E.
C
ST
leto n.
LJUBLJANA, SOBOTA 7. MAJA 1938.
ŠTEV. 18.
50 LET DELAVSKEGA
Varčujmo in gradimo I
Ob zborovanju Zadružne zveze, naj- ; večje slovenske Zadružne ustanove, ki I je po svojem ogromnem delu v preteklih desetletjih ustvarjala osnovne temelje za nezavisno narodno rast, moramo mi delavci ugotoviti, da smo v gospodarsko zadružnem udejstvovanju Veliko premalo storili. To je velika kaša škoda.
Res je sicer, da so starejše organi-^ije naravnost ali pa po svojem članstvu napravile nekaj poizkusov, nekaj uspelih, še več pa ponesrečenih, pa niso delale v tem pravcu tako, ,iakor je bilo potrebno za pravo varstvo resničnih delavskih interesov. Tako se zdi ob tem gledanju v preteklost, la so stvarne koristi delavskih množic tonile in gnile ob koristih raznih organizacijskih funkcijonarjev in propaga-torjev. Lovili so se kakor z vetrom za besednim bojem, stvarno življenje pa je šlo mimo njih. Delavstvo tako ni imelo svojega zadružništva in tistega, Id ga je imelo, ni znalo izrabiti v svojo korist.
Njegovo časopisje in njegove organizacije so ga zato radi pomanjkanja povezanosti z dejanskim življenjem učile Premalo varčevati. Ob neresnih demagogih je tako rastel premalo resen de-lavski stan.
Mnogo /delavskih stanovskih sil je tako odteklo v delavstvu prav nasprotne tabore, ogromne vsote delavskega denarja so se izafrčkale brezmiselno za °isto nepotrebne stvari.
Pravijo, da mora biti vsak delavski . orSanizator zadolžen. Zato poudar ja-mi, da ni resnega delavskega porota in ni pravih pokretašev, kjer se oče delati še danes tako. Mi pa pra-da je to nezdravo govorjenje, klavski borec mora biti gospodarsko soliden, kolikor mogoče nezavisen. Moralno je tako mnogo močnejši, v časih preizkušenj mnogo bolj odporen. Potrebna samozavest raste v njem in čut za realnost.
Zato je naš ideal v tem, da je vsak delavec organiziran tudi v naših gospodarskih ustanovah. Vsak delavec lastnik hranilnične vložne knjižice, vsaka delavska organizacija z odločujočim vplivom v raznih zadružnih odborih. Kjer so, je treba obstoječe podpreti, kjer jih še ni, je treba nove ustanoviti, ^Veda po dobrem prevdarku in resni Predpripravi. Nič pa ne bo zgradilo °*hembe vrednega, ako ne bomo znali Vhrčevati. Znati moramo. Z malim ^ninio, če drugače ne gre, s čebelico. ^Zrno do zrna pogača, kamen do kam-palača.« — Vsak delavec hrani za poznejše dni, za hude čase, za družino 111 njeno bodočnost. Zlasti pa hrani ''sak odbornik — drugim zgled, sebi v korist.
Organizirano delavstvo mora nehati 2 nesmiselnim razmetavanjem denar-ho, nehati mora živeti iz dneva v dan 'n graditi za varno bodočnost.
Z varčevanjem pa gradimo z dvigom hhdružme misli in zadružnih ustanov, v podeželju in centrali oprimo nanje svoj življenski realizem in gradimo z hjim svoboden delavski stan.
»Slovenski delavec« je naš vodnik in svetova-ec* Zato zanj storimo vse!
Pred nekaj dnevi smo obhajali petdesetletnico delavskega zavarovanja. Ta obletnica je tako pomemben in tako poučen dogodek, da moramo ob tej priliki napisati par besed.
Kaj je delavsko zavarovanje?
Predvsem si oglejmo kaj je pravzaprav delavsko zavarovanje in kakšen namen ima.
Delavsko zavarovanje je ustanova, ki naj pomaga delavcu tedaj, iko si delavec sam ne more pomagati, ker je n. pr. bolan, onemogel, star, brez dela itd. Ni človeka, ki bi nikdar ne bil bolan, ki bi nikdar ne postal star in onemogel. Prav mnogim pa se pripete tudi razne nesreče pri delu ali izgube službo ali pa imajo bolezen in nesrečo v družini.
Vemo, da si delavec pri današnjih skromnih dohodkih ne more skoraj ničesar prištediti, s čimer bi si pomagal v tistih trenutkih, ko si ne more ničesar več zaslužiti. Zato mora dobiti pomoč od drugod. In kdo naj da to pomoč? To pomoč more dati edino le obvezno delavsko zavarovanje.
Kako je bilo pred 50 leti?
V 18 in 19 stoletju smo imeli dobo gospodarskega liberalizma. V tej dobi se je propagirala svoboda na vseh poljih: na verskem, na kulturnem in na gospodarskem polju. Ta svoboda pa je bila le navidezno svoboda, ki je vodila v moderno sužnost. Kadar sta namreč lev in zajec svobodna, tedaj je dejansko svoboden samo lev in zajec bo njegov plen. Tako je bilo tudi v času gospodarskega liberalizma. V »svobodni«
Mogočno zborovanje delavskih množic v Beogradu je za nami. Treba je, da poudarimo in priznamo, da je vsa velika prireditev nosila pečat pristnosti in nepona-rejenosti. V desettisočih zborovalcev je kakor iz ene duše kipelo priznanje sedanjemu državnemu vodstvu za njegovo socialno zakonodajo. Iz srca vseh pa je tudi vstajalo spoznanje, da je le v združitvi vseh narodno-zavednih delavskih množic pod enotnim vodstvom lepša bodočnost ustvarjajočih delavskih mas.
Zbor je za nami, ostale pa so kot norme za delo novega pokreta njegove resolucije. Kdor jih čita in presoja nepristransko, mora priznati najprej, da je v njih izrazita smer doslednosti, od katere ni mogoče pričakovati kake prizanesljivosti in oklevanj. Dalje ni mogoče utajiti, da bi izvedba teh resolucij ustvarila v organiziranju delavstva čisto nove metode in nov položaj ter ogromno izboljšanje njegovega sedanjega stanja.
Radi teh dejstev, kakor smo že v zadnji številki obljubili, resolucije kongresa v celoti objavljamo z iskreno željo, da bi vse pozitivno v njih obrodilo bogat sad.
Resolucije se glase:
1. Jugoras soglasno ugotavlja, da je kraljevska vlada dr. Milana Stojadinoviča pravilno razumela pomen socialnega skrbstva ter je temu vprašanju dala tudi posebno prednost. Jugoras je sklenil, da kr. vladi in svojemu pokrovitelju dr. Milanu Stojadinoviču ter svojemu delavskemu voditelju ministru Cvetkoviču izrazi posebno hvaležnost za vse ukrepe, ki so bili storjeni na polju socialne politike in delavske zavarovalne zakonodaje.
2. Jugoras kot edina nacionalna ekonomska organizacija jugoslovanskega na-
tekmi med delodajalcem in delavcem je bil dejansko svoboden samo delodajalec, delavec pa je bil izročen — kljub vsej svobodi — na milost in nemilost kapitalistu.
Ta gospodarski liberalizem je postavil tudi načelo: Pomagaj si sam, kakor veš in znaš. To načelo je izrazito naperjeno zoper delavca. Kako pa naj si uibog delavec sam pomaga ? To vendar ni mogoče. Pomagati si more samo združeno delavstvo.
Gospodarski liberalizem ni hotel ničesar slišati o delavskem zavarovanju, ker je to nasprotovalo njegovim načelom. Delavsko zavarovanje si je priborilo šele zavedno in organizirano delavstvo, ko je spregledalo in se otreslo zmotnih liberalnih nazorov.
Socialisti proti delavskemu zavarovanju.
Nemško delavstvo in nemški državniki z Bismarkom na čelu so bili prvi, ki so spoznali pomen delavskega obveznega zavarovanja. Pred dobrimi petdesetimi leti se je pojavil v Nemčiji osnutek takega zavarovanja. Kapitalisti so zagnali velik vrišč in napovedali zavarovanju oster boj. To je razumljivo.
Toda zavarovanju niso napovedali boj samo kapitalisti, napovedali so ga še z večjo ostrostjo tudi nemški socialisti (socialni demokrati), češ, da bo zavarovanje ubilo borbenost in revoluci jo-nannega duha v delavstvu. Delavec, ki bo zadovoljen in preskrbljen, ne bo hotel več biti plen varljivih bojnih gesel
roda zahteva, da je on kot edini zakoniti predstavnik delavskega stanu v naši nacionalni skupnosti tudi edini organ, preko katerega bodo državni odgovorni činitelji izvedli svoj socialni in narodno gospodarski program. Z ozirom na to Jugoras zahteva:
a) da se vse ustanove, ki so osnovane na zakonih delavske zaščite, ki pa so stalno v rokah predstavnikov marksističnih sindikatov, odkoder vodijo asocialno in anasocialno politiko, izroče brezpogojno v roke nacionalne delavske organizacije Jugoras;
b) da posebne komisije preiščejo poslovanje v teh ustanovah ter da se te ustanove privedejo v pravo službo narodu in državi.
