. Šolsko leto se je pri nas zaključilo dne 30. avg. Dne 19. avgusta ob pol 9. uri zvečer smo imeli pri nas izvanredno nebesno prikazen. V smeri jugo-izhoda proti severozahodu se je utrnila zvezda; utrinek je imel velikost krožnika z dolgim, bleščečim repom, od katerega so prišli manjši utrinki. Videlo se je dobro in razločno skoraj 1 minuto. Sadna letina je letos v naši občini zelo obilna. Posebno imenitno se razvijajo jabolka, kojih cena bo letos radi slabe vinske letine precej visoka. Sad-jerejci si bodo preganjali žejo s sadjevcem, ki ga tu-intam že pridno stiskajo. Tudi jabolk boljše vrste je dovolj — sadni kupci pozor! Žitnega zrna so spravili naši kmetje precej v žitnice. Večina posestnikov izvršuje delo z mlatilnicami, kar je radi hitrosti kaj prikladno. Delavnih rok pri stroju mora pa vendar biti večje število, kot bi se mlatilo s cepci. Živina se človeku kar smili, ko v krogu vlači težki »gepelj«. Vidi se, da konstrukcija poljedeljskih strojev še ne ustreza popolnoma zahtevam/ Preminil je dne 18. avgusta v jutro naš stari ob-čeznani cestar Jakob Lorger, p. dom. Strunek". Službo je opravljal nad 20 let, a zadnji čas so mu moči vidno pešale. Isto jutro se mu je udrla kri ter je končal svoje borno življenje. Bil je šaljiv in vesel do zadnje ure; izmed pijače je ljubil le »kapsel belega«, kar je menda tudi povzročilo tako smrt. Čil in krepak pa je še vedno veteran Franc Je-rebinšek, vulgo Gočič, ki je služil še pod očetom Radeckijem leta 1848. Število teh junakov se krši dan za dnem. Bog mu daj srečno učakati še 90 leto. Castitka Iv. Hribarja slovenskim volilcem v cel], okolici. Iz Cerklja na Gorenjskem, kjer biva sedaj g. drž. posi. I. Hribar, je došla g. dr. Kukovcu sledeča brzojavka :Jskreno se radujoč narodne zmage pri občinskih volitvah v Celjski okolici častitam celjskim Slovencem na njihovem uspešnem delu. Ivan Hribar. K volitvam v Celjski okolici. Kakp gotovi so bili Nemci in nemškutarji svoje zmage v okolici, kaže notica v glasilu nemškega »Schulverein^« »Getreuer Eckart«, ki se glasi sledeče: »Volitve v občinski zastop celjske okolice so izpadle v nemškem smislu in pomenijo poraz dosedanjih slovenskih re-negatov v celjski okoliški občini.« List je izšel nekaj dni pred volitvami. Ali bo svojo blamažo priznal? — Zelo ogorčeni so bili volilci klerikalne stranke na nemškega agitatorja Strenčana iz Levca, katerega je njihova stranka izvolila v petrovški občinski odbor. Celo vodilni možje iz kmečkih vrst so odločno izjavili, da mora petrovški občinski odbor in petrovški občinski volilci izvajati iz tega posledice. Imenovan je za živinozdravnika v Žalcu dež. živinozdravnik Al. Komers v Mureku. V Šmarjeti pri Celju sta obrezala dva šolarja posestnici Filipič po dom. Lilek (Jebla več sadnih drevesc. Izrezala sta velike komade skorje. Posest-nica ima občutno škodo. Nov slučaj nemške strahovlade po okoliških občinskih volitvah. Jurij Podjaveršek, posestnik v Spodnji Hudinji in mizar v Westenovi tovarni pravi, da je on dosedaj delal v Westenovi tovarni zaboje in je dobival po 7 v od enega. Po volitvi je še delal tri dni, potem se mu je reklo, da za naprej ne bo več dobival kakor 5 v za zaboj. Očividno se je to zgodilo zaradi tega, ker je pri volitvi volil s slovensko stranko. Naravnost se mu ni hotelo reči, da ga zaradi tega odslovijo, ter so ga na ta zviti način prisilili, da tovarno in delo zapusti. — Ali se zaradi te- * ga naše slavne in »pravične« oblasti nič ne zganejo? Irriifti oHraj. b Zabukovje pri Sevnici. Na drugem mestn poročamo o občinskih volitvah v Sevnici. Nemir je prišel delat med nas visokoučeni abiturijent Vrečko. Za besede, ki jih je rabil na svojem shodu, bo sicer odgovarjal sodišču, tukaj ga samo vprašamo, ali se še spominja pisma, ki ga je pisal pred nekaj leti o priliki nekih volitev odličnemu možu v Zabnkovju ? Pismo je pisal kot gimnazijec iz Maribora in zabičnje v njem rojakom, naj se dobro držijo in naj ne volijo črnnha itd. Na koncu je prosil, naj se pismo sežge, da bi ne zvedel njegov oče. Značaji pa taki! b Iz Kapel. Gosp. urednik, nekaj vrstic Vam želim pisati. Četudi nisem vajen v pisavi, pa mi gotovo ne boste zamerili, da Vam poročam nekaj malega iz Kapel, ki so letos silno udarjene, deloma po toči, deloma vsled vedneera deževja. Žalostno se oziramo v bodočnost Radovedni smo, kako si bo letos naš župnik premislil zaradi zbirce. Radovedni smo, če bo ob tej priliki naprednjake tudi tako sovražil, da še njih praga ne bo prestopil. Le pridite, da vam bomo poleg zbirce razložili tudi marsikaj, kar nam srce teži. To Vam naj bo za slavo, ker ste jako priljubljen celemu občinstvu, če se boste res podali od nas, kakor je slišati. In če se res poslovite, prosimo Vas, pustite nam našega organista kot opernega pevca, ker takega gotovo več ne dobimo. Toraj, g. župnik, le ne pozabiti! b Zabnkovje pri Sevnici. Izvoljeni so v in. razred: Jože Božič (34 glasov), Anton Gračner (34), Janez Božič (32), Franc Vodičar (29), Tomaž Trefal (26); v II. razredu: Anton Kranjc (12), Franc Imperi (12), Alojz Bauman (12), Alojz Božič (10), Franc Beve (12) in Gašper Lončar (9); v I. razredu-.'Anton Rap (11), Franc Mlinaric (11), Jožef Žveglič (ll), Janez Jazbec (11), Jernej Pavlic (ll) in Ignac Mencin (7). t Sv. Peter pod Sv. Gorami. Za župana naše narodne občine je bil 30. avg. t. I. izvoljen vrli narodnjak in naprednjak g. Janez Hudina. Časti-tamo njemu in občini! Y Rajhenburgu je bilo ukradenih gostilničarju Francu Cvirnu 2200 K. Tatvine je osumljena domača dekla, katera je že pod ključem. v Brežice. G. dr. Stiker je izročil za „Sokol-ski dom" v Brežicah K 20, katere je dobil v sporni zadevi g. Maksa Merčuna kontra Godler Iskrena hvala! Nazdar! Esence se je napil. Mali sin posestnika Hostnika v Selah (Kozjanski okraj) se je napil iz slabo zadelane steklenice esence. Starišev ni bilo doma. Otrok je dobil težke notranje poškodbe in je prihodnji dan umrl. -Ji b Pišece Občni zbor Posojilnice v Pišecah dne 28. avgusta 1910. se ni mogel vršiti, ker je bil gospod revizor zadržan; vršil se bode občni zbor dne 11. septembra t. 1. ob isti uri in z istim sporedom, kakor je bilo že razglašeno. Načelstvo. v Iz kozjanskega okraja. Če se pelješ po 25 km dolgi cesti iz Rajheuburga v Kozje, se ti nudj