n 228514



LETO II.

LITIJA, 26. JANUARJA 1961
g?
ST. 1
Zborovanje ob zaključku leta 1960
f Ob zakljočku leta, 31. decembra 1960, je bilo v predpredilnici zborovanje, na katerem je govoril direktor. Uvodoma je dejal:
-Z zadovoljstvom ugotavljamo dosežene uspehe, ki smo jih dosegli na raznih področjih našega dela v tovarni, tako v zvezi s proizvedeno in prodano količino preje, doseženim finančnim rezultatom, načinom nagrajevanja, investicijami, kakor tudi izven podjetja pri gradnji stanovanj, koriščenju letnih dopustov in drugo.«
’ V nadaljnjem izvajanju je povedal, da je bilo letos proizvedenih približno 3S30 ton preje, t. j. 107 odstotkov nad planom za leto 1960, ali 124 odstotkov več nasproti letu 1959. Prodano pa je bilo 3954 ton preje, t. j. preko 120 ton več, kolikor nam je je ostala na zalogi iz preteklega leta. Celotni dohodek podjetja bo s tem dosegel preko 3 milijarde dinarjev. To je lep rezultat, ki ga Predilnica še ni dosegla. Poudaril je, da ima pri tem glavno zaslugo delovni kolektiv, kajti take rezultate je resnično možno doseči le s skrajnimi napori.
Glede osebnih dohodkov je povedal, da so le-ti leta 1959 znašali povprečno mesečno 1S.200 din, leta 1960 pa okoli 20.9i0 din. Na porast osebnih dohodkov pa ni imela vpliva samo visoka proizvodnja, temveč tudi produktivnost, kar je razvidno iz primerjave zaposlenih. V letu 1959 smo imeli zaposlenih v podjetju povprečno 830 ljudi, v letu 1960 pa samo 740 ljudi.
Nato je še dejal v zvezi z nadaljnjim razvojem in obnovo podjetja naslednje:
»Danes imamo že precej obnov-
ljenega. Notranja podoba tovarne se je v zadnjih dveh letih veliko spremenila, kljub temu, da je izvršena komaj ena četrtina predvidene rekonstrukcije. Predvidevamo, da bo rekonstrukcija predilnice v prihodnjem letu v glavnem zaključena, to je, montiranih bo novih deset prstančnih strojev, rekonstruirani bodo preostali prstanom, takozvani
Muihouscn stroji, montirana bo nova čistilnica in urejena klimatizacija. Z rekonstrukcijo pa ne bomo samo modernizirali zastarel strojni park, temveč tudi povečali proizvodnjo za preko 500 ton letno.
V zaključnem delu govora je pa tov. direktor dejal:
»Prepričan sem, da bomo v bodoče lahko dosegli prav tako lepe
uspehe kot v tem letu. V imenu uprave se zahvaljujem vsem članom kolektiva za požrtvovalnost, posebno bi se s tega mesta zahvalil tistim tovarišicam in tovarišem, ki so v proizvodnih oddelkih v nadurnem delu največ pripomogli do letošnjih rezultatov, z željo, da bi v novem letu želi dobre uspehe in imeli srečo in zdravje.
Obiskal nas Je predsednik republike Gvineje
SEK0U T0URE
Na povabilo predsednika republike tov. Tita je obiskal našo državo prvi predsednik te mlade afriške dežele, Sekou Toure.
V	nedeljo, dne 8. januarja je bil napovedan prihod vlaka ob 8. uri v Litijo. Toda že precej pred določeno uro so se pričeli zbirati na železniški postaji Litijani, da bi pozdravili prihod visokega gosta. Tudi naš kolektiv je bil, kot vedno ob takih prilikah, lepo zastopan.
Postaja je bila slavnostno okrašena z rdeče-rumeno-zelenhni gvinejskimi in z jugoslovanskimi zastavami. Nešievilno takih majhnih zastavic je zaplapolalo v rokah pionirjev, ko je pripeljal in sc ustavil vlak.
V	pozdrav je zaigrala tudi godba na pihala.
Predsednika Toureja je najprej pozdravil predsednik občine tovariš Pungerčar in mu zaželel dobrodošlico.