3. Da imajo od zakona o zavarovanju delavcev stalno korist oni, katerim je ta zakon namenjen, da se okrožni uradi po-množe po potrebah posameznih krajev.
4. Da se zakon o zaščiti delavcev prilagodi časovnim potrebam našega nacionalnega gospodarstva. V ta namen, da se
a) onemogočijo številna izigravanja rednega delovnega časa;
b) da pridejo pod zakonito zaščito gozdni in poljedelski delavci, kadrih delo je bilo dozdaj časovno neomejeno;
c) da se reformira § 3 tega zakona;
č) da se poveča pomen delavskih zaupnikov in da se omogočijo volitve takšnih zaupnikov tudi v obrtniških ustanovah;
d) da se v interesu koristnega sodelovanja delovne moči in kapitala zajamči skupno sodelovanje predstavnikov delavstva in delodajalcev glede vseh vprašanj, ki se tičejo obeh strani;
e) da se določi plačani letni delavski dopust in da se za prestopke določijo občutne sankcije;
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELE3SON ST.: 35—29 — POŠT. CEK. RAČUN ŠT. 17.548 — NAROČNINA. ZA ČLANE ZZI) 2.— DIN MESEČNO — (24— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE S.- DIN MESEČNO (36— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
marksizma in komunizma. Zato proč z zaščito in zavarovanjem — tako so tedaj agitirali socialisti.
To je danes zgodovinska resnica, ki je socialisti niti tajiti ne upajo. Zato pa je skrajno smešno, ko danes čitamo v socialističnih lističih, da imajo socialisti zasluge za ustanovitev delavskega zavarovanja.
Tudi danes so socialisti proti dobri socialni zakonodaji.
Igro, ki so jo socialisti igrali pred 50 leti, ponavljajo še danes. Socialisti se v vseh državah bore zoper dobro socialno zakonodajo. Danes ima n. pr. Francija, v kateri imajo socialisti raznih barv že več let glavno besedo, najslabšo socialno zakonodajo izmed vseh kulturnih držav v Evropi. To delajo namenoma, zato, da postaja nezadovoljstvo delavstva vedno večje in da bo na ta način prišlo do revolucije, s pomočjo katere si nameravajo prikopati na dobre položaje resni »delavski socialistični voditelji.«
Tudi pri nas je tako. Socialisti vseh barv (od rdečih do belih) neprestano zabavljajo zoper našo socialno zakonodajo, zoper uredbo o minimalnih plačah in druge uredbe, ki zboljšujejo življenje našega delavstva.
Toda delavstvo spregleduje in se otresa svojih laževoditeljev. Petdesetletnica zavarovanja naj bo svetel opomin vsemu našemu delavstvu, da ni rešitve v revolucijonarnem govorjenju ampak v pametnem, sistematičnem in konstruktivnem delu za delavstvo.
f) da se ukine nočno delo oziroma, da se izvaja v mejah človeškega dostojanstva in časti;
g) da se v vseh delavnicah in podjetjih onemogoči vplivanje od strani predstavnikov organizacij, ki stoje v katerikoli internacionalni zvezi.
5. Da se zboljša zavarovanje za primer brezposelnosti.
6. Da se reformira osrednja uprava za posredovanje dela ter da se izdajo nove koristne in racionalne naloge — graditev delavskih stanovanj in zavetišč, ki bi bila higienično zgrajena in poceni, da se omogoči delavskim otrokom in ženam ter tudi drugim potrebnim bivanje v ugodnih letoviških krajih, da se zgrade otroška igrišča in zavetišča za delavske otroke, katerih roditelji opravljajo delo, dalje, da se delavcem pomaga pri prehrani.
7. Da se ustanovi javni fond socialnega skrbstva za pomoč onim delavcem, ki pozimi ne morejo najti zaposlitve.
8. Da se da delavcem, ki so zaposleni po strokovnih državnih ustanovah zakonska zaščita, da se njihov položaj zboljša in da ne bi bil slabši, kakor pa je položaj tistih delavcev, ki delajo v podobnih zasebnih podjetjih in ustanovah ter da se onemogoči kaznovanje delavcev s tem, da se jim pritrgava zaslužek.
, ‘J- Da so delavcem, ki so zaposleni pri obrti, ki jih je zajela industrializacija, omogoči zaslužek kje drugod, s čimer bi bile številne družine rešene stradanja in propasti.
10. Da se poveča število inšpektorjev dela, da bi bila zaščita na ta način čimbolj gotova.
11. Da se vsi tuji delavci, ki so zaposleni v kateremkoli državnem, samouprav-
(Nadaljevanje na drugi štrani spodaj.)
Jugoslov. detavska zvez resolucij
W
Sonce in sence doma in drugod
Ob iskanju ravnotežja med velesilami sveta sta se pretekli teden sestali delegaciji Francije in Anglije v Londonu, da premotrita ob novi Nemčiji dani položaj in zavarujeta svoje politične in gospodarske interese. Za varstvo teh interesov tudi ni vseeno, kaj se godi na vzhodni strani Nemčije, v Cehoslovaški in v Podonavju sploh. Zato je bilo na sestanku govorjeno tudi o tem, kako zavarovati Cehoslovaško samostojnost in kako gospodarsko podpreti odporno silo Podonavja. Jasno je ta konferenca poudarila, da ne bi bilo možno mirno prenesti nad Cehoslovaško kakega takega nasilja, kakor je bilo izvršeno nad Avstrijo. Čehoslovaška je tako dobila zagotovljeno garancijo za nedotakljivost svojih meja, obenem pa ji je konferenca v Londonu nasvetovala, naj gre v svojih koncesijah napram sudetskim Nemcem kar moč daleč.
Istočasno je Anglija sklenila sporazum s sosedno Irsko glede gospodarskih, vojaških in finančnih vprašanj. Irska je tako dosegla izpolnitev svojih zahtev, Anglija pa si je zavarovala hrbet za slučaj kakih evropskih sporov.
Francija sporazuma z Italijo še ni zaključila. Nekateri mislijo, da je temu vzrok odhod italijanskega zunanjega ministra na svatbo albanskega kralja, drugi pa so mnenja, da jih je zavrla Italija z novimi zahtevami, delno pa je na prekinitev pogajanj učinkovala velikanska priprava za Hitlerjev sprejem v Italiji.
Hitler je prišel v zavezniško Italijo 2. maja. Po ogromnih pripravah za njegov sprejem je bila ^akorekoč vsa Italija na nogah in so ogromne manifestacije hotele neizpodbitno dokazovati, da je Zveza obeh velesil najmočnejša politična tvorba sveta.
Ob teh dogajanjih je Španija s svojimi boji nekako stopila v ozadje. Tudi se je naglo prodiranje Francovih' čet vsled slabega vremena nekam zaustavilo. Boljše-viške čete so se na kolikor toliko ustaljeni črti začele utrjevati za obrambo, nacionalistične pa se pripravljajo na nove velike napade, ki naj bi odločilno posegli v na-dalni razvoj španskih bojev.
Med Kitajsko in Japonsko pa se med
tem razvijajo čimdalje ostrejši in večji boji. Kitajska je namreč s pomočjo ruskih častnikov in boljševiške materijalne pomoči svojo armado preosnovala, Japonska pa je zato vrgla na bojišče veliko novih moči in začenja zopet počasi prodirati v nasprotnikovo ozemlje.
—//—
Po uspelem zborovanju Jugorasa v Beogradu, katerega vrhovno vodstvo je prevzel sam ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič, je isti odšel na krajši oddih v Slovenijo, ki pa je bil pravzaprav določen važnemu mednarodnemu sestanku. V kratkem namerava g. predsednik odpotovati v Bolgari jo radi utrditve medsebojnih prijateljskih odnošajev in gospodarskih interesov. — Nekaj ministrov naše vlade pa je med tem odpotovalo v razne sosedne države: V Nemčijo, v Italijo, v Švico in Grčijo, da tam prouče na licu mesta razna gospodarska in politično-upravna vprašanja, ki bi jih bilo treba po modrem preudarku rešiti doma.
V Zagrebu se je te dni vršila konferenca jugoslovanskega katoliškega episkopata pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Stepinaca. Zanimanje za to konferenco je bilo v vseh naših krogih zelo živahno, kar zadosti potrjuje kako velik ugled ima Cerkev kljub temu, da bi jo nekateri radi izrinili iz vsega javnega življenja in ubili njeno moč.
V naši ožji domovini je bil najvažnejši dogodek pretečenega tedna občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani, ki je pokazal kako vstaja zopet iz starega mrtvila in kako se obeta končno splošno ozdravljenje. Občni zbor je izrekel posebno zahvalo g. ministru dr. Korošcu, ki^je že nad 20 let predsednik Zadružne Zveze za njegovo pomoč in podporo, njegoyemu sodelavcu v vladi ministru dr. Mihu Kreku in dr. Marku Natlačenu, našemu banu za njegovo širokopotezno gesto za rešitev naših zadrug. Iz poročila načelstva je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je Zveza v pretečenem letu izvršila. Izzvenel je v poziv k strnjenosti in k disciplini, v obrambo skupnih naših interesov.
Gospodarski sistemi
"	7.