ta prijetna udobnost, da moraš konje mučiti oz. voz zavirati čez nič manj ko 20 klancev. Najznamenitejši izmed vseh je gotovo oni pod Želez-nim med Koprivnico in Podsfedo. Ta klanec je bil svedok že marsikaki nesreči, katere vzrok je ponajvečkrat voznikova lahkomiselnost ali slab zavor na voza. — V^ bodoče pa hoče naš „napredni" okrajni zastoploz. cestni komisar g. Serbec iz Velikega kamna poskrbeti za kako novo nesrečo. Ob prvem zelo ostrenj «vinkn se je namreč podrla ter leži že skoro epo leto ha tleh in prhni cestna ograja kot verna priča 0 posvetni otipljivosti in — delavnosti našega okrajnega zastopa. Ako na tem mestu zrppoč&jo konji in voz pod cesto, se jim zna taka goditi, kakor sedaj ograji. — G' Šerbec, no! v Nesreča v kamenolomu. V kamenolomu Jurija Ulčnika v Št. Petru pod Sv. Gorami je poskušal kamena Martin Ulpnjk, če gori netilpa vrvica pri dinamitici kapici tudi mokra ali ne. — Zažgal je vrvico in držal kapico v roki. Ta se je pa razletela in odtrgala Ulčniku mezinec ter razparala prstenec. v Iz Zabnkovja pri Sevnici. „Straža" z dne 26.. avg. piše, da so nam pomagali, pri volitvah v Žabukovju nemškutarji. Poživljamo dopisnika naj imenuje samo enega! Tukaj smo vsi Slovenci in ni enega nemškutarja. Pomilujemo „brayce" ki čitajo „Stražo" in „Slov. gospodarja". Kaj vsp rje napravi maček po poraza! v V Sevnici ob Savi bj Prav dpbro uspevala narodni ključavničar in kola£, ako bi bila ppšfpna in trezna obrtnika. Ustanovitev Ciril-Metodove podružnice za Š^. Peter pod Sv. (|praral. Ob velikanski udeležbi dornačinov,, mož, žena, dpjclet in fantov se, je vršilo v nedeljo 21. avgusta v gostilni g. Kranerja ustanovno zborovanje Ciril-Metodove podružnice za Št. Peter in okolico. Predsednik pripravljalnega odbora g dr. Kunej otvori zborovanje ter omenja ■ v svojerp, prisrčnem pozdravnem govoru potrebo ustanovitve podružnice, v kateri bo naš kraj sodeloval pri velikem narodnem delu. V imenu glavne Družbe iz Ljubljane je govoril g. potov, učitelj Ivan Prekoršek o pomenil in nalogah slovenske šolske družbe. V polj^nih b.esedah nam je slikal težke bo^e, ki jih bije naš narod za obstoj in napredek. Da si ohranimo zemljo in posest, treba nam premišljenega in organiziranega dela, zdrav in izobražen narod ne bode hlapčevai nikomur, sam sii bo gospodaril! Zbprovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. govornika, in videlo se je, da je tudi naše ljudstvo že dovolj zavedno, da bo lepo uspevala že ustanovljena podružnica. Imena častitih odbornic in odbornikov, niim na čelu g. dr. Kunej, nam tudi obetajo, da bo ta najmlajša naša obrambna postojanka krepka opora Družbe in ponos cele občine. Po zborovanju so prispele iz Brežic vrle Sokolice in Sokoli. Razvila se je na vrtu prav domača zabava, h kateri so največ pripomogli gg. pevci s svojim ubranim petjem. Posebej še moramo omeniti, da so našo prireditev v velikem številu počastili naši prijatelji iz Hrvatske i v lepem številu bila zastopana tudi podružnica fe Y-serrV fe i|e pripomogli k lepemu uspehu, iskrena hyala! ."podružnici pa kličemo krepko naprej na delo! StoVcn]agra$Hi pljraj. s ^lUii? m- t 1. je prj nas M Jr^fc, bi gft siCff s tem shpdqm, gko |>j gf} „SI. Gosp. , äelj časa àgitira' j^njpo' čapnjkffi in večkrat S jse t™. shodu t|im ženskb in òfrqci, lahko pise ó lepi nclelezbi. Šlo pa se je na shod'ìe "bolj iž radovednosti, kakšen jè VrsWšek' po fnriajiji obliki, "po zpotrajni ga že itak dobro poznamö. Vsaj* še, kò prižene Dalmatinec medveda v vas, leti vse'vkup. Vrstovšek je čenčal in Čenčal, da so ljadje začeli že zehali in sé fin jè nShoj?o pìféd sklepom &ho<|a odstranilo. — Prva točka njegovega fcvfisenja ]"e ibilk seveda Narodna Frankel, katero j)i rady ilici vode potopil, dasi je vedel, da so je § fem svojim poslušalcem najbolj zameril, kftjtj vedeti mora vèndàr, če se rploh zapipa ga fajmerjie glasov volilcev, da je ipel p» ßboda eno tretjino svojih pristašev. Sploh pa še jàima velico postavljati s svojim ,držaynp.?i»p.rg^ini wa^$òm, kajti zmagal je le z gornjegrajskim okrajem, |jer je še svet z de^kpjni op.lankan. Jiičal je potttike-Otročaje v Nar. stranki, ki danes ppbijajo, .kar so včeraj najbolj zagovarjali. Nò g. Vrstovšek! Ali se spominjate, da ste Vi bill pnkrat celo drugih načel? Bili predsednik nàp^jlneg* društva Triglav, poštene Rnšance ste pa imeli za farške r . , . Morebiti ste torej mislili samega sebe. Da pa pošteno napredno mišljenje nič ne nese, ste sprevideli, sprevideli ste pa tudi, da se pride najprej do polnih jaslij, ako se spleza po nerazsodnosti in neumnosti ljudstva in s pomočjo ljudskih izkoriščevalcev po politični lojtri, ki se ji tudi pravi versko prepričanje, do političnega smo ra in udobnega življenja. Tndi Lueger je postal najprej s pomočjo naprednjakov poslanec, a je sedaj klerikalen svetnik. Vemo, da Vam Nar. stranka in Nar. Ljst jako smrdita, ker Vam očitata marsikatero bridko resnico v obraz. Kaj pa dopis v predzadnji številki Nar. Lista, katerega je podpisal ve-levrli župan g. Košau iz okolice Šoštanj ? Ali je ta tudi latrai,? Menda že ne, ker bi se bil drugače g. Košan ne podpisal. Dopisnik nam tudi pred-baciva, da so zmotili nasprotniki ljudi s svojimi lažmi. Ve se pa. kje je največ laži. Klerikalec se že od d^ieč pó^na po svojem potuhnjenem vede? nju, klobuk nosj navadno nizko na čelo in si np upa pogledati drugega pošteno v lice. To dela le, kdor pi odkritosrčen. Besede Vrstpvškove so baje padle rja rodovitna tla, pa rayno narobe je res. Najhujši klerikalec IJanzl je predlagal, naj se uvede na šmiklavžki šoli poldnevni pouk. Vrstovšek v tej zadevi ni mogel ničesar obljubiti in je rekel, da bi se to moglo storiti le pri otvoritvi šole, s čim je pokaral, da se na šolske postave nič ne razpre, dasi je profesor. Na to se je Hanzl odstranil od shodišča in je rekel: „Ste pač vsi skup za en d . Vidi se, kakšne volilce je imel Vrstovšek, To so namreč politično popolnoma nezreli ljudje, ki mislijo, da bode dosegel poslanec vse, česar si želijo, in če bi bilo treba lisici prepovedati, da ne sme kur daviti. Dopisnik piše, da so se ljudje pritoževali najbolj zaradi šole, a namenoma zamolči, da se je šlo samo za poldnevni pouk. Ali hoče s tem koga sumničiti prav po katoliški politiki ? Če to ne misli, svetujemo mu, naj bo drugokrat v svojih dopisih bolj natančen, ker bi se mu drugače znalo pripetiti, da svet zve masikaj o njem, o čem. misli, da nihče ne ve, ali pa se je že pohabilo. Najlepše na tem shodu pa je bila to, da Vrstovšpk ničesar ni mògel, adibiti kar je Pišek v Vrstpvsekovem iiueuii obljubljal, če bodo Vrstovš^a volili! Ja, ja g. profesor in doktor ! S. tem shodom ste še tiste volilce zgubili, katere ste dozdaj imeli. Bojite se, da b.od? kmalu drž. zbor razpuščen in je treba sedaj zopet loviti glase. Na shod je šlo več Vaših pristašev, kakor pa z njega. Šmiklavžani so raz videl i, kaj se pravi ljudi za norca imeti. Da niste popolùoma nič dosegli, ampàk svojo stvar le pokvarili, sled: že ig tega, kó niste slišali nobenega najmanjšega ^ib.JSA. „ .