Na že,eznški postaji je pozdravil predsednika republike Gvineje*
Zatem so ga pozdravili pionirji in pionirke, ki so izrekli najboljše želje in pozdrave afriški mladim, v Imenu delavcev občine Litija ga je pa pozdravila predsednica naše sindikalne podružnice tov. Lotričeva.
Visokemu gostu so podarili cvetje, kot spominsko darilo pa vazo, izdelano v Lesni industriji Litija, ter usnjen jopič, darilo Tovarne usnja Šmartno.
Predsednik Sekou Toure se je zahvalil za dobrodošlico in zaželel nadaljnji uspeh našemu kraju kakor tudi vsem jugoslovanskim narodom.
DIT Litija in sindikalna podružnica Predilnice Litija vas vljudno vabita na tradicionalni
PLES PREDILCEV v soboto, 4. februarja 1961
ob 20. uri v prostorih Sindikalnega doma Predilnice Litija
Bar
Vstop samo z vabilom Vabilo velja za 2 osebi Vstopnina 200 din Žrebanje vstopnic
Ko je vlak odpeljal, je gvinejski predsednik nasmejan odzdravljal množici ljudi na postaji, ki je še vedno navdušena pozdravljala predsednika in preko njega vse afriško ljudstvo.	L. R.
Prvi predsednik republike Gvineje* Sekou Toure
Člani kolektiva sodelujejo v DPD Svoboda

Sekoua Toureja, predsednik ObLO Litija* Stane Pungerčar

Dramska sekcija DPD Svoboda iz Litije je uprizorila ob občinskem prazniku veseloigro s petjem »Kam iz zadreg-. Prva uprizoritev je bila na sam občinski praznik, to je dne 24. decembra 1960 po slavnostni seji ObLO. Tej predstavi so prisostvovali vsi politični funkcionarji ter borci, ki so preživeli bitko na Tisju.
O izvedbi veseloigre so se izrazili zelo pohvalno.
Druga uprizoritev je bila 25. de-
cembra 1960. Obe predstavi sta bili polnoštevilno obiskani. Občinstvo je bilo nad izvajanjem navdušeno in je večkrat nagradilo igralce z navdušenim ploskanjem.
Dve tretjini igralcev sta iz našega kolektiva. Igro je uspešno režirala tov. Tončka Jelnikar.
S to veseloigro namerava dramska sekcija obiskati tudi okoliške kraje in tudi njim nuditi kulturno razvedrilo.	tl. B.
Nh.
Delovni odlikovanci litijske Predilnice, slikani ob slavnostnem zasedanju delavskega sveta
V počastitev občinskega praznika Je imel delavski svet tovarne dne 19. decembra 1SS0 slavnostno zasedanje v sindik. dvorani na Stavbah.
Na zasedanju so bili navzoči ela-, ni DS in upravnega odbora, predsednik občine tov. Pungerčar, delovni odlikovanci, borci NOV, sekretarji osnovni!! organizacij ZK podjetja, predstavnik sindikalne podružnice in mladinske organizacije.
Na slavnostnem zasedanju so sodelovali tudi pevci litijske »-Svobode-«.
Nato je izročil tudi delovna odlikovanja odi: kovancem, ki jih je odlikoval predsednik republike tovariš Tka.
Slavnostn-i govor je ime! predsednik DS tov. Milan Majcen, ki je po-
tem razdelil v spomin na občinski praznik knjige »Fotografski dokumenti iz NOV« vsem aktivnim borcem NOV, ki so vstopili v vrsto narodnoosv^todane borbe pred kapitulacijo Italije, t. j. prod 9. sep-
m praznika Ulite
tembrom 1943. Te knjige so prejeH naslednji borci: Jože Avsec, Ivan Bele, Jože liorštnar, Anton Bregar, Tone Koprivnikar, Frane Kos, Ru« d alf Razpotnik, Viktor Semec, Edo Semenič, Jože Koderman in Ivan Rebolj.
Odlikovani so bili:
Z redom dela III. stopnje:
Avgust Jeriha, rojen 29. jul. 1996, kurjač pri parnem kotlu, ki je zaposlen v podjetju že nad 30 let.