Etični temelji marksizma
Marksizem gleda na gospodarski raz-V(Sj'kot na mehanični proces; ravnotako gleda na človeško družbo kot na mehanični stvor in ne na živ organizem. Po ftiarksovem nauku se razvija in živi po gotovih pravilih, vse teče in se razvija kot teko kolesa pri stroju po določenih fizikalnih zakonih.
Tudi človeka smatra marksizem kot sčroj, ki je sicer najbolj popoln, a nima nobene samostojnosti, nima nobenega viši-’,, jega cilja. To je popoln materialističe^\; nazor, ki je tuj človeku in' tuj ter naravnost nasproten krščanstvu. Ako človek nima ničesar zase in nima nobenega višjega cilja, potem življenje res ni vredno življenja. Le čemu potem trpljenje, vse premagovanje, če ni ničesar, kar bi klicalo po povračilu, po končni pravici in zasluženju. Od kod neki črpajo ohranjujočo moč življenja kljub težavam ljudje — in to milijoni in milijoni, ako ne iz nekega notranjega, že prirojenega čuta po plačilu in končni pravici? Mora nekje biti neko povračilo, in jasen odgovor na to nam da le nauk o posmrtnem življenju. Marksizem pa tega nele ne prizna, ampak vodi naravnost sovraštvo proti veri in Bogu. »Vera je opij za ljudi«. Namesto vere pa marksizem ne nudi ničesar, kar bi v človeku vplivalo blažilno, kar bi odgovorilo notranjemu klicu po neskončni pravici in pravičnosti. V tem se vidi popoln materializem Marksovega nauka, ki srečo posameznika in celotne družbe razkraja in jiničuje. V tem pa je viden ves negativizem marksizma, v gospodarskem, družbenem in nravnem oziru. Duh je, ki vlada v gospodarstvu in družbi. Da, tudi gospodarstvo ne moremo smatrati samo za mehaničen proces ampak je živ razvoj in tudi družba je živo telo, ki se ne razvija mehanično, in njen razvoj ni zavisen le od enega fizikalnega zakona, ampak sta gospodarstvo in človeška družba zavisna "od raznih komponent različno razčlenjene
družbe,, sta zavisna od duha, ki je neumir-jen, vedno snujoč in vedno hrepeneč po neskončni in popolni pravici, ki je samo v Bogu.
Kapitalizem - marksizem
Kapitalizem in marksizem slonita v gospodarskem, sociološkem (družbenem) in etičnem oziru na istem temelju, oba vpo-števata le materijalne dobrine, oba praktično uničujeta vsako osebnost, oba vsaj praktično zanikata Boga in božji red v dfužbi.
^Kapitalizem vidi le snovi za ustvarjanje dobička, vidi družbo le kot kupca izdelkov in ne kot delavca. Vse pa najf' dela radi dobička za enega, za posameznika, in četudi le ostali pri tem še več trpe. Vse jaz — ti in ostali nič. Tudi marksizem vidi le snov. Skočil pa je v drugo skrajnost. Pri kapitalizmu je vse: jaz in družba nič, pri marksizmu pa je družba vse in posameznik nič. Nobeden od teh dveh pa ne vpošteva človeka kot osebnost in celotno družbo. Kapitalizem priznava teoretični vsakemu vse in celo neomejene pravice, praktično pa ima pravice le tisti, ki ima kapital, marksizem pa vsako osebnost sploh zanika. Kapitalizem družbe ne priznava ali vsaj ne priznava obveznosti posameznika do družbe, marksizem je zlezel v drugo skrajnost: priznava le družbo, ne računa pa s tem, da družba ni srečna če ni srečen posameznik. Kako pa marksizem vpošteva posameznika v praksi, nas pa dovolj zgovorno uči Rusija.
Kako sta kapitalizem in marksizem enotna v ocenjevanju zgolj snovnih dobrin (materializem) tako sta enotna v pogledu duševnega življenja v odgovornosti po smrti za svoja dejanja. Kapitalizem je brezdušen in po svojih posledicah peha človeka v obup in tako v odpad od Boga. Marksizem pa direktno in brez krinke uči sovraštvo do Boga.
Zato mora dober in resničen katoličan zavračati kapitalizem kot marksizem, in sicer v gospodarskem in sociološkem ter etičnem oziru, to je v celoti.
Za koga dela KID
Podjetniška organizacija smo bili imenovani že neštetokrat od nam nasprotnih delavskih organizacij. Psovali so nas tako po shodih, po sestankih, po tovarniških objektih, po svojih časopisih. Hoteli so ustvariti videz, da smo v najtesnejšem prijateljstvu s podjetji in da" za račun drobtinic tem prodajamo delavske interese.
Pretekle dni pa se je na Jesenicah pokazalo, kako velika laž je v .tem psovanju skrita. KID je namreč sprejela nanovo na delo okrog sto delavcev. Naša, toliko oklevetana delavsko dosledno borbena organizacija je od teh sto delavcev spravila jv tovarno, reci in piši, s svojimi priporočili samo 10 prosilcev. I Ostalih 90 prosilcev je šlo na račun drugih delavskih organizacij, ki gotovo niso slabše odrezale pri tem sprejemu kakor mi in na račun raznih privatnih priporočevalcev, ki imajo s tovarno in z njenimi predstavniki do-'bre zveze. Zlasti mnogo pa je bilo sprejetih pod videzom nekake neopredeljenosti na priporočila nekaterih obratovodij. Poleg tega pa se stalno briskira naše intervencije. Ne izpolni niti danih obljub.
Mi pa vemo, da je to markiranje neopredeljenosti in ves ta postopek samo navidezno in da se za njim skrivajo nacionalistične sile Narodne strokovne zveze. Sploh čutimo že dalje časa, da je kljub vsej stvarnosti in kljub sedanjemu položaju, za katerega se mora KID zahvaliti krogom izven NSZ gotova tendenca, ki gre za tem, da bi postale Jesenice NSZar-ske, sokolske in kar je že teh raznih »naprednih« imen.
Ko na stotine in tisoče ljudi zahteva kruha in prosi za njbga pri podjetju, je vsekakor nekam čudno, da iz med teh ti-sočev izberejo ravno toliko takih, ki množijo potem napredne vrste.
Mi tudi vemo, da je zelo poskrbljeno zato, da se na merodajnih mestih za tak postopek zadosti ne zve in da so informatorji na delu, ki tozadevno ustvarjajo napačno mišljenje. Znali si bomo priboriti za naše delavstvo njegovo pravico.
. -oc,
Ne brez Boga
Naš pokret raste in se širi. Kontrolna ^Srta na naši razpregledni karti v centralni pisarni teče vedno navzgor. Nove skupine vstajajo, novi člani pristopajo, vedno nove sile so na delu za našo rast. Kdo bi »e bil vesel tega pojava, ki z razpregledne karte tako močno poudarja, kako lažen je ves hrup nasprotnikov, v katerem nas hoče jb potopiti kakor v žlici vode.
Mj rastemo, je naša vesela ugotovitev. *55di' Se pa, da rastemo preveč samo iz človeških sil, iz lastnih moči. Tako naravno, čisto samo zemsko je to dogajanje okrog nas kljub vsemu poudarjanju službe večnim vrednotam, da se opazovalcu zdi, kakor da prisostvuje tekmi špartanskih mladcev za dosego venca zmage.
Prav bi bilo to, če bi bili mi kakor so marksisti, ki računajo samo z zemskim
i ........................ .	■-------------—
življenjem in z borbo njegovih naravnih
sil. Prav bi bilo, če bi bila ZZD samo kruhoborska tvorba, ki bi jo vodil človek-žival. Toda mi smo več. Smo strokovna organizacija delavcev, ki stopajo v borbo za pravičen kruh in delež življenja v svitu stremljenj, ki jih ožarja katoliški svetovni nazor. Tako nam je borba za pravico na zemlji notranja naloga in njena izpolnitev pravica do vstopa v kraljestvo večne Pravice.
Ce tako gledamo na našo rast, nam ne more biti prav, če rastemo preveč naravno, preveč in samo iz človeških moči. Prevelika in preveč lepa je naša naloga, da bi mogla roditi trajne sadove brez pomoči od zgoraj.
Našim organizacijam, našim organizatorjem in vsemu našemu članstvu hočemo
tako povedati, da naj ob skrbi za rast in procvit pokreta nikoli ne pozabijo, da moramo rasti iz globljih, iz verskih temeljev, da moramo zajemati iz Boga.
Mislimo namreč, da se vsi tega premalo
zavedamo. Ti, ki si predsednik in tl, Ki si j tajnik, in ti, blagajnik, mar ni res, da še | nisi zmolil očenaša zato, da bi bila zdrava rast našega stanovskega delavskega pokreta blagoslovljena? Mi vsi, ki poudarjamo tako lepo načelnost v našem prizadevanju, se ob njem vse premalo z Bogom pogovarjamo.
Priznajmo, da je tako. Da to prav ni, vemo vsi. Pokret, ki ni zgolj tostransko usmerjen, ne sme rasti samo iz naših naravnih moči, rasti mora tudi iz moči ti- ’ stega sveta, po čigar duhovnih normah naj se ta uredi. V zgolj človeškem delu je prečesto le videz in prevara. Resnica leži na dnu življenja, na dnu leži Bog. Z njim delajmo za svojo rast.