—„„„ „f„„i,„„i„ ttT„sr sinoda je želel župan Detičriik, ki tudi obrača plašč po vetra, vsaj je pred Š leti volil JežovnilU; Vrstovškii „srečno pot", a ne verno ali premišljeno alj nepr^išljeno." " '* 1 Vn- ' ^ '' ♦Wtwfltf Volitve v slovenjgraški okrajni zastop. V vele-pos. in kmečki skupini za slovenjegraški okrajni zastop so topot razurf g. Kaca izvoljeni sami klerikalci. V kmečkih občinah je dala izvoliti »slovenska« kmečka zveza za odbornika Augusta Güp.therjä,' iti je ob tednem nemškonacijonalni občinski odbornik v mestu Slovenjgradcu. In ta mož bode po Želji klerikalcev iudi načelnik slovehjgraškega okrajnega zastopa! Sramota r' ' - " ' v TJ Vuzeniei je žalostno smrt sforil neki 18 letni Andrej Železnik. V noči od 28. na ^9. avgusta je najbrž hotel ravno pred brzovlakora prekoračit želežniško progo, toda" nepremišljenega -vaio a,.J4 « Ift?Iii3 . i;»1-. i Af,t Ty -, ■ je zgrabil stroj ter ipu glavo razbil. V jutro so našli fanta ležati mrtvega med tirom. '■ti • > . ' ' "' • Iz Šoštanja. Minila je nedelja, čas upa in pričakovanja na naši strani, obenem čas strahu m zlobnosti pri naših ^avrgtniji nemcurjih. Naš „Sokol" je imel pokazati'truci in deio ejiega lèlà? Prvi nastop na orodju je bil časten. Koj začetkoma se je' polastilo' 'vseh gledalcev obče dobro m 1«- Tini aKfó ..»«vi H.....•..«•« «>■•-► . » . r§?Rp|oženje, fco prikorakal v slikovitem kroju naš naraščaj pa telovadile. šJtrumeh nas|op, točno proizvajanje' prostih vaj ii} vaj na ppnjii ter ska-* ' nju je vzbiidilo viharno'odobravanje. Marsika- ■ m teri <|če ali ma ti sta presrečna zrli na svojega t itn . h',tn *t. h -t ?.. ci se ^e pritrjevanje, da je pac bolje, ako se svojega otroka pošlje k telo'vaMij ki 'krepi telo ter uri um, npgo bi postopal Ì)rezpo8(Blno po trgu. — Članstvo je nastopilo v prosliji vajah ter telovadilo iia drógu in bradlji. Napredek je bil prav zadovoljiv pn vsakem posamezniku. Ifaravnosj; qjvjig ^a se je öpöinstyo gostom iz Polzele in Maribora, ki so § svoji"^ ilegantnim nastopom, s težavnimi a preciznimi ' m «« «r« £■ yiiw M». y'4\ii !}<,) ,$ »v p,: I Soštanjski sokoli so pokazali sad svojega frgdfi, pokazali so, koliko se da pri resni volji doseči |ìjub ' vsem zaprekam in težkočam, ki so posledice pomanjkljive telovadnice" Sigurno bl: bilo .........iH M ni wi% ^.v/ämi - ^-■'-ma napredovanje J^e in uspehi bi bili še večji. ^ nič ne škodi. Le tako naprej! Saj se je jasno videlo, da si je „Sokol" priboril prvenstvo nad našimi obrambnimi društvi. Vsa srca so ti odprt^ vsakdo ti želi nadaljuega razvitka in vsakdo ti bode stal vestno na strani v tvoji borbi za svoj lastni dom. Le tam ti bode mogoče samozavestno razprostreti svoja krila ter zbirati okrog sebe vse dela in napredkaželjne brate. Prosta zabava je bila živahna, gneča krog šotorov je postajala vedno večja, da so ljubeznive gospice komaj za-mogle sproti ustreči vsem zahtevam darežljivega občinstva. Veselega srca darovane darove so zbirale vidno zadovoljne. Nabrale so lepe svote, tako da je tudi gmoten vspeh tolikšen, kakor tra pri nas nismo vajeni. Sklad za „Sokolski dom"' se je pomnožil zopet za 105 kron. Šoštanj ske mladenke pri rede v četrtek, dn« 8. septembra pri Rajštarju v drugič igro v prid „Sokolskemu domu". Mi kličemo: tako je prav in na veselo svidenje! v lz Vuzeniee se nam dodatno poroča, da s& je fant Železnik bojda zaradi nesrečoe ljubezni sam vlegel pod vlak, kateri ga je ubil. v Iz Šmartna pri Slovenjgradcu. Pri volitvi obč. predstojaištva je bil izvoljen g. Ivan Kac soglasno županom. Iskreno častitamo! v Nesreča v žagi. Iz Slovenjgradca poročajo: 26. avg, so šli aa povelje. postajenačelnika v Sp. Dravogradu trije železničarji v Gollovo žago r bližnji Meži, da bi prinesli žagovine za steljo v nekem vozu za svinje. Ko so nabrali žagovino, je priletel naenkrat poldrug meter dolg ploh od cir-kularne žage 31 letnemu železničarju Hintecber-gerju s tako silo v prsi, da se je takoj nezavesten zgrudil. Spravili so ga v tukajšnjo bolnišnico, kjer je še isto popoldne umrl. Sodnija bo dognala, v koliko je žagur kriv nesreče. Hinterberger zapušča stare sta ri še, katerim je bil edina opora. Umrla je Topolšici pri Šoštanju stotnikova soproga gospa Marija Noe pl. Nodberg. Pretep v Škalah. V rudniški gostilni so se sprli zavarovalni agent JV\ursa in rudarja Goršek ter Vra-bič. Slednji je bil posebno nasilen. Ko je razbil vse stole, kar mu jih ni natakarica odnesla, je zgrabil ka-menit vrček in je udaril z njim Goršeka tako močno po glavi, da se je na mestu brez zavesti zgrudil na tla. Adorali so ga'takoj spraviti v bolnišnico. Vrabiča je oroŽhištvo prijelo in zaprlo. v Ciril in Metodova podružnica v Lehna pri Ribnici spi letos, kakor jé dozdevno, spanje pravičnega. Običajno je bilo vendar vsako leto, da se je priredila veselica v prid čM družbi, če tudi v manjšem obsegu, kakor je pač za naše razmere mogoče. Letošnji !t*ro pa do sedaj sploh še ni nikdo zmislil na to. Delovaoje podružnice ne obstoja samo v tem, da se pobira udpina, za to vendar ni treba celega odbora iu predsednika Kaj ne, slavni odbor? tjntoierskhM- 1 Križevci. Gospod urednik, to je pa že preveč. £0' sem zadnjič citai o postopanju nemčur-sKjh uradnikov na Pragerskein, sem mislil: so pač tltóV-'tist&i gneždif takšni kujoni. A to dni sem ttidi sain na sfebi moral Občutiti ljubeznivost nem-škutarske uradniške olike. Kaj mislite, kje? Pr» nàà'v KfiŽ^Vciii, v sredi slovenskega Murskega pòlja! Prihoättjife Vam' bom o tem obširno^ porpča^ Za danes lé opòza'rja'm ^Christiana Pleschbergerja, naj bo pameten — pameten! Kmet. t ' * Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedelji" Éèptf ob 7. uri zvečer v gostilnj gosp. Seršena v Ljutomeru Ipavčev večer v prid spomenik? skladateljev dr. Gustava in dr. Benj. Ipa-veca. Všpored: L Brata dr. Gustav in Benjamin Ipavec. Govori prkvnik g. Vek. Vrš 6. 