Z medaljo dela:
Rozi Črnigoj, rojena 5. sept. 1911, prcdica, zaposlena v podjetju 33 let;
Štefka Jančar, rojena 18. decembra 1914, izdelovalka cevk, zaposlena v podjetja nad 26 let;
Marija Kozlevčar, rojena 25. marca 1918, dvojilka, zaposlena v podjetju 13 let;
Cita Orehek, rojena 13. maja 1917, sukalka, zaposlena v podjetju 16 let; Terezija Zibert, rojena 14. oktobra 1924, vla-galka preje, zaposlena v podjetju 15 let.	L. R.
Predsednik DS, Milan Majcen,
slavnostnem zasedanju DS
y meseca decembre 1960 obratovala * le v dveh izmenah
Delavski svet je na svoji seji dne 15. decembra obravnaval tudi vprašanje obratovanja sukal niče. V decembru je namreč bila začasno ukinjena tretja izmena v tem oddelku, ker so se naročala naših odjemalcev znatno zmanjšala. Da bi ta problem začasno rešili, smo pozneje v tem mesecu prevzeli od podjetja NOVO-TEKS, Novo mesto v mezdno delo — presukavanje — nekaj volnene preje.
Razloge za tako nenadno zmanjšanje naročil je treba predvsem iskati v objektivnih pogojih tržišča: velik del sukane preje gre za izde-
GLASILO
PREDILNICE LITIJA UP.EJA:
UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK: LEA RAPL TISK IN KLIŠEJI CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU
Vsi bralci, ki so zaposleni v Predilnici Litija, ki so vstopili v .. j*' pred B. septembrom 1943, so prejeii na slavnostnem zasedanju knjigo »Fotografski dokumenti iz NOV«
lovanje tehničnih tkanin. Ker sd pa' te tkanine šle v zadnjem času slabo v denar, so tkalnice v znatni meri opustile njihovo izdelovanje v korist drugih asortimentov.
Razen tega smo pa ravno v temi času 'reševali zelo perečo reklamacijo, zaradi katere bi skoraj izgubili enega izmed večjih odjemalcev sukane preje, nadalje nekaj manj-' šib reklamacij. Ne moremo se čisto' obraniti občutka, da smo v teku leta pri tem blagu zaradi pospešene borbe za količino pač zanemarili; vprašanje kakovosti. Člani DS so nadalje razpravljali tudi o zastarelem strojnem parku v sukalniei — (tudi to je eden izmed razlogov za slabo kakovost izdelkov), ki ga bo treba rekonstruirati v pospešenem tempu: za to so dani vsi pogoji in bo to predvideno opravljeno že v letu 1931.
Za sedaj pa lahko storimo le eno: da odpravimo subjektivne napake. Dosedanje reklamacije so dokazale, da je iskati Velik del krivde na nepazljivosti delavk (na primer mešanje raznih številk enojne preje v isti sukani preji, nepravilno vozla-nje). Do bi dosegli čimvečje količine proizvodnje, smo včasih pozabljali na kakovost preje.
Predvideno je, da bo sukainica v Betu 1961 normalno obratovala v*, treh delovnih izmenah. Pogodbene količine temu tudi ustrezajo, pa tudi konkretna naročila za januar so sukalnico v polni meri zaposlila. — Vemo pa iz izkušnje, da je povpraševanje po tem ali onem asortimentu na tržišču silna spremenljiva stvar in da so kljub pogodbam pri posameznih mesečnih naročilih vedno možna kakšna presenečenje.
L. B. ,
Močni gasilni aparat
Pri gašenju požarov je najučinkovitejša takojšnja intervencija, da po možnosti začetni požar zadušimo z malimi priročnimi gasilnimi sredstvi. Eno od takih najbolj priročnih sredstev za gašenje so ročni gasilni aparati, imenovani tudi Minimaxi.