SOVJETSKA RUSIJA
" ZGODOVINA REVOLUCIJE
(24)
Od 1917—1922
(Nadaljevanje s prve strani.) nem ali zasebnem podjetju odpuste, če niso neobhodno potrebni. S tem bi dobili več posla naši domači delavci.
12. Da se omogoči pristop k organizaciji Jugorasa vsem delavcem, ki so zaposleni
v državnih podjetjih, kakor so rudniki, lesna podjetja, železnica itd. in
13. da se poljedelski delavci v pogledu socialne zaščite .izenačijo z drugimi delavci.
(Nadaljevanje.)
Celo patrijotje so svojo nevoljo očitno izražali. Vpliv Rasputina je marsikoga pognal v vladno opozicijo. Imenovanje vsesplošno osovraženega Protopopova za notranjega ministra je dalo povod splošni in ostri kritiki. Temne vesti so se širile po vsej državi: Carica hoče separatnega miru z Nemčijo, generali in ministri so v službi sovražnika itd.-------
Ko so vojaki jeli v trumah uhajati iz strelskih jarkov, ko so celi polki odrekli pokorščino, so se na raznih frontah in njih odsekih vedno bolj množila pobratimstva s sovražniki. Ko je v zaledju anarhija zajela mesta in vasi, so pogumni ljudje brez strahu v dumi in časopisju pokazaH na rane, na katerih pusija bole-i ha. Mesto da bi bili dobronamerne kritike^ vpoštevali in podprli, so jih nagnali z de-fetisti, sanjači in germanofili.
'Kobro misleči patrijotje so predsedniku ( dume Rodzjanku svetovali amnestijo poli- j tičnih kaznjencev, obnovitev ustave za f Finsko, autonomijo Poljakom, enakost in svobodo za vsakogar, predvsem pa odgovorno vlado. Toda skoraj vse je ostalo samo pri pobožnih željah.
Dolgotrajna vojna, siromaštvo množic, pol^g tega še obžalovanjavredno vmešavanje uradništva in pa podžiganje levičarskih politikov, vse to je vplivalo, da se je položaj z vsakim dnem bolj zaostril. Ze j Oktobra 1916. 1. je nameraval general j Aleksejev v sporazumu z knezom Lwo- j vom carico izgnati na polotok Krim, Ni- . kolaja II. pa prisiliti, da se odpove pre- j stolu.
Rasputin je končal pod krogljami carjevega sorodnika. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je poslal carju alarmantno pismo, v kateremsga je rotil, naj hiti in se pobriga, da v zadnji minuti reši dinastijo.
Opogumljeni radi takšnih obupnih razmer so boljševiki, a tudi menjševiki že začetkom 1917. 1. objavljali pozive s krilaticami: Dol z vojno! Naj živi demokratična republika! Stavba carske države se je jela krušiti. ^
Vlada je poprijela z močno roko. Mnogo delavcev je bilo vrženih v ječo. TfeiiiH, so sledili javni protestni shodi in to sredi vojne pred očmi sovražnika, ki je že zasedel velik del države. Razume se, da ministri niso mogli, ne smeli popustiti. V Petrogradu so izbruhnile stavke, spočetka posamič, nato v velikem številu. Nezadovoljstvo je naraščalo v armadi, še bolj pa med delavstvom. Uradna izjava v dumi, da po sklepčnem miru pripadel Carigrad z Dardanelami Rusiji, je bila Sprejeta s posmehom, saj nihče več ni veroval v zmago.
Odslovitev Stiirmerja in imenovanje re-akcijonarca Šleglovitova za ministrskega predsednika je opozicijo še bolj razkačilo. Februarja je postalo pomanjkanje premoga in kruha v glavnem mestu že zelo občutno. Delavstvo je grozilo z uporom. Ali ne bi bilo za Rusijo boljše, če bi meščanska revolucija teror krvave revolucije preprečila Resni možje so delali s takšnimi projekti za rešitev domovine.
Oči vseh so bile obrnjene na dumo. Ali bo prinesla rešitev 27. februarja so se poslanci sestali na zasedanje. Razpoloženje je bilo skrajno mračno. Miljukov je spregovoril: »Samo heroična sredstva morejo obupen položaj še rešiti.« Kerenski je vzkliknil: »Ako vlada resno misleče go-
vore še nadalje ignorira, bodo sledila dejanja. Na političnem polju se bliska in skrivnostno treska.«
In kaj je napravila vlada? Vršila je hišne preiskave, aretacije, itd. Petrograj-sko delavstvo je na to odgovorilo s štrajv kom.
7.	marca je car šel v glavni stan, že naslednji dan so se nemiri povečali. 9. marca časopisi niso izšli. Nadzorstvo nad delitvijo kruha je prevzela mestna uprava. Nad 200.000 delavcev je stavkalo. Tiskarna konservativnega lista »Vremja« je bila demolirana. 10. marca je vojaštvo streljalo na delavstvo, plenilo trgovine. Še tisti večer 'je polk Pavlovski prestopil k revolucionarjem. Petrograd je na glavnih ulicah videl barikade. Francoski poslanik Palelogue je zapisal v svoj dnevnik: »Ob poide vetih sem začul nenavaden ropot, — Ozrl, sem pe skozi okno. Sicer fl Itako promet?# most je bil prazen. Isti hip pa je prikorakala velika množica z rdečimi zastavami, od druge strani pa je strumno stopal polk vojaštva. Spopad je bil neizogiben- Kaj še! Obe povorki sta se združili, vojaštvo se je bratilo z revolucionarji.«
Ko je poslanik nekoliko pozneje stopil na ulico, je množica kričala: »Živela Francija«. Hkratu pa so mnogi brez strahu tulili: »Živela internacijonala«. Boljševiška stranka je bila že mnenja, da se nahaja sredi revolucije, tako neženirano je izdala na ljudstvo manifest iz katerega posnemamo nekatere stavke: »Življenje je postalo neznosno. Ni jela, ni kuriva, ni oblačila ... Na fronti kri, smrt, pohabljenost ... Nič več ni mogoče molčati... Zaman se skušate rešiti... Če ne ječa, pa šrapnel, bolezen, ali smrt vsled lakote ... Kolera nam grozi... Kdo je kriv ? Kriva
ž ddovskik Sojišt
Iz centrale
Vsi, ki ste po pravilih dolžni, pridite na občni zbor Zveze združenih delavcev tcentrale), ki bo v nedeljo 8. maja ob /aJO dopoldne v veliki dvorani Delavske gornice v Ljubljani. Ostalo članstvo va-hu&o, da se prepriča o našem delu in o naši rasti.
Občni zbor posetijo tudi odlični pred-8tavniki našega javnega življenja.
Na svidenje in Bog živi našo skupno rast!
Komenda
One 1. maja so polnoštevilno prišli na 8estanek naši .tesarji, zaposleni pri tesarskem podjetju Stebe.
Po razgovoru in debati so vsi navzoči tesarji pristopili k organizaciji, nekateri,. ki so bili pa zadržani, so po svojih tovariših poslali svoje podatke in članarino.
Tako je prav, tovariši! Stopili ste na P°t, ki vodi, če bomo složni seveda, do izboljšanja našega težkega položaja, pokapali ste vsem omahljivcem in nergačem, kje je mesto zavednega delavca strokov-eičarja. Le krepko naprej po začrtani Poti, do zmage! — Bog živi!
*J	.	n
Zabukovca — Griže
?J^ne !• maja smo imeli članski sestanek s prav lepo udeležbo. Pozdravil nas £ tudi naš prijatelj g. banski svetnik Lu-
*k Kuder iz Griž. Sprejeli smo lepo šte-vrš' n°v*b članov in smo sklenili, da se iu/ na-^ rec*ni občni zbor dne 22. maja po V sv. maši pri g. Rojniku v Grižah, k NJJeni vsi člani in somišljeniki! Nčv °Jte se groženj naših marksistov in ko-aJzno na delo za našo pravično sveto Stvar. Hočemo, da bo naša organizacija delala posebno za reveže.