2. B. Z „Kdo je mstr?" nioški zbor š spremlj. klavirja. 3.''Qv L ' „Mrzel vetèf", meš. zbor. 4. B. L Pod-oknica in iMoljtev" iz opere „Teharski plemiči", samospev in dvospev s klavirjem. ß. G. I.' 3lo-venec sem", mo^ki zbor. '61 G. I. „Prèdica"! ženski zj»òr. 7.'%. I.1'VDomdvmi", moški zbor z bariton fl»ina hrbet in ga tako kljuni! za levim očesom, da mu je poškodoval kost in je fant na to v mariborski bolnišnici umri. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Različnosti. Dne 6. avg. smo imeli strahovito točo. Napravila nam je za več let občutno škodo. Danes imamo že 24. avgust, in od nobene strani še ni komisije, ki bi cenila po toči napravljeno škodo, katera pa se seveda po preteku 18 dni ne da več v pi^vi meri po svojem prvotnem bistvu spoznati. Sicer smo tako srečni ali nesrečni, da imamo v svojem okraju drž. in dež. poslanca gospoda Ivana Roškarja, pa kaj se ta briga za kmeta-trpina! On si mora šteti svoje dijete, ki se mu tako potencirano kupičijo, da že radi njih s svojim življenjem pod lastno streho več varen ni. Nedavno smo slišali, da so tatje streljali opolunoči na njegovega sina, ki se je vračal domov. Iz roke tatu, ki je stal za oglom, poči samokres, krogla neznatno zadene sina ob rami, nakar so tolovaji zbežali. Mastne res morajo biti te poslanske dijete, kar se najbolj vidi pri Roškarjevem gospodarstvu. Pred poslanstvom je hodil v raztrgani obleki, črevlje je imel baje z vrbi-nimi trticami povezane, sedaj pa že ima bliščečo palico v rokah, težko zlato urino verižico na oprsniku, postavil si je zalo kapelico s krasnim stolpom, v katerem iziva dragi zvonček, koji se je bržčas še kje našel v kakšnem farovžu, na neizprosni boj napram slovenskim naprednjakom. Sliši se, da bode blagoslovil to kapelico s zvončkom vred, ki klice pomoči verni ubogi duši v graški okolici, gospod dr. Korošec; pri tem obredu mu bodo stregli vsi kaplani politiki in »mladenič« Peško iz Vrbja, boter zvončku pa bode g. dr. Šusteršič. K tej kapelici pride kmečka zveza vsako leto na božjo pot. Dražbe sv. Cirila In Metoda podružnica za Fram in okolico je poslala kot čisti dobiček Ciril in Metodove slavnosti dne 7. avgusta 1.1. v Framu 125 K jubilejskega dara in sledeče vrstice: „Mlada hčerka poklanja svoji velezaslužni materi skromno darilce k petindvajsetletnemu slavju z željo, da tndi zanaprej čuva in brani tako neustrašeno ljubo našo Slovenijo pred njenimi skritimi in odkritimi sovražniki." Konjiči okraj* Nerodni lovec. Minulo sredo popoldne je šel posestnikov sin Andrej Štraus v Škomrah z novo lovsko dvocevko v bližnji gozd, da bi jo poskušal. Z njim je šel posestnik Franc Rožman in mu je pokazal na neki črešnji veverico, štraus jo je hotel ustreliti — toda strel ni zadel veverice, temveč 71etno Rož-manovo hčerko Micko, ki je stala kakih 50 korakov vstrani. Dekletu je šlo več zrn od strela v telo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. v Krvava cerkvena slavnost. V Konjicah je minulo nedeljo inaugurici mariborski škof g. dr. Napotnik dekana g. Hrastelja za arhidijakona Navzoča sta bila tudi g. opat Ogradi in ptujski prošt Flek. Po cerkvenih opravilih so se razšli ljudje po gostilnah in tam pridno popivali. Pri tem je dtišlo več kmečkih fantov v konflikt s trško policijo in so došli k temu tudi orožniki. Nek orožnik je nekega razsajajočega in pijanega fanta zbodel z bajonetom v stegno. Trški zdravnik dr Kadiunig ga je obvezal. Preiskati bi bilo treba, ali je bilo potrebno poseči po orožju? ; Kako nezreli fantiči skušajo zapeljevati ljudstvo? (Dopis iz občine Zabukpvje pri Sevnici). , Srečno ste porazili nasprotnika v Celju ter, tako prestali pasje dneve. Pa ne samo Vi, ampak tudi mi smo po naših razmerah , imeli dne 21., 22. in 23. v naši občini vroče, ,dneve. Vročina je bila tako neznosna, da je uplivala celo (na naše živce in občinske volitve. Posebno je hudo delovala v nedeljo na abituri jenta in bodočega bogoslovca Vrečka, (kemično zgago, kakor je čitalo neko dekletce) ker ga je bil bes zmotil, da je priredil nepotreben volilni shod, kjer nam je,»hotel narekovati, katere može naj volimo, v občinski odbor. Da bi ta fantič postal .poptilaren, govoril je o poldnevnem pouku ter hujskal proti šoli in uči-teljstvu. Sicer ni dosegel ničesar. Shod se je končal z blamažo za ubogo »Bačko«. Hotel se je proslaviti kakor Herostrat, ki je v starem veku tempslj zažgal, da bi ljudje o njem govorili. Dosegel je nasprotni uspeh,, kajti volitve, k' so bile , dne 22. in 23. so to pokazale in mu dale. odgovor. Le dva kričača žalujeta, ker nista prišla v odbor, in se tolažita, češ, da ovržeta volitve, i dasi bi jima to ni£ ne koristilo, kajti narodna pesem pravi: Oh zdaj pa nikdar več, Veselje preč je, preč. Da bodete imeli natančno sliko, o tem shodu, ki ga je priredil naš abiturljent, Vam po »steno-grafičnem zapisriiku« sporočam sledeče: Že lani nam je pri občinski seji oče našega abiturijenta rekd, da bode imel neki »visokoučeni« gospod nek shod radi poldnevnega pouka. Misljli smo, ker je zvezar, da pride k nam gotovo kateri poslanec, a Khkor je videti, smo se zmotili. Kakor hitro ie abiturijent napravil maturo, posvetil se je politiki. Kmalu so začeli jz našega . mirnega Zabukovja prihajati v »Slov. Gospodarju« dopisi. Ugibali smo, kdo neki utegne biti dotični dopisnik, ki napada šolo oziroma naduČitelja. Sedaj vemo, kdo je. Na shodu je govornik napadàl svoje rojake ter jifn izkazoval grdo riehvaleŽnost prav po narodnem pregovoril- »Kdor prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, pa hrbet obrača«. Prejšnji dan ga je naš g. župnik opozoril, naj pazi, da ne bo koga razžalil, a mladič mu je prevzetno odgovoril, da že vè paragrafe, vsak dobi po zaslugi. — Že pred mašo se je »rojeni govornik« učil govor ter večkrat z nogo tolkel ob tla, da so se mu nekateri smejali, ko so ga opazovali. Ko je maša minila, stopil je k ženskam, (te ga