V enem izmed »Tovarniških obveščevalcev-« sem omenil, da ima-
mo y podjetju razporejenih več kot 200 takih aparatov, to je na vseh mestih, kjer obstoja nevarnost nastanka ali razširitve požara in kjer je intervencija s takimi aparati uspešna. Za učinkovito gašenje s takimi aparati pa je potrebno, da vsaj v grobem poznamo njih konstrukcijo in delovanje.
uarnos/.
ven///
~fr Uc/aKna CD '}Q/cr
v primeru ognja: udari iglo ob tla
udari z udarno iglo (zgoraj) ob tla
Dedek Mraz
je obiskal naše najmlajše v dvorani na Stavbah
Tudi ob koncu lanskega leta so bili deležni naši najmlajši prijetnega presenečenja. V dvorani na Stavbah jih je obiskal dedek Mraz. Kako je pa bilo razpoloženje ob prihodu dedka Mraza in ob poslušanja programa, ki ga je izvajalo Dedkovo spremstvo, p« lahko sami prisodite po sliki
Ročni gasilni aparati so tlačne posode valjaste oblike iz jeklene pločevine, ki vsebujejo sredstva za gašenje pod pritiskom. Delimo jih v glavnem na aparate za mokro in suho gašenje. V nadaljnji razčlenitvi ločimo še aparate za gašenje s -peno in s snegom ogljikovega dioksida.
ni za gašenje lahkovnetljivih tekočin (bencin itd.) ter električnih naprav, ker je voda dober prevodnik elektrike ter bi dotik curka z električno napetostjo lahjco povzročil težje poškodbe ali celo smrt.
2. Aparati na kemično peno PH (T-15)
1. Aparati na vodo (VH-TA, VH-T-14)
V obratu vidimo dve obliki teh aparatov. Starejše stožčaste ih novejše, valjaste oblike. Pri starejših stožčastih aparatih je na vrhnji strani na -konici izpušna šoba, na spodnji širši strani udarna igla, v notranjosti pa luknjičasta cev za vložitev steklene ampule. Pri novejših aparatih valjaste oblike je pa izpušna šoba na stranski steni aparata, tik pod njo je varnostni ventil, notranja oprema pa je enaka kot pri stožčastih aparatih.
Obe vrsti aparatov imata enako polnjenje, in sicer: v posodi je približno 9 litrov vode, pomešane s sodo bikarbono (jedilna soda). Pod udarno iglo je v posodi luknjičasta cev, v njej pa ampula (steklenka) z žvepleno ali solno kislino. Ob požaru snamemo aparat, ga pretresemo, udarimo z udarno. iglo ob tla ali trši predmet, da se ampula razbije, in pomeša kislina z vodo ter tako nastane v posodi pritisk (plin ogljikovega dvokisa).
Ta pritisk požene vodo iz aparata skozi šobo, curek pa usmerimo v ogenj. S starejšim, stožčastim aparatom gasimo tako, da držimo aparat z eno roko za ročaj, z drugo pa za ožji del (pod izpušno šobo). Nikoli ne smemo držati aparata pri udarni igli, ker se tedaj, če se izpušna šoba zamaši, lahko raztrga dno aparata ter povzroči težke poškodbe. Z novejšimi valjastimi aparati pa gasimo tako, da aparat snamemo, ga pretresemo, udarimo z udarno iglo ob tla, ga obrnemo ter gasimo z navzdol obrnjenim aparatom. Z aparati na vodo gasimo les, papir, bombaž, niso pa primer-
Ti aparati so tudi valjaste oblike, razlikujejo se pa od aparatov na vodo po tem, da imajo na vrhu vijak z ventilom za zapiranje. V aparatu je znotraj še ena posoda, ki je ločena oziroma zaprta z omenjenim ventilom. Aparat je napolnjea s sedmimi litri vode, pomešane i B praškom, (rjavosive barve, sestav* Ijen iz natrijevega karbonata, pomešanega s penilnim praškom — sa-poninom), v notranji posodi je pa voda, pomešana z Atoraškom (bele barve — sadna kislina).
Ob požaru aparat snamemo, ga pretresemo, odvijemo zgornji vijak (ventil), ga obrnemo, s tem pa že deluje. Pri tem se obe kemikaliji med seboj pomešata, nastali plin (ogljikov dvokis) pa potisne skozi izpušno šobo nastalo peno, katero usmerimo na goreči predmet. Iz tega aparata dobimo 120 do 1501 kemične pene.