Slov. Konjice
Tško ni socialno življenje! Ko je bil zadnjič zastopnik centrale na sestanku v Konjicah, je po istem zasliševal razne pritožbe in prošnje od strani delavstva, katero je odvisno od zaslužka svojih rok. Ni čudo, če beremo dan na dan o raznovrstnih tatvinah, umorih itd. Saj pravi pregovor: »Lačna vrana se ne boji stra-ttila.« Tako so s solzami v očeh in obupanim jokom tožili nekateri delavci oziro-Njih žene, ki so postali žrtve podjet-'ske vlade, .t. j. brezposelni, čeprav ne po Nstni krivdi. Tako ima preštete ure še e°en izmed delavcev v Laurichovi tovar-ki je odločen pristaš ZZD in mu je 8,aj® Prav radi tega podjetnik odpovedal zart	Pa ni samo potožil o neznosnih
se hVa^’ amPak Je odločno zatrjeval, da kri^^sščeval nad tistim, ki je naravnost ®Hi *	°če bede, ki ga srečuje, oziroma
°dpov	v °braz. Ta delavec je dobil
nes ze Pred mesecem dni in tako da-nasled a’ ne ved°č> če bo še lahko prišel mu	dan na delo ali ne. Skoro se
stoD ,^1° razjasnil obraz, ko mu je za— sedai i centrale dopovedal, da mu mora J, ko je poteklo že mesec dni, odkar
je dobil odpoved, podjetnik še enkrat odpovedati, ker drugače sme zahtevati plačo za 14 dni v naprej. Delavci, naj vam bo to slika za bodočnost našega življenja in držimo se zapovedi: »Gorje mu, kdor med brati razprtijo .trosi!«
Jesenice
Za mesec maj 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedelja^, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: j 1. maja 19?8 ... g. dr. ČeJj Milan
8.	maja 1938 ... g. dr. Čeh Milan 15. maja 1938 ... g. dr. Keržan Bartol 22. maja 1938 ... g. dr. Čeh Milan 29. maja 1938 ... g. dr. Keržan Bartol
V TOVARNI SAVA KOLEKTIVNA POGODBA PODPISANA
V okviru zapisnika, kateri je bil sestavljen pred tedni v Ljubljani v svrho ureditve kolektivnega razmerja med delavstvom in podjetjem, se je v petek 29. t. m. vršila razprava. Vodil jo je zastopnik delavske zbornice g. Stanko. Delavstvo so zastopali za Zvezo združenih delavcev Ga-ser Albin, za Narodno strokovno zvezo Zupan Tine in centralni tajnik. Po več urnem trajanju razprave se je končno kolektivna pogodba podpisala«! Razmerje, ki je vladalo v tem podjetju pred akcijo organizacij za kolektivno pogodbo, smo na tem mestu že opisali. S to pogodbo je delavstvu izboljšan položaj. Treba je sedaj s strani delavstva, da se tesno oklene organizacije, stoji dnevno in vsak čas na braniku svojih v pogodbi pisanih pravic. Treba je, da vsak določbe pogodbe pozna. Kdor se za to interesira, jo lahko dobi v naši pisarni.
Ta prva kolektivna pogodba ima še nekatere pomanjkljivosti, katere se delavskim zastopnikom ni posrečilo odstraniti. Temeljni kamen bodočemu delu izboljšanja je postavljen. Če bo s strani delavstva potrebna zavednost, se bo započeto delo postopoma nadaljevalo v njihovo lastno korist. Delavci, zavedajte se, da le v složnosti v strokovni organizaciji vam je zajamčeno izboljšavati svoj položaj. Druge poti delavec v svojih borbah ne pozna, ker' je ni.
PRVI DODATEK H KOLEKTIVNI POGODBI KID
Pred letom dni smo delavci KID dobili novo kolektivno pogodbo. Novo nastali obrati in pa hibe, ki so se tekom leta pokazale v novi pogodbi, je od obeh strani zahtevalo razčiščenja. Delavske organizacije so v intervencijah in pismenih vlogah pritiskale na podjetje, naj se radi pomanjkljivosti iz pogodbe kakor tudi za nove obrate skliče razprava, da se to uredi. Izmenjani so bili predlogi. Delavske organizacije so zlasti hotele v svojih predlogih odpraviti preočite krivične uvrstitve v skupine. Potrebno se nam zdi omeniti, da organizaciji NSZ in JSZ k sestavljanju predlogov nista smatrali potrebno vabiti tudi našo organizacijo. Sama je sestavila
je carska oblast in buržuj ... Veleposest-?n kaPitalisti bogatijo na vojnih dobičkih. — Skrajni čas je, da to meščansko posast ukrotimo ... Vsi na boj . Na ulice ... Ustanavljajte odbore ruskih socialdemokratov v delavnicah, tovarnah, obratih, v okrajih, mestih, vojašnicah, po vsej ^•Usiji! To naj bodo komiteji za borbo in ®vobodo ... Pozivajte na boj... Bolje K^tno umreti v boju za delavske koristi Pa na fronti za profit kapitala’.".. Vsi rj^^dečo zastavo revolucije ... Dol s čaji110 monarhijo!
Prič jlnarca popoldne ob dveh naj bi se je eI° zasedanje dume. Prejšnji večer pa r°j€l predsednik Rodzjanko carjevo me i?vko, ki ukazuje takojšen razpust du-U) ' |a odlok je 13. marca revoluciji po-8al d0 popolne zmage, bo * dan se je PoložaJ v Petrogradu znat-na P°slabšal. Policijske čete so streljale žtv stavkujoče deldstvo iti"' tfporno vdjja-' dni°‘ ®,amo v glavnem mestu je bilo tiste bbitih nad 1400 oseb. Poslopje tajne zgolClJe’ nekaj kaznilnic in zasebnih hiš je ži *h>. Mnogo jetnikov, tudrtežkih zlo-bre,eY med njimi, je pobegnilo. V dumi dn^g*av° beganje. Zakonite upravičenosti UPiraa. sicer ni imčla več. Levica se je sti a a izpustu, medtem ko so monarhi-pri§i stah carju zvesti. Tekom dneva je heof° .^° nekakega sporazuma. Duma je slan 1Clelno zasedala, izbrala iz števila po-bj 'ev provizorno vlado 12 članov, ki naj bti vfavi*a red, zvezo s carjem in oblast-brist' komite 80 stopili tudi trije okto-^ilii!iZ . zdJank°m na čelu, dva kadeta, ci rYwi°y ir! Nekrasov, trije konservativ-koznt knez Lwov, po en menjševik, Šere^°SreSli* t.er soci3al revolucijonar bil	P°ye!Jnik	generalnega	štaba	je
ovan komandantom Petrograda.
Ta dvanajstčlanska komisija z Rodzjan-kom na čelu je imela trenotno vso suvereno oblast v rokah. Mnpgp polkov ji je priseglo zvestobo. Vojaki so bivše cari-stične ministre vlačili v dumo. Osovraženi Protopopov 32 je javil prostovoljno. Korenski je pomirjevalno vplival na razburkano množico. Kri se ne bo več prelivih* . Vse naj z zaupanjem pričakuje, kaj bo komisija dume sklenila. Da bi bilo jetnikom zagotovljeno življenje, so jim dah poslopje dume v stanovanje. Razen osmih, so bili vsi izpuščeni. Osem, posebno osovraženih uradnikov so zaprli v trdnjavo Petro-Pavlovsk.
Komite dvanajstih je bil v največjih skrbeh. Kaj bo ukrenil car? Kaj bodo napravila druga mesta ? Kako se bo zadržalo vojaštvo ? In razburjeno delastvo ?
Delavci so skupno s petrograjsko posadko izvolili; kakih 800 zastopnikom, ki so se zbrali v beli dvorani tauriške palače, taro kjer je zasedala duma. Tu So debatirali pozno v noč. Pridružili so se jim tudi odposlanci polkov na fronti in v zaledju. Brezbrižni meščani so posedali po diplomatskih ložah ali pohajkovali po hodnikih. Nemoteno so kadili, ogorki so ležali naokoli, le malokdo je pozdravljal. Vojaki so svoje puške postavljali po kotih in so jih pri odhodu »pozabili« odnesti s seboj. Vojaki in delavci so se prepirali za vse mogoče stvari. Eden je govoril proti carju, ki naj se takoj obesi, drugi je bil za prognanstvo v Sibirijo. Nova republika naj boljševike požene k vragu, so mislili nekateri, drugi zopet so hoteli revolucijo, kakoršna je bila 1. 1789. v Parizu: Bogatinom sekati glave, zemljo in denar razdeliti.
(Dalje prihodnjič.)
svoj predlog. Razprave so se vršile na podlagi predloga tovarne. Vršilo se je 5 po več ur trajajočih razprav, preden je bil ta prvi dodatek h kolektivni pogodbi podpisan. Delavsko zastopstvo je do skrajnosti branilo svoje predloge, pa žalibo# moramo poudariti, da s strani zastopstva tovarne ni bilo potrebnega razumevanj^, Predloge delavstva se je upoštevalo vprav minimalno. Znatna izprememba pa je nastala pri delovnih oblekah in zaščitnih! Sredstvih. Tudi v tem bo praksa sama dokazala pomanjklivosti, katere bo v interesu obeh strani treba še popraviti. Ta prvi dodatek je bil vsakemu delavcu izročen. Zato vsak sam lahko prouči, v koliko so organizacije uspele v svojem prizade-ijvftnju. JSZ nas v zadnji številki »Del. Pra-l-jlce« zafrkljivo napada, da smo prišli mi i samo k podpišu! Namesto, da se v agitacijske svrhe poslužuje neresničnih vesti in poročil, naj vodstvo raje premišljuje, zakaj je bilo potrebno dveh delavskih predlogov in če to ni morda tudi vzrok uspeha, kakršen je.
Senovo
Rudarji v Senovem, organizirani v ZZD, smo z veseljem sprejeli lepe znake naše organizacije, katere pa tudi hočemo vedno nositi, da s .tem pokažemo svojo zavednost.