bodo pozneje menda najbolj zanimale) ter jih vabil: »Ženske, ostanite tukaj, boste slišale o poldnevnem pouku«. Ko mu je nekdo dal »Narodni Dnevnik«, v katerem je bil okrtačen, se je močno razburil. Prišedši na lice mesta, kjer bi moral govoriti, je rekel: »To je fajn sestavljeno. V Mariboru me bodo tako veseli«. Nek njegov pristaš ga je tolažil rekoč: »Le bodite hladnokrvni«! Ko se je nekoliko potolažil, je pil vodo. Gleda v časopis, bere, se trese, stiska pesti in bliska z očmi proti šoli. Vidi se, kako je besen, da strast ali nervoznost v njem prekipeva. Mislili smo, da hoče šolo z nadučiteljem vred požreti. Z govorom odlaša precej časa, da se nekoliko umiri. Nato gre po stol, stopi nanj in vzame zimski klobuk raz glavo. (Ne vemo, zakaj je pustil cilinder doma, ali morda zato, ker ga ni sam kupil, ampak duhovniki, kakor je povedal na shodu, ali pa je morda hotel postati iz patricija zopet plebejec. Mogoče je tudi mislil, da bi se cilindra ustrašili). Frak je imel in bele rokavice. Fant je brez brk, kajti začela mu je pod nosom komaj rasti mišja dlaka. Postave je bolj majhne, kakor vidite gospod urednik, prav rojen za ljudskega zastopnika. Kmalu začne s patosom in mogočnim glasom govoriti: »Dragi rojaki! (Čudno, da mu ni ušlo kakor pri Krageljü v Sevnici, ko je rekel »Zabikovci«.) Kakor se je naznanilo v nedeljo, imel bom govor o poldnevnem pouku. To se je naznanilo c. kr. okrajnemu glavarstvu, zato se shod pravilno vrši. Prej, ko bom nadalje govoril, voliti morate predsednika. Jaz predlagam Vodičar Franceta«. (Vsi so bili zato). Nato se je volilo še Alič Mihaela zapisnikarjem. Ker ni bilo tinte pri mizi, ukaza! je govornik prinesti tinte. Potem prevzame besedo g. predsednik, ki reče: »Mi bi že radi imeli poldnevni pouk, če bi nas podpirali učitelji, pa bo težko kaj; prosili smo že večkrat, a vsakokrat so nam šolske oblastnije prošnjo odbile. Veselilo nas bode, Če boste mogli kaj doseči«. Nato podeli besedo govorniku. Govornik nadaljuje: V petek (slab začetek) sem bil pri svojem zaščitniku poslancu dr. Ko-rošču in tudi pri knezoškofu, ki me je vprašal, kako gre pri nas ljudstvu. Rad bi mu povedal, da slabo, a se nisem upal (pač srčen politik!), vendar to sem rekel, da je ljudstvo ubogo, ker vladajo v naši občini žalostne razmere, zato ker ljudstvo nima pravih voditeljev. Prvi žulj, ki vas tlači je celodnevni (?■!) pouk. (Saj na šoli za-bukovški še. poldnevnega ni). Tedaj so me kne-zoškof odslovili in rekli;. »Pojdite, skrbite in delajte za ljudstvo, kolikor vam je mogoče«. (Da je bilo tako, dvomimo, ker smo slišali, da je bila avdijenca zelo kratka. Kakor je videti, je g. abi-turijent že zgodaj začel klečeplaziti)! »Šola je postavljena *za-ljudstvo. In učiteljstvo mora biti-tako, kakor ljudstvo hoče. (Kaj ne vrši svoje dolžnosti in ne izpolnjuje postav ? Gospod Vrečko, Ie hodite vprašat gospoda dekana, kako se je zadnjič pri vizitaciji izrazil, da ga veseli, ker vlada v naši občini sloga in mir med duhovščino in u£iteljstvom. Šolska oblastnija pa je poslala izmed !treh učiteljev, ki službujejo v naši občini, dvema pohvalo). Poglejte, koliko morate plačevati. Lani ste morali dati za popravila pri podgorski šoli 600 K. Ali mislite, da bodo to učitelji plačevali? (Nesramno hujskanje!) ali Janžek (ta je že davno mrtev) iz Berghausa. In zakaj morate to po nepotrebnem plačevati? Ker naša občina ni imela pravih voditeljev. Oni, ki so zakrivili, da se je ta šola zidala, so bili „falötje", ker niso gledali za občni; blagor. Posebno moram imenovati rajnega tajnika Janžeka Sicer, kdor škoduje ljudstvu, ni vreden imenovan biti. (Ubogi župnik Wolf, učitelj Eržen, nadučitelj Weber, takratni načelnik Lipovšek in drugi udje krajnega šol. sveta. Pač huda obsodba s strani nezrelega mladeniča). In poglejte, kakšna je šola podgorska. Ali ne izgleda kakor koruzjak ali kurnik. Če bi jo na Krasu sezidali, bi jo že davno odnesla kraška burja. Tudi na zabukovški šoli vladajo gnile razmere. (Škoda, da ni povedal, ali notranje ali zunanjè, da bo vedel okrajni in deželni šolski svet gnilobo odstraniti. Kakor je videti bi bil g. Vrečko boljši šolski nadzornik ali tehnik nego bo bogo.slovec), Sicer nisem nasprotnik (!?) šole in mislim, da to tudi vi izprevidite. Danés mora biti vsak nekoliko učen. Šola mora biti, a ne celodnevna, ampak lé poldnevna. V naših šolah se poučuje o takih stvareh, ki otrokom nič ne koristijo. N. pr.: Nemščine ni treba učiti na naši šoli. To naši učitelji protipostavno store. Da je to resnica, je priča g. Gradišnik, učitelj, ki je to trdil v navzočnosti g profesorja Rabuze. Naj bi se učilo kmetijstvo, živinoreja in gospodarstvo. Ni treba se držati tega, kar stara »kavka« pravi: »Jaz moram tako delati, kakor je moj prednik delal; saj je živel«. Narodov glas je božji glas. Mi zahtevamo poldnevni pouk! Vaš rojak sem in poznam vaše potrebe. Jaz sem kmetskega stanu in srce mi. bije za vas. (Samo, da vam tega ne verujemo). Če otrok ne pošljete v šolo, se kaznujejo VS<6 zamude.. (Bog ne daj, to bi bilo za ljudstvo prehudo.. Sicer se pri nas kaj takega še do sedaj ni zgodilo, ker šolska oblast ravna zelo •milo. Proti takim staršem pa, ki otrok nikoli ali le redkokedaj v šolo pošiljajo, »mora tudi bolj ostro nastopiti). V zimskem času naj se zamude opravičujejo in naj se z otroci milo ravna. (To se tudi stori). Če bi dosegli poldnevni pouk, bi tega ne bilo treba, ker bi potem lahko otroke pošiljali v šolo. Ljudstvo je skoro vse revno in dostikrat nima kruha, ki bi ga dajalo otrokom v šolo. -Otroci pa ne morejo zaradi oddaljenosti domov, da bi se vsaj tam najedli. (Če je tako uboštvo, menda tudi doma nimajo kaj jesti?) Nekateri otroci imajo pö< dve uri daleč v šolo. (To je laž, kajti v tem okolišu so le 3 ali 4 hiše, ki so oddaljene čez 4 km!) in je nemogoče, da bi v enournem odmoru šli domov in prišli zopet nazaj. Ker nimajo ničesar, da bi se najedli, ostanejo vse življenje slabotni, za težko delo nesposobni. To dejstvo potrjuje tudi to, da vsako leto manj (!!) vojakov. (To tudi ni resnica za našo občino; kajti vsako leto je več vojakov, pa ne manj. Sicer bi tudi ne bila nobena škoda; vsaj ostane kateri delavec doma. Da bi bili otroci slabotni, tudi ni res. Ko je zadnjič sevniški g. zdravnik pregledoval