V obratu imamo še nekaj aparatov na kemično peno, ki so tudi valjaste oblike, vendar brez gornjega vijaka, s katerim se zapira notranja posoda s kemikalijo. Ti aparatij ker je notranja posoda odprta, niso primerni za transport ali za prenašanje, ker se lahko tekočini med seboj pomešata. Pri gašenju aparat samo obrnemo in tekočini, ki se pri tem pomešata med seboj, takoj ustvarita pritisk oziroma sprožita delovanje.
S temi aparati gasimo vse tiste predmete, ki jih gasimo lahko tudi z aparati na vodo, vključno lahko vnetljive tekočine, bencin itd., niso pa primerni za gašenje električnih napeljav, ker so prevodniki električnega toka. Pri gašenju pokrijemo s to peno goreči predmet ter mu tako odvzamemo za gorenje potreben kisik.	t F. D.
odvij zgornji vijak
potem gasis s temi vrstami aparatov tako, da jih držiš obrnjene naokrog
Osebni dohodki
Oltflnice
V meseca decembru so bile razdeljene odločbe o minimalnem osebnem dohodku. Kakor je znano, so minimalni osebni dohodki instrument delitve dohodka podjetja med podjetjem in skupnostjo. Od države zagotovljeni prejemki pa pridejo v poštev le tedaj, če podjetje ne ustvari toliko dohodka, da bi lahko izplačalo osebne dohodke.
Nekateri delavci čistilnice so pa spregledali zgoraj pojasnjeno vlogo minimalnih osebnih dohodkov, a tudi ves naš sistem nagrajevanja po enoti proizvoda in so se na odločbe o MOD pritožili.
Uspešno zaključen tečaj
M Kzični napor transportnih .delavcev v našem podjetju se je znatno > emanjšal z nakupom akurmrlator-! skega vozička, viličarja in slončka. L Delo s temi napravami zahteva tudi
L določeno tehnično znanje. Zato se f Je podjetje odločilo organizirati
strokovni tečaj za manipulante s temi napravami.
Program tečaja je obsegal predvsem: 1. prometno cestne predpise; 2. varnostne predpise; 3. vzdrževanje; 4. opis in delovanje naprav; 5. praktična uporaba.
Tako so se Marjan Keše, Lado Taufer, Slavko Krivec in Anton Ku-
kavica v 39 urah seznanili s potrebno snovjo in dne 28. decembra 1S80 vsi uspešno opravili izpit. Predsednik izpitne komisije je bil komandir tukajšnje postaje LM Jože Mandelj.
Odlično znanje vseh kandidatov je potrdilo, da je predavatelj Franci Koprivnikar podajal snov zelo dobro in razumljivo.	F. L.
V svoji vlogi so navedli, da se s tako nizko postavko ne strinjajo* da v nobenem slovenskem podjetju moški nimajo tako nizkih postavk* da so v primerjavi z drugimi oddelki predilnice zapostavljeni itd.
Ko je upravni odbor obravnaval to pritožbo, je po podatkih o izplačanih osebnih dohodkih za 11 mesecev preteklega leta ugotovil, da so povprečni urni prejemki delavcev v čistilnici znašali na delovnih mestih:
—	posluževalec rahljala bal 101 do 106 din
—	posluževalec nakladalnika v me-šalnici 101 do 106 din
—	delavec v mešalni komori 101 do 103 din
—	delavec pri baterju 108 do 115 dinarjev,
kar je še enkrat več od tarifne po-: stavke, na katero so se pritožili.
Prav tako upravni odbor ni ugotovil zaostajanja osebnih dohodkov čistilnice za osebnimi dohodki predilnice, kjer so na primer zaslužili:
—	predice na prstančnih strojih 112 din
—	snemaike Sl din
—	predice na flyerjih 116 din
—	mikalei 111 din
Pri tem pa moramo upoštevati še* da se je produktivnost dela v pred-predilnici in predilnici povečala precej več kot v čistilnici.	B. P. >
Delo organov samonpravljania
Na predlog HTZ komisije in na priporočilo UO je delavski svet na zasedanju dne 15. decembra razpravljal o dopolnitvi pravilnika zaščitnih sredstev in sklenil, da se nakupijo zaščitni čevlji z gumijastimi podplati in jekleno kapico za dvoriščne in skladiščne delavce, zaščitni čevlji za kurjače in pomožnega delavca v kotlarni, polivinilni predpasniki in gumijaste rokavice za snažilke in gumijaste rokavice za laborante.