Naši nasprotniki so v zadnjem času zopet začeli močno agitacijo proti naši organizaciji s tem, da ogovarjajo naše člane in jih hočejo pridobiti z raznimi obljubami. Čudno se nam zdi to, da so se vrgli ravno na že organizirane rudarje pri ZZD, ko je pa pri našem rudniku še veliko število neorganiziranih. Trdijo: »Ja, naša organizacija je delavska, ona druga je pa farška.« Vprašamo samo to: Ali krščanski rudar ni delavec? Da bi bilo pri našem rudniku le več krščanske ljubezni,‘^a bi za vse rudarje bilo bolje! Saj tudi vi, marksisti, dobro poznate tovarištvo v jami, ki je tako, da celo sodrug sodruga ne pozna. Tudi glede novega pravilnika Bratovske skladnice nam mečejo naprej, češ, »prokleti klerikalci, vsega tega ste vi krivi,« kot da bi bili mi zakonodaja. Tega pa ne vedo, da je ravno naša organizacija bjla ena med prvimi, ki je protestirala proti gotovim trdotam v pravilniku in poslala .takoj protestno resolucijo na merodajna mesta. Tovariši! Naša zavest je nepremagljiva, gremo kljub gonji proti nam na delo! Torej, dolžnost člana ni sanjo, da plača članarino, ampak, da tudi pridobiva novih tovarišev rudarjev, kateri še niso nikjer organizirani in imajo v sebi krščansko zavest. — Bog živi!
Ptuj
V Ptuju dosedaj še ni bilo prave delavske organizacije, kar dokazujejo ne rav$$ rožnate razmere v ptujskih .tovarnah m podjetjih. Obstoječe organizacije bi marale temu vprašanju posvetiti malo več pažnje, kakor pa jo. Zakonodaje, minimalne mezde itd. se kršijo vedno in povsod brez ozira na zakone in socialno pravico. Zato je nujno potrebno, da se tudi v Ptuju končno ustanovi ZZD, ki se bo potem kakor povsod resno zavzela za interese delavstva.
ji .
Mestinje
V sredo 27. aprila smo imeli drugo poravnalno razpravo na srezkem načelstvu v Šmarju. Razpravo je vodil srezki pod-načelnik g. Križman, za podjetje so se razprave udeležili solastniki podjetja: dr. Hrašovec, g. Konig in upravitelj gospod Smertnik, za delojemalce opolnomo-čeni zastopniki delavstva, kot zastopnik centrale pa se je razprave udeležil tovariš Luzar iz Ljubljane. Razprava je bila kratka, saj se je takoj videlo, da nima podjetje niti malo dobre volje za sporazum. Razvila pa se je takoj ostra debata. Zastopnik delavstva je začel očitati podjetju razne grehe, tako n. pr., da ima delavstvo «Kopitarne« dobiti še vse doklade za nadure za tri leta za nazaj. Ko je leta 1927 hotela agrarna reforma razdeliti veleposestvo g. Koniga v Loki pri Zusmu na interesente, takrat se je začel izgovarjati oziroma prositi g. Konig, da zaposluje v svojem obratu večje, število delavcev, da bo tovarno še povečg) in da t*o dajal svojim delavcem po potrebi drva, stanovanje in nekaj plodne zemlje. Tamkajšnja občina je njegovo prošnjo podpirala in tako ni takrat prišlo njegovo veleposestvo v agrarno operacijo. Na zadnji razpravi pa se je videlo, da je g. šef na vse to že pozabil, da je odločno trdil, da ne more več obratovati in to radi slihft-produkcije in, če bi se zgodilo, da bi mu agrarna reforma odvzela njegovo veleposestvo, bo morala prevzeti tudi dolgove,,, ki jih je naredil v zadnjih letih prav radi obratovanja. Mi mu pa vsega tega ne verjamemo. V zapisnik, ki se je sestavil na tej neuspešni razpravi, smo stavili tudi[( predlog, naj se na arbitraži (razsodišču) predloži tudi svoječasni zapisnik, katere-, ga je sestavila oblast in ga je g. Konig’ podpisal, da mu niso razdelili njegovega veleposestva.
Novo mesto
Pripravljalni odbor Strokovne organi-1 zarije delavcev ZZD v Novem mestu končuje svoje delo. Poglejmo, kaj je že naredil! Takoj na ustanovnem sestanku je izvršil volitve delavskih obratnih zaupnikov. Ko je bil zaupnik potrjen, mu je delavstvo zaupalo posredovanje za malenkostne plače, tj. j.: mlad fant je imel na uro po din 1.25, poročen delavec z družino po din 2.—. To je bilo kršenje zakona o minimalnih mezdah. Zaupnik je dosegel svojo zahtevo polagoma. In danes imajo že novinci takoj po din 2.— na uro en teden, nato pa, kakor zahteva zakon, t. j. 2.25 oziroma 2.50 din na uro. To je dosegel ob mali zavednosti delavstva. Pripravljalni c^dbor si je, nadel za nalogo pobijanje strahu pred organizacijo. Najboljši dokaz, da se ni treba bati organiziran biti, je delavstvo ^predilnici Joško Povha.
Zato pridite vsi brez strahu na ustanovni občni zbor 15. maja v Rokodelski dom, kateri bodete dobili vabila.
DROBNE DOMAČE
Domačo zabavo je priredila Marija Žmavc iz Dragoviča pri Ptuju, na katero je povabila tudi fante in dekleta. Proti večeru so postali že malo vinjeni . Med njimi je bil tudi znan pretepač iz Dragoviča. Ko so se poslavljali, je imenovani pretepač potegnil nož in večkrat zabodel Marijo Žmavc ter ji prerezal pljuča. Gostiteljica je šla v bolnico, kjer so jo le s težavo rešili, dočim pa napadalec v zapor.
Izvoz pri rias je znašal lansko leto 6 mi-ljard 272 miljonov 403 tisoč dinarjev, od katerega odpade na živinorejo 1 miljarda 523 miljonov 138.210 dinarjev. Po podatkih imamo v naši državi 1 miljon 248.852 konj, 4 milj. 169.199 glav govedi, približno 3,200.000 svinj, 10,000.000 ovac in 22 milj. 414.597 kosov perutnine.
V kamnolomu nad Mačkovo pri Pono-vičah je 38 letni delavec Ignacij Dimeč podminiral skalo. Delavca so opozorili, naj pazi, da gahjie bi skala po eksploziji podsula. Ko so prišli naslednje jutro delavci v kamnolom, so našli Dimca v kamnolomu mrtvega z razbito glavo. Menijo, da se je delavec ponesrečil pri tem, ko je vrtal skalo preveč globoko. Ker pa je bil gluh, ni slišal lomljenja skale nad seboj, ki je potem nesrečneža zasula.
Zločinska roka je 5 posestnikom v Sinjem vrhu vžgala gospodarska poslopja. Začelo je goreti ob 3 ponoči in je najhujše prizadet Pavel Šneler, ki si ni mogel rediti ničesar drugega, kakor svojo družino in 6 glav živine. Na kraj požara so prihiteli gasilci, ki so neumorno gasili poslopja vso noč in ves naslednji dan, da se ni požar razširil še na ostala poslopja. Skoda znaša pol miljona dinarjev, ki pa je le delno krita z zavarovalnino.
Orožnikom se je posrečilo izslediti tatinsko tolpo, ki je predvsem kradla želez-je. Tatovi so;,prodajali železje raznim trgovcem v Mariboru. V družbi, je bilo 5 mladih nepridipravov, ki so pridno pomagali svojim starejšim in izkušenejšim tatinskim prijateljem.
Ležišča zlata, srebra in platine so odkrili v bližini Slavonskega broda. Rudo so dali v pregled rudarskemu institutu v Beogradu, ki je izjavil, da bo eksploatacija omenjenih rud rentabilna.
Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je z odlokom ministra vojske in mornarice in katerega so podpisali kraljevski namestniki na podlagi čl. 79. napredoval v čin divizijskega generala. Knez namestnik je imel do sedaj čin konjeniškega brigadne-ga generala.
Hranilno knjižico, glasečo se na 85.000 dinarjev ter 65.000 din v gotovini je hranil doma posestnik na Jereninskem vrhu, Stefan Kac. Vsaki dan, ko sta z ženo odhajala na polje, sta hišo pridno zaklepala in tudi ko sta se vračala, nista nikdar opazila, da bi kdo stikal po hiši. Prejšnji teden pa je pogledal posestnik v kovčeg, kjer je hranil denar, toda začuden je spoznal, da denarja in hranilne knjižice ni več v kovčku. Orožniki so uvedli preiskavo ter so nekoga osumili, ki pa krivde ne prizna.
Proti tuberkulozni teden v Ljubljani
Protituberkulozna zveza v Ljubljani bo v času od 8. do 14. maja 1.1. organizirala običajni protituberkulozni teden. Pri tej prireditvi bodo sodelovali tudi zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki bodo predvsem predavali po tovarnah in drugih večjih obratih.
Poleg tega bodo organizirana splošna predavanja, ki bodo dostopna tudi ostali javnosti. Ta predavanja se bodo vršila v Ljubljani v veliki dvorani Delavske zbornice v času od 9. do 13. maja zvečer. V ostalih krajih se bodo vršila ta predavanja z ozirom na krajevne prilike.
Opozarjamo na to prireditev svoje članstvo in podružnice, da se predavanj udeleže in prireditelje po svojih močeh podpre.
IPVVPf rrlr
ZAŠČITA ŽENE V DELOVNEM PRAVU
Poleg delovnega časa, kakor smo ga obravnavali v zadnji številki, so deležne žene, bodisi pred ali po porodu, še posebne zaščite. — O tej zaščiti govori zakon o zaščiti delavcev, kakor tudi zakon o obrtih.