otroke, je našel na splošno otrok^ zelo zdrave. Če se izjemoma nahaja kateri sla-botnež, temu pa ni kriva šola, ampak so drugi vzroki). Kdor svojim otrokom daje v šolo zelja ali fižola, zasluži lederno medaljo. (To bode mogoče , dobil njegov oče, ko bode pošiljal svoji hčerki v šolo, druge tako ne dobi). Ker so otroci opoldne gladni, si skušajo sami preskrbeti kakega sadja in se na ta način navajajo k tatvini, saj je glad najhujši tat. (Tudi to je nesramna laž in natolcevanje za naše otročiče. Pri njih se nahaja tatvina redkokedaj in učiteljstvo je z otroci na splošno zelo zelo zadovoljno). Naj bi se opoldne napravila šolarska kuhinja. (Edina pametna beseda. Pozdravljamo!) Kdor je zato, naj vzdigne roko. (Nobeden ne vzdigne roke). Vidite zato je potreben poldnevni pouk. Ker ste ubogi, ne morete tega storiti, pa tudi od nobenega ne dobite podpore. Tukaj volite radi liberalne poslance, zato ne dobite podpore, ker tega klerikalni poslanci nočejo. A čez tri leta bode drugače. (Umazana agitacija. Sicer je tudi to laž, kajti predlanskem so dobili nekateri podporo in tudi letos je g. dr. Benkovič interpeliral za podporo proti toči, seveda tega mlad politik ne ve). Druga točka, ki govori za poldnevni pouk, je tudi to, ker potrebujete otroke doma pri delu, ker ni dobiti delavcev vsled stalnega izseljevanja na Prusko k rudokopom in v mesta. Vsled celodnevnega pouka pa se otroci nikakor ne morejo privaditi delu, ki je podlaga vsemu življenju. Ko dokončajo šolo, že silijo v tujino; kar tam zaslužijo, navadno poženejo vse in na stara leta jih mora rediti občina. (Ti uboga šola, vsega si ti kriva)! Če bodo otroci hodili le pol dneva v šolo, se doseže iste uspehe (?!) kakor s celodnevnim poukom. Pa tudi za učitelje bi bilo boljše, ker bi jim ne bilo treba poučevati h kratu toliko otrok, vam pa bi ne bilo treba šole raz-širjevati. (Vidi se, da je govornik slab matematik, ker trdi, da je 1/2 v®č nego celota). Getovo do-sežete poldnevni pouk, ker imam navodila od svojega zaščitnika dr. Korošca. Samo obljubite mi, da bodete potem redno pošiljali otroke v šolo. Prošnjo vam lahko jaz sestavim. Vaš učitelj je prišel iz Goriškega na Štajersko jest k nam kruh. (G. abiturijent, g. nadučitelj se pri vas še nikdar ni najedel ali napil, vi pa ste bili pri njem vselej gostoljubno sprejeti. Sram vas bodi)! Dolžnost njegova je nas podpirati. Njemu bi pa tudi ne padla krona raz glavo, če bi ob četrtkih imel šolo. Zahteva našega ljudstva je — poldnevni pouk. (Tako vidite se je žaba napihovala in kazala hvaležnost in značaj do učiteljstva ter mu sponašala kos trdo zasluženega črnega kruha, dasi se ima ravno učitelju zahvaliti, da je šel študirat)! Na to se oglasi g. Božič Josip, tuk. šolski ogleda, ki ni hodil v gimnazijo, ki nima mature, ampak je obiskoval le nekdanjo enorazredno šolo v Zabukovju. Zavrnil ga je krepko in jedrnato sledeče: »Spoštovani gospod! Veseli me, da ste prišli nam pomagat, če bi bilo mogoče doseči poldnevni pouk; a predno nadalje govorim, moram protestirati, da ste imenovali tiste, ki so nam zidali take šole, »falote«. Recite, da so bili nespametni, a »falotje« ne. Ali je bil g. Wolf, bivši župnik tudi »falot«? Ves razburjen in bled je g. abiturjent telebnil z nogo ob tla rekoč: »Tudi on je bil falot«. »Sicer kar vi hočete danes izvesti v zadevi poldnevnega pouka, je že občina štirikrat storila. Navaja natančne tozadevne date. Prosili smo za poldnevni pouk, ko ste bili vi še dve leti stari t. j. 1. 1892. Šolska oblast nam je vsako prošnjo odbila. Zadnjo prošnjo, ki jo je vložila občina in krajni šolski svet še letos mé-seca aprila, ni rešena od dež. šol. sveta. Toraj le hodite v Gradec, če upate kaj doseči. Nas bode to veselilo. Vprašam Vas, kam boste prošnjo naslovili? Ali veste, kdo je predsednik dež. šol. sveta? (Ni vedel). Kdo je njegov namestnik? (Tudi ni vedel.) Kdo je predsednik okrajnega šol. sveta? (Še tega ni vedel. Radi bi vedeli, kako je mogel napraviti maturo, če mu je ustavoznan-stvo tako tuje. To se učijo že otroci naše ljudske šole. Res blamaža za samostojnega, prostega, svobodnega abiturjenta ali »visokoučenega študenta«), Na to mu je g. Božič imenoval dotične osebe, na katere naj se obrne. (Kakor slišimo, bode tudi šel v Gradec; samo ne vemo, če bode sprejet v avdijenci. Mogoče že, ker ima frak in cilinder). Nadajje je g. Božič rekel. Tudi to nam ni prav, ker rìàs imenujete: »Zabikovce«, k nam pa pridete in nas imenujete: »Dragi rojaki!« Sicer veste, kaj vam povem. Bil sem nekje v neki družbi, kjer so bili zbrani gospodje raznih stanov. Jaz sem se oglasil in govoril, naj bi se pri nas upeljal poldnevni pouk. Nek gospod mi je zabrusil v obraz: »Vi niste vredni, da bi hodili samo celi dan v šolo, ampak tudi po noči. S tem končam. Imel je še nekaj povedati, a ni nadaljeval, ker se oglasi oče našega abiturjenta Brečko in Divjak iz Osredka ter začneta upiti in se prepirati. Divjak je zaklical: »Božič se žene zato, da dobijo tisti podpore, ki dajo pri njem za vino«. Božič podpriča neke osebe, ki so to slišale in bode tožil. Na to se zopet ohrabri mladi abiturijent ter prečita dopis iz »Nar. Dnevnika« ter hoče poslušalcem resnico zaviti, češ, da jih imenuje dopisnik »neumno živino«. Tega zavijanja pa je bilo tudi soprogi nadučiteljevi preveč. Skoči proti njemu in mu zabrusi v obraz: »Gosp. Vrečko, vi lažete. Vi ste sami to govorili, kar drugim podtikate. Če je treba, prisežem to jaz in več prič. (Seveda je odgovoril, da ni res. Če upa, naj toži.) Konečno sklene: Ker imate jutri in pojutranjem občinske volitve, izberite si' prave voditelje, ne pa take može, ki spredaj ližejo, zadaj pa fige kažejo. Danes sem prišel po »mnogem učenju« do prepričanja, da vas ne reši liberalizem, ampak katoličanstvo. Rad bi bil že prej nastopil in vam pomagal; a nisem mogel. Sedaj sem prost in svoboden. Dokler bom živel, hočem delati iz ljubezni za vas in narod. Na to je zaklical samo eden »živio« in ploskal z rokama. Rezolucije ni bilo nobene. Tako vidite, g. urednik. Konec je bilo komediji. G. abiturijent se je ovekovečil. Tragedija ga pa čaka pred sodiščem radi besede »falotje«. Ljudstvo je sicer nahujska), a vihar se je kmalu polegel. Zgražamo se pa, da se je spravil v svoji slepi strasti nad šolo v Podgorju