Delavski svet je l»di potrdil razpis za dve štipendiji na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani.
Na seji, dne 8. decembra 1960, je UO med drugim odobril službeno
Uizsia obvestila
potovanje tov. Niku Stamatovskemn in Darku Primožiču, ki sta bila povabljena k belgijski firmi H. Dues-berg — Bosson Fils. Tov. Stamatov-ski si bo ogledal tovarno, ki izdeluje obloge za mikalnike, tov. Primožič pa še nekaj tekstilnih tovarn v Belgiji. Potovala bosta predvideno še ta mesec.
Razen tega je odobril tudi tov. Pavlu Koprivnikarju, štipendistu tehniške fakultete, tekstilni oddelek prakso pri firmi Wurttembergische Spindetfabrik, Siissen.
Upravni odbor je nadalje obravnaval na seji, dne 29. decembra 1960 vprašanje stanovanja tov. Franca Janša. Imenovani je namreč vložil že več prošenj za stanovanje, katerih pa zaradi pomanjkanja stanovanj ni bilo mogoče ugodno rešili. Posebna komisija je pregledala stanovanje
Franca Janša in ugotovila, da je led to zelo slabo in nujno popravila. zvezi s tem je upravni odbor predla-) gal, naj bi delavski svet sklepal] o tem, da bi dalo naše podjetje posodi jilo skladu za zidanje stanovanjskih] hiš v znesku 250.000 din za popravi-*' lo stanovanja, s čimer bi se rešilo to stanovanjsko vprašanje.
Upravni odbor je obravnaval tudi vprašanje, da ima stanovanjska komisija precej težavno delo pri reševanju prošenj za stanovanja, ker večina članov komisije ne pozna stanovanj in razmer posameznih prosilcev. Zato je predlagal, da predsednik stanovanjske komisije odredi člana komisije, ki bo ob sodelovanj!* varnostnega tehnika pregledal stano-t vanja prosilcev in bo tako stanovanjski komisiji reševanje zadevnih prošeni olaišano.	L. Ri
j Sprejeti delavci v decembru i! 5. 12. 1960 Ivana Zupančič, za sne-imalko v p I, 1. posada; 14. 12. 1960 Vojko Bizjak, tekstilni tehnik, v tehnični sektor
:| Upokojeni:
1 V mesecu decembru je bil invalidsko upokojen:
Gregor Kuhelj, sušilec cevk, ki je imel v podjetju 13 let in 11 mesecev delovne dobe in Martina'Novljan, vlagalka cevk, ki jo imela v podjetju tudi 13 let in 11 mesecev delovne dobe.
Od tov. Kuhlja so se ob tem pomembnem dogodku prisrčno poslovili sekretar podjetja, tehnični vodja, predsednica sindikalne podružnice in referent za kadre. Zaželeli so mu še mnogo zadovoljnih let življenja in mu ob tej priliki izročili nagrado, ki se izplačuje po tarifnem pravilniku delavcem ob upokojitvi in ki so jo doslej prejemali ob izplačilu osebnih dohodkov.
Tov. Novljanova se pa vabilu podjetja ni odzvala.
Delovne nezgode v decembru 1960
Anton Rožun, rojen 1. maja 1910, vratar, si je dne 1. decembra 1960 poškodoval levo roko, ker se je| traktor zaradi okvare na zavori zaletel v vrata, ko jih je vratar ravno odpiral.
Karel Virant, rojen 2. avgusta 1917. Dne 15. decembra 1960 mu je pri obdelavi linete za stružnico padel opilek v desno oko.
Lada Habič, rojena 15. maja 1920, navijalka, se je dne 13. decembra 1960 pri vezanju nitke urezala z nitko v palec desne roke.
Jožefi Pangeršič, rojeni 12. marca 1933, snemalki je dne 18. decembra 1960 spodrsnilo na parketu tako, da je padla in si poškodovala desno roko v zapestju.
Dopisujte v Tovarniški obveščevalec