Posebne zaščite po zak. o zaščiti delavcev so deležne žene, na katere se nanaša ta zakon. Niso .torej deležne te zaščite one uslužbenke, ki vršijo višje posle (n. pr. knjigovodkinje, blagajničarke in slično). Obstoji pa ta posebna zaščita v tem, da je ženam, ki imajo roditi, najkasneje dva meseca pred porodom prepovedano vsako delo in enako tudi dva meseca po porodu. Ženi, nahajajoči se v takem položaju, je tedaj sploh prepovedano vsako delo. V tem času pa ji pripadajo pomoči, kakor je to odrejeno po zakonu o zavarovanju delavcev. Enako se ženam v .teh štirih mesecih ne sme odpovedati službenega razmerja, odn. odpove se jim lahko, toda odpovedni rok (pogodbeni, ali zakoniti) mora pričeti teči šele po preteku teh štirih mesecev. Toda zakon o zaščiti delavcev pa gre še dalje. Vpošteval je tudi možnost, da bolezensko stanje žene traja še dalj nego dva meseca po porodu. Zato je za take primere določeno, da se jih ne sme odpustiti, ako bi to ne trajalo dalj nego leto dni od dneva poroda. Nastane pa pri tem vprašanje, ali ima delodajalec pravico odpustiti take bolestne žene, takoj prvi dan po poteku tega enoletnega roka, ali pa ji sme šele s tem dnem odpovedati službeno razmerje. Naše mnenje je, da ima delodajalec le pravico do odpovedi po pogodbi ali zakonu. Res govori zakon o delodajalčevi pravici do odpusta. Vendar pa je tak odpust razumeti le v tem smislu, da gre delodajalcu samo pravica prekiniti službeno razmerje rednim po-
V džungli (t. j. v dalmatinski kleti) je zakajeno, da prvi trenutek, ko stopim v tesne prostore, niti obrazov ne razločim. Tam so zastopani poklici vseh vrst: od postreščka do inženjerja, od pocestnice do ugledne dame. V prvem predelu se drže delavci in pijejo stoje, v drugem pa so že mize in stoli.
»Kdaj začno strojne?«
»Hudič ga vedi?«
»Kako je s podporami?«
»Kako? Za šest otrok sem dobil od nabiralne akcije 16 kg moke in tri kovače!«
»Prokleto vreme. Da bi vsaj snega padlo za meter.« je .tarnal brezposelni, ki že leto dni nima stalnega zaslužka.
»Da bi tega vražjega žerjava pri Slonu in sedaj pri Slaviji strela zadela. Petdesetim delavcem kot nič odjeda kruh!« se je dušal zidar, ki bi rad zidal, pa mu ni dano.
»Forda so vprašali kako bi on rešil brezposelnost in kaj mislite, da jim je odgovoril?« se je vmešal pritlikavi profesor, ki je že več kot šest let vedno sam. Delavci ga imajo za svojega svetovalca in dobrega prijatelja.
»No, kaj?«
»Ford jim je rekel le to, da bi bilo treba razbiti vse stroje!«
»Tako je! so mu vsi pritrdili in problem je bil rešen. Ta ali oni je v dušku nagnil kozarec, kot bi hotel potopiti svojo jezo.
Droben otrok se je preril med možaki in pocukal svojega očeta za suknjo.
»Mama je rekla, če bi šli domov!«
»Takoj! Takoj« je odgovoril oče in si naročil še četrt. Ponudil je kozarec tudi otroku. Otrok je nagnil, se namrdnil in presunljivo zakašljal.
»Tone, otroku pa ne dajaj vina!«
»Prav imate gospod profesor!« je odgovoril. Sram ga je bilo, prijel je otroka za roko in že ga je pogoltnila cesta.
2.	'
»Brenarji« (to so brezposelni delavci, ki pijejo goljufiv špirit) so te dni imeli svojo »rezidenco« ob Ljubljanici v tesni ulici, ki pelje v pravcu kota na Šentpe-tersko cesto. Bilo jih je osem. Nekateri so še dokaj mladi, dva sta že pohabljena, vsi pa so raztrgani, neobriti, za silo obuti in v očeh vseh je brezbrižnost. V dušah so si utopili in ubili zadnje ostanke materinskih naukov o Bogu, čuješ le ostudno kletev in ogabno kvanto.
»Tone, še dve »neže« dobi, danes si ti na vrsti.«
Tone se je izmotal iz ceste in čez kaki dve minuti že pritresel za dinar drobiža.
»Za liter »brenarja« že imamo«, je odločeval Miha, čokat, izpit fant. »Ponj pa pojdi ti, Polde, ti imaš še nekam čedno perje in še nedolžen obraz. Tebi bodo dali«, je povzel Kopač, bradat in starikav
tom, to je le potom odpovedi. V slučaju pravice takojšnjega odpusta bi moral zakon to pravico določneje opredeliti, ker bi šlo v takem primeru za izreden način prekinitve.
V zvezi s porodniškimi podporami po zakonu o zavarovanju delavcev pa se pojavi tudi še vprašanje, koliko časa in kaka podpora gre zavarovanki. Po zak. o zavarovanju delavcev preko 26 tednov pripada zavarovancu zdravniška pomoč, zdravila, hranarina in podpore ob porodu.
Glede slednjih podpor določa zakon posebej, da jih je plačevati porodnicam tudi še potem v slučaju nadaljnega trajanja nesposobnosti pridobivanja hranarine.
Tako opisana zaščita velja za žene-služ-bojemnice, za vsako ženo, ne glede na leta ali stan (omožena ali ne) kakor tudi ne glede na narodnost.
Na slabšem pa so žene-uslužbenke, ki ne vršijo višjih poslov v obrtnih podjetjih, za katere ne velja tudi zak. o zaščiti delavcev, temveč le izključno obrtni zakon. Obrtni zakon je namreč spremenil določbo zak. o zaščiti delavcev glede prekinitve službenega razmerja. Določil je le to, da se ne more ukiniti službenega razmerja radi nosečnosti ali poroda 6 tednov pred in ne 6 tednov po porodu. Nasprotno pa jim gredo še vedno vse pravice po zakonu o zavarovanju delavcev. Ce se pa primerja podjetju, za katerega velja zakon o zaščiti delavcev, pa ni videti razloga, čemu naj bi bile prvo navedene žene prikrajšane. Zato je v bodoče gledati na to, da se izvede enotna zakonita zaščita za vse žene — kakor tudi sicer za vse delavstvo, ki vrši kvalitativno enako delo. Pa naj bo ta v podjetju, ki spada pod zak. o zaščiti delavcev ali ne. — Poudariti je namreč, da velja zaščita delavcu ne pa podjetju.
mož, nekak starejšina med njimi. Polde, najmlajši med njimi, ki je v to druščino padel morda šele pred dnevi, se je obotavljal, toda Miha mu je steklenico kar silil. Niti naspol niso zmešali »brenarja« z vodo. Gospodaril je Miha, najmočnejši med njimi, pa tudi najdrznejši. Steklenica nima prav nikakih zarez, vendar pa je znal Miha natančno odmeriti, kolikšnega požirka sme in mora biti vsak deležen. In zdi se mi, da ga ni mogel nihče .tudi za kapljo ukaniti. V nekaj sekundah je bilo po žganju.
»Mraz je, fantje, spet bo treba na pa-trolo!« je spet odločil Miha in kot bi že bilo med njimi davno zmenjeno, so se molče razšli: sever, jug, vzhod, zahod. Ta bo dinar, dva, priberačil, .ta dinar, tri, pri mesarjih prislužil, treba je v celem 12 dinarjev in spet liter »brenarja«. Med seboj so si najvzornejša zadruga. Tudi pare nihče ne utaji in tega seveda tudi ne sme. Občutil bi takoj težo pesti svojih prijateljev. Vsi dohodki se zlivajo v skupno blagajno, ki jo vodi Kopač.
Kadar je »brenarja« le preveč, se ta ali oni zlekne kar ob Ljubljanici, drugi se zavleče v kak hlev. Cut tovarištva med raznimi takimi sorodnimi dušami je čudovito razvit. Dele si med seboj kruh in tudi »kilometersko salamo«.
Tako minevajo »brenarjem« dnevi pod božjim soncem brez Boga, brez misli na sodbo božjo.
3.
Po široki cesti je jadrala postavna ženska, ob njej je mencalo drobno, suhljato, izstradano dekletce.
Štruco belega kruha je izvlekla starka in ga natepavala kar po taktu svojega koraka.
Dekletce je zaostajalo in milo, milo prosilo :
»Mama, mama, samo malo naj odščip-nem!«
»Kaj bom pa jaz imela?« se je zadrla starka.
In dekletce je spet racalo dalje in spet milo, milo prosilo.
»Molči že enkrat, lakota pretrgana!« se je hudila starka.