iti s tem žalil svojega učitelja, ki je slučajno ravno te dni praznoval svojo 25 letnico, kar službuje v tukajšnji občini, (Lepa zahvala in hvaležnost. Kaj ne?) ker jo je imenoval koruzjak ali kurnik, dasi se je v njem večkrat nazobal, sedaj pa udriha z loparjem po njej. Tudi tega ne moremo pozabiti, kako kruto je žalil svojega bivšega ubogega, hromega in osivelega kateheta in dobrotnika Wolfa. Seveda s takim brezobzirnim, nehvaležnim, neznačajnim mladeničem se ne bomo pečali, ker je hotel napraviti prepir in sovraštvo. Mi ljubimo mir, pa ne prepir. V zalogi imamo še mnogo bomb, a jih nočemo izstreliti. G. abiturijentu pa rečemo: Si tacuisses phi-losophus mansisses! Učite se prej molčati; kajti to je tudi umetnost. Vzemite v roke knjige, zlasti Valenčičevo vzgojo in omiko. Pustite politiko in šolo na miru. Zapomnite si besede, ki vam jih je rekel g. Božič. »Vi ste se začeli pečati s politiko, a vedite, kdor jo ne zna, je politično ubit«. Če šoli ne morete koristiti, ji vsaj ne škodujte. S tem končamo. * Odgovor na hujskanje gospoda abiturijenta in njegovega očeta je dobil takoj drugi dan, ko se je vršila občinska volitev v III. razredu. Iz-bacnili so njegovega očeta in dosedanjega odbornika iz odbora s tem, da je dobil le dva glasova in kakor se nam zdi, je celo volil samega sebe; toraj je dobil le en glas. Njegov nasprotnik Jože Božič pa 34 glasov izmed 38 na volišče došlih volilcev, mož, ki so sicer vsi pristaši poldnevnega pouka, česar jim nihče ne zameri, ker od tega pričakujejo, da se bo obisk izboljšal in da ne bodo stranke tako kaznovane kakor ravno letos. Sicer so sami mirni možje, ki ne bodo šoli metali polen pod noge, kakor bi bili gotovo storili tisti, ki bi radi prišli v občinski odbor, a jih ljudska volja ni marala zaradi ljubega miru ter jih izbacnila. Toraj^g. Vrečko! Ljudski glas — božji glas! — saj so voljeni v odbor celo trije »Božiči«. Več »nepravih« voditeljev. Gospodami pattai.. Žalostni govori o osuševanju travnikov. (Piše Vičanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Spominjam se še dobro, ko se je priklatila peronospora v naše kraje, kako hudo se je govorilo čez tiste osebe, ki so takoj pričele škropiti z modro galico svoje vinograde. Ravnotako na nesramen način so obrekovali tiste posestnike, ki so začeli rabiti umetna gnojila in sejati poljska semena s stroji. Pozneje so preklinjali tiste vinogradnike, kateri so začeli saditi in priporočati amerikansko trto. Tako bedasto, da se ne da popisati, so govorili starokopitneži čez te novotarije in naposled so se sami peprijeli teh naprav. Ako poveš takemu nevernemu Tomažu, naj bi svoje mužaste travnike osušil in prenovil, da si tako opomore pri živinoreji, te zahrbtno ogovarja, sramoti in preklinja, in ako je tak kmet morda celo župan ali občinski odbornik, ali kaki cenilni organ in ako ga čislajo njegovi sorodniki, se mu posreči, da odvrne še druge kmetovalce od osuševanja in prenovljenja travnikov. Ne more drugače biti, ker tak kmet navadno nič ne bere, ne računi, ne misli in nikjer nič novega ne vidi. Da bi se udeležil kakega gospodarskega predavanja, bognedaj: „Kaj bo vraga mene gospod učil delati?"* In da bi šel v živinorejski tečaj, za kaj takega nima časa. Ako pa je kje sklican kak politični shod, bo pa kar bos tri ure daleč letel ìd ako bi trebalo 14 dni zaporedom. Ker je živinoreja prva in najvažnejša panoga v kmetijstvu, vse drugo pa le postranski dobiček, je vredno, da se o tem malo pogovorimo. Že stari slovenski pregovor pravi: „Kdor dober travnik ima, on velja." Edino le dober travnik ti omogoči, da imaš lepo živino, ako je pa ta, je denar tu. S pomočjo dobrega travnika pridelamo sadje in vino. Da nam priraste dovolj zrnja, v to pripomore dober travnik. Smem torej reči : vse, česar potrebujemo v gospodarskem oziru, nam je mogoče pridobiti le s pomočjo dobrega travnika. HfDa pa pridemo do dobrih travnikov, moramo najprej naše mužaste travnike osušiti in prenoviti. In ravno čez to delo starokopitneži najbolj zabavljajo in celo druge odvračajo. Njihove žene so v tem oziru pametnejše; te jih prigovarjajo, naj travnike zboljšajo, ker dobro vedo, kako hudo je, ako ni živini kaj dobrega dati in ako se malo molze. Seveda, močvirnat travnik z belocvetečim šarom, na peden debelo z mahom obraščen, je takim nevednežem ljubši. Mimogrede omenim: Ko. izvažajo iz takih travnikov omenjeno nesnago kot krmo, trpinčijo ubogo živino, katera rije do kolen globoko v muževini, ter kričijo nad njo, kakor bi bil poslednji dan. Delavci preklinjajo takega gospodarja, ta pa kliče vse svetnike na pomoč. Moreš reči, da to ni res? Dragi tovariši kmetovalci ! Zdaj ko nam ponuja poljedelsko ministerstvo iz 54 miljonskega fonda tako lepe podpore za izboljšanje in prenov-ljenje travnikov in ko nam daje država 40% podpore ali subvencije za osuševanje naših malo-vrednih mužastih travnikov, ne držimo rok križem,, ne zdihujmo in ne poslušajmo nevednih staroko-pitnežeV. Pòprimimo se raje z vso odločnostjo prenovljenja in izboljšanja naših malovrednih travnikov; ako storimo to, se lahko zanesemo na dobre uspehe, stroški se nam obilno povrnejo, blagoslov in dobiček ter tudi boljša bodočnost ne j bodo izostali, Tv Vičancih, na praznik Marijinega vnebovzetja 1910. Obiranje sadja. Pri obiranju sadja moramo posebno paziti na to, da varujemo sadje pred ranje-njem, ker se udarjeno in sploh ranjeno sadje ne da dolgo časa hraniti. Velika napaka pri obiranju sadja je torej ta, da se sadje s kako prekljo odbija ali pa da da se drevo tako močno trese, da odpada sadje in s sadjem vred tudi mladike in vejice. Tako dobimo malovredno sadje in tako izgubi drevo tudi mnogo mladik, ki bi utegnile dajati v prihodnjem letu obilo sadu. Zategadelj moramo sadje obirati z roko, na vejah pa, katerih ne moremo doseči z roko, z obiralnimi koši, ki so nasajeni na dolgih kolih. Ravnanje z novimi sodi. Vsakdo ve, da v nov sod ni devati vina, predno ni sod za to pripravljen. Hrastov les ima namreč veliko čreslovine v sebi in po tej dobi tudi vino neprijeten okus; vrhu tega se pa tudi vinu barva izpremeni, tako postane n. pr. belo vino precej temno ali rjavo. Ako hočemo tedaj nov sod pripraviti za vino, naliti je najprej v sod vrele vode in prav storimo, če pridenemo kropu