Delavec, ki je morda za delom šel, ki je morda bil na potu na borzo dela zaradi podpore, ali, ki je hitel na priložnostno delo, je čul otrokovo prošnjo. Prijel ja otroka za roko:
»Punčka, stopi z menoj, tamle je pek, ti pa jaz kupim štruco kruha.«
Dekletce je bilo zbegano, pa kljub temu delavcu mirno sledilo. Za poslednja dva dinarja, morda si je za tisti dan pritrgal cigaret — je kupil dekletcu štruco kruha in ga ji ponudil:
»Punčka, to je tvoje in vse sama pojej!«
Starko je bilo sram in je jadrala po cesti in se ni ozrla na otroka, ki je z očmi in zobmi užival belo štruco, ki jo ji je siromakinji kupil siromak. In ji je dvakrat bolje teknila.
BELEŽKE
»VSEENO NAM JE, KAJ VERJEJO ...«
V boju med »Gorenjcem« in »Delavsko pravico« glede očitkov o pravovernosti JSZ funkcijonarjev, je končno »Gorenjec« »Delavsko pravico« potisnil ob steno. Mi smo svoj čas o tem boju zapisali kratko notico, pa je »Delavska pravica« brž .trdila, da smo ob tem boju od veselja kar poskočili. Ne, pa ni res! Prav žalostni smo nad tem, da je resnica v nekaterih vrstah JSZ taka, kakor jo je napisal »Gorenjec« in kakor jo sami poznamo — žalostna in nekrščanska. Pa vendar v službi resnice zato ponatiskujemo, kar je prinesel »Gorenjec« v svoji 18. številki.
Tako-le pravi:
obrekujemo?
Ker so gospodje pri »Delavski pravici« že preveč nestrpni radi čakanja, jim danes postrežemo z imenom. Prepričani smo namreč, da bo »Delavska pravica« držala svojo besedo kakor vselej doslej in izvajala tudi vse konsekvence, kakor jih obljublja. Pa tudi resnici na ljubo bo morala reči, da nismo klevetniki ali bogve kaj, kakor je grozila. Gotovo bo to kot braniteljica pravice in resnice rada storila.
Inkriminirane besede je izrekel
Nartnik Franc,
član JSZ iz Puštala pri Škofji Loki. Da bodo pa vsi informirani, kaj je imenovani izjavil, ponavljamo: »...vseeno nam je, kaj člani verujejo, magari v vola.«
Do tu govorimo mi, naprej bo pa vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze.
V zvezi s tem pa še nekaj! Svoje čase smo omenili napad na Volčiča iz Stražišča. Rekli smo tedaj samo, da so to metode Ljudske fronte, nič pa nismo omenili, da bi ga napadel kak član JSZ. Seveda ste vi takoj zajavkali in obrnili to nass. Ne vemo, ali ste to storili iz slabe vesti ali pa se istovetite z Ljudsko fronto. Ne eno in ne drugo vam ni v čast. Zdaj ste pa tako modri, da ste poiskali napadalca, ki je baje neki »nacionalist«. Po vaših izsledkih je bil napad izvršen že pred meseci in je takrat Volčič bil še član JSZ. Pribiti moramo, da to ne odgovarja resnici. Napad je bil izvršen pred dobrim mesecem (sredi marca), ko Volčič že davno ni bil več član JSZ, ampak član odbora za ustanovitev ZZD, saj je bilo to tik pred občnim zborom, na katerega je prišel Volčič z vidno rano.
Naj bo »Delavska pravica« tako prijazna, pa naj nam pove rezultat svoje preiskave, naj pove, kateri »nacionalist« ga je napadel, Volčič namreč ne ve, ker je bilo tema in se je pod udarcem zgrudil. Ne prosimo tega kot nekake protiusluge, ampak zato, da »Delavska pravica« nekomu pomaga do pravice!
To povemo tudi vsem tistim, ki so s takim apetitom ponatiskovali iz »Delavske pravice« napade na nas.
—//—
Celje
V torek 10. maja se bo vršil ob 6 zvečer v Celju v Samostanski ulici članski sestanek. Na sporedu je poleg zanimivega predavanja tudi poročilo delegatov z občnega zbora ZZD v Ljubljani.
Vsi člani in prijatelji katoliškega delavstva iskreno vabljeni. — Bog živi!
Sirite »Slovenskega delavca«, pridobivajte mu novih naročnikov!
*
Bodite apostoli našega tiska!
*
»Slovenski delavec« je glasilo slovenskega katoliškega delavstva! Podprite ga!
Z. BODI LUČ
PO SVETU
V spomenici, ki jo je poslala Švica Zvezi narodov, izjavlja, da se je Švica v letu 1920 v korist Zveze narodov odrekla gospodarski nevtralnosti in se je zadovoljila samo z vojaško nevtralnostjo. Sedaj pa ^ se je položaj popolnoma spremenil. Težko je razlikovati vojaške in gospodarske sankcije, zato zahteva Švica, da se ji zajamči popolna nevtralnost.
Potresi v Mali Aziji se vedno nadaljujejo. Čutijo se potresi v Adani in njeni okolici. Potresi povzročajo hudo paniko, dočim je stvarna škoda po potresih zadnjih dni ogromna. Po uradnih poročilih so potresi podrli 4.000 hiš in nastale so velike težkoče pri oskrbi pri urejevalstvu z zdravili in živežem.
Na Kitajskem se bijejo hudi boji v bližini Rumene reke. Kitajci s svojo okrepljeno in preurejeno armado močno napadajo Japonce in so jih že vrgli iz nekaterih njihovih položajev. Bitka se ne more odločiti, ker so tudi
Japonci dobili močna ojačen ja in zopet počasi napredujejo. Pravijo, da nameravajo Kitajci podreti važne jezove na tem ozemlju, kar bi v tem primeru pomenilo za japonsko armado veliko katastrofo.
Amerikanski magazin »Chick«, ki s svojo nemoralno vsebino pokvarja mladino, je v Kanadi prepovedan. Tudi pri nas se opažajo razni listi in brošure, ki zastrupljajo našo mladino, dočim židovskim mogotcem polnijo žepe. Po vzoru Kanade bi bilo tudi pri nas primerno temu zastrupljevanju napraviti konec.
Minister za trgovino in industrijo Lu-aucez se je udeležil z vsem osobjem svojega ministrstva slovesne sv. maše v Bilbau, preden je prevzel svoje posle. Ob tej priliki so tudi vsi prejeli sv. obhajilo.
Sovražnik delavstva št. 1. Angleški list »The Fundhamentalist« poroča, da so v Saratovu ob Volgi na zborovanju krajevne brezbožniške organizacije razglasili Kristusa za sovražnika »delavskega razreda št. 1«. Svoj sklep so utemeljili na ta način, da je Kristusov nauk stoletja preprečeval komunistično svetovno revolucijo, razen tega pa se njegovega evangelija poslužujejo vsi, ki so proti svetovni revoluciji proletarijata. O tem sklepu so bili obveščeni tudi sodrugi v Španiji.
Posledica angleško - italijanskih pogajanj se bo pokazala v Zvezi narodov v
tem, da bo moral odstopiti generalni tajnik D. N. Avenol, proti kateremu je Italija nerazpoložena, ker ga je smatrala za organizatorja svoječasnih sankcij ob priliki okupacije Abesinije.
Še 3.700 let se bomo ob premogu greli. Tako je izračunal Mednarodni urad v Ženevi, po katerega računih znašajo sigurne zaloge premoga in antracita najmanj 4.800 miljard ton.
Razpuščena Codreanova »Železna garda« v Romuniji ni smatrala politične uboje za najbolj učinkovito sredstvo politične borbe, temveč je naravnost gojila politične umore. Tako dokazujejo časopisi na podlagi listin, ki jih je policija zaplenila v arhivih »Železne garde«.
Maršal Goring je zaukazal, da mora vsak Zid predložiti natančen pregled vsega svojega premoženja, obrtnih pravic in pogodb. Prijaviti se morajo tudi vse pogodbe, v katerih je kot soudeleženec Jud. V inozemstvu smatrajo ta ukaz kot ukrep, ki pripravlja konfiskacijo židovskega imetja in ga vsled tega ostro kritikujejo.
General Franco uspešno prodira ob morju. Počasi, toda previdno jemlje iz rok rdečih kos za kosom zemlje. Najtrše bo v španski vojni zavzeti Madrid, ki ga brani 300.000 mož. Toda upa, da bo s spretnim manevriranjem na jugu in severu oslabil branilce Madrida, ter jih v ugodnem trenutku porazil. To bo toliko lažje, ker se je prebivalstvo v tem predelu Španije pri zadnjih državnih volitvah izjavilo za desničarske stranke.
Generalov v Rusiji bo »zmanjkalo«, ako bo Stalin še naprej tako temeljito čistil rdečo armado. Vsi generali, ki so sodili Tuhačevskega, so danes sami obtoženi. To so štirje generali in sicer: general Diben-ko, Akidis, Belov in Kašin.
lavna izpoved bivšega brezbožnika KAUER ALFONZA iz Inomosta,
ki jo je na željo pisatelja prevedel JANEZ KALAN Knjižica v kratkem izide in bo stala izvod din 3.—
Sežimo pridno po njej, Sirimo jo med prijatelji in med nasprotniki, da tudi njim zasije LUČ!
Bežne slike
i.
ZVEZA ZDRUŽENIH DELAVCEV izda v založbi Delavske knjižice 3. zvezek
List izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Jesenice. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tlak.: A. Trontelj, Groblje.