nekoliko žveplene kisline (hudičevega olja). Z vrelo vodo je izprati sod po 4 do 5krat, potem je pa napolniti sod s čisto vodo, katero je v njem pustiti čez noč. Drugo juti o je staro vodo izliti in znova napolniti s čisto vodo, in to je ponoviti toliko časa, da ostane v sodu popolnoma čista in brez vsakega okusa. Naposled je zakuhati sod še z moštom, če ga imamo; če ne, pa s kalnim vinom. Kdor bode tako ravnal z novimi sodi, ni se mu bati, da bi se vino v njem pokvarilo. Razne notfosti. Vojaške vaje na avstrijskem jugu. Dunajska »Die Zeit« poroča, da se bodo velike vojaške vaje vršile prihodnje leto na slovanskem jugu države. LoterijsKe številke. Trst, dne 27. Avgusta 1910: 3, 79, 56, 40, 34 Line, „ „ „ 71, 3, 48, 45, 11. Mukati ne %nafo to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdki Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici. Listnica uredništva. Malanedelja: Bom napravil za prihodnjo številko daljši dopis v obliki članka, ker je stvar prav resna! Zdravi! — Sv. Štefan pri Šmarju: Tokrat se nam je nabralo mnogo gradiva, zato Vaše prihodnjič! Pozdrav! — Komarovemi Miha-leki s Hüde lükje: Paj ne zameri, gnes resen ne gre več. Bova ga dala v številko od ovega drugega tjedna, sa še de vseglih prav priša. Za drü-gokrat pa si le pa neke fajnega znaštenderaj, ka do se vragovje malo režali, črjohi pa giftalL Serbas! Cekarov Peter. 1910. Mlada perutnina. 1910. Za živ dohod se jamči — franko na vsako postajo. 7 kom. velikih, mastnih kur K 5'90 ; 4 kom. velikih mastnih rac K 610 ; 3 kom. velikih mastnih gosi K 10'80. Pošilja franko po povzetju : S. Sterm, Skalat št. 250. Avstrija. Proda se lepo posestvo, obstoječe iz hiše z devetimi sobami, iz svinjaka s šestimi hlevi, sedmih drvarnic, kletjo za vino, dveh travnikov, treh njiv in enega gozda. — Redi se lahko dve kravi in konj. Leži ob občinski cesti v Čretu it. 10 blizu Celja. — Poizve se pri Francu Štor v Osenci št. 2 Teharje. 206 2-2 Sprejme se takoj 211 2-2 prodajalka v trgovino z mešanim blagom. Plača 30 K mesečno. Anton Krichbaum, Oplotnica. Prodata se prav po nizki ceni. Kje pove upravništvo „Nar. Lista"1. 213 2-2 ___a_ posestvo z enonadstropno z opeko krito lilŠOf v kateri se nahaja gostilna; prostor je tudi za mesarijo. Hiša je tik farne cerkve, s 7 sobami, 3 kuhinjami in celim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju in tudi z opeko krito. K posestvu, katero je 10 minut od hiše oddaljeno, spada 14 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda. Nadalje se proda tudi mlin, kateri je na Ščavnici in ob okrajni cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnica Marija Trslenjak, posestnica, Sv. Jurij ob Ščavnici, blizu Radgone, katera prosf, da se njej prej naznani predno pride kdo posestvo si ogledati. 212 2-2 Edini najboljši 1 1 za cepljenje trt se dobijo v Zvezni trgovini v Celju. Škodovati Vam ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vele* trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. Iv EqjävjI**! liwtfviwiw !v"A'-A'V Učenec ki ima veselje do pekarske obrti.' se sprejme pri Alojzu Kainihu, pekarju v Hočah pri Mariboru. 14 dnevna preskušnja. — Pošten in marljiv dečko dobi hrano in stanovanje ter tudi obleko. 207 3-3 Prilika za nakup! Tovarna mi je po požara izročila v razprodajo nepoškodovano blago, mnogo tisoč komadov težkih flanelnih odej krasnih modnih vzorcev in barv, obrabljene, imajoče popolnoma neznatne, komaj vidne madeže le od vode. Te odeje so primerne v vsaki boljši hiši za pokrivanje postelj in odevanje, so ?elo fine, tople, 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam zbirko 4 finih, gospodarskih odej za 10 K, 3 fi-nejše flanelove odeje za 9 K, in 2 kosa najfinejših flanelnih odej za 9 K. Nadalje imam v zalogi veliko .zbirko zelo krasno zbranih snovi za obreke, popolnoma brezmadežnih, v dolgosti od 30 — 35 m ; dobijo se tudi delni kosi po 4 do 10 m za 13 K. — Rudolf Dušek, tovarniška zaloga odej Nächod na Češkem. Za neugajoče vrnem denar. Na prodaj je zemljišče, tričetrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole, otfčina Karčevina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudbe na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška p. Pesnica. 116 », v >,y >,y Vv'Vv- y,",v -A- »S -A- v v*' -,v -A v»' Trgovci Ne pustim potovati ker preveč stane, pač pa prodajam po ceni ker ne pustim potovati. -7 Obrnite se torej pismeno ali osebno zahtevajte vzorčne pošiljatve narodna vele-trgovska hiša R« STERMECKI v Celju. fiß m di 5 Ne odlagajte z napočili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ======= proti franko vrnitvi. —== 5 s iiSTTVi1 uv". ■»■li'HI ssgssssM VJUULU t fwftWi 336 52-14 & Sin, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za ròdbino in obrt. gj Pisalni stroji Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. _ rm trn SS» Wr, 297 —23 Subiéeva slika Franceta »0 ,£Y3inn2 .Et1 ter Groharjev .tiiri&Ktt Mi! Primož Trubar /. v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Yelika zaloga najrazličnejših svetih in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki —————— na zahtevo franko. - J_L :i bb JLL S^i 9SS8 Telefon žt. 48. Poštne hran. ra«nn št. 54.366. Najboljša prilika z a sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ,LASTNI DOM' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 O o o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©8® dopoldne. © © © 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi sc obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih tili v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © za 3 E rna mesec dobi lahko vsakdo s 6 ploščami in 200"iglami vred za 36 K; gramofon je izvrsten, H torej nobena igrača; jamstvo 2 leti. .^Ravnokar so izšle nove velike [fslovenske plošče, komad po 3 K; istotam se dobijo nove plošče od do 6 K ter najboljše igle "1000 po 1'80, 2 in 3 K, kakor tndi vsi večji gramofoni po jako znižanih cenah; stari gramofoni in dragi godbeni automati se zamenjajo za nove gramofone. Za 4 stare plošče damo eno novo. — Prosimo zahtevajte cenike. Zinauer & Co., "-'i, .........' '"'i' Najboljše se dobi te pri nas! Zelo ugotteft nakup É0 metrov ostankov. Ceflr, voile, flanele in drago pralno blago, zelo lepö, sortirano. ,