fffvsak dan ra~n sobot. nedelj to praznikov. Issued daily except Saturday«, Sunday« and Holiday« PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniški in upravnlškl prostori: 1007 South Lawndale Ave. Office of Publication: S007 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 tfTO-YEAR XXXVIII C— 111» )e 1100 ^^mmmg^* iT^dS^S 3 < i'SSCWCAOO 23. ILL. PETEK. 4. JANUARJA (JANUARY 4). 194« Subscription $1.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 3 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct 3, 1017, authorised on June 4, 1010. Unija klavniških delavcev naznanila splošno stavko federalna vlada skuia odvrniti davke v drugih industrijah PRITISK ZA OBNOVO POGAJANJ Chicago. 3. jan. — Lewis j. Clark, predsednik unije United Packinghouse Workers of America (CIO), je naznanil, da bo 200,000 klavniških delavcev v Chicagu in drugih mestih za-stavkalo v sredo, 16. januarja. Kodi se, da bodo zaloge mesa izčrpane v enem ali dveh tednih po oklicu stavke. Unija zahteva zvišanje plače za 25 centov na uro. Clark je dejal, da bi unija začasno sprejela zvišanje za 17 in pol centa na uro in se pogajala o dodatnem zvišanju s klavniškimi kompanijami. Armour Packing po. je ponudi^ zvišanje za sedem in pol centa na uro, druge kompanije pa so se izrekle proti zvišanju. ■j. E. Wilson, predsednik Swift Packing Co., je komentiral naznanilo o oklicu stavke. Dejal je, da se bo kompanija pogajala z unijo, zaeno pa je izrazil upanje v izravnavo konflikta. |Poijedelski tajnik Anderson je dejal, da bo storil korake za od-? \tpitev stavke klavniških delavcev. On je priznal, da so zaloge mesa pičle. Samo ena kompanija—Hormel St Co. v Austinu, Minn.—ne bo prizadeta zaradi oklica stavk«, ker je nedavno sklenila pogodbo z unijo. Ta določa zvišanje plače za 17 in pol centa na uro. Kompanija obratuje tri klavnice, v katerih je uposlenih 4500 delavcev. ■Stavka, prva svoje vrste v zgodovini klavniške industrije, bo prizadela štiri vodilne kompani-je—Armour, Swift, Wilson in Cudahy. Možnost je, da se bo razširila tudi na klavnice Aeod-Msnitl kompanij, Vodilne kompanije imajo klavnice v Chica-feu; Kansas Cityju, St. Paulu, Omahi, Sioux Cityju, Denverju, East St. Louisu, New Yorku, Fort Worthu in Los Artfcelesu. Clark.je dejal, da so plače" klavniških delavcev nizke. Dve tretjini delavcev prejemajo manj ko 87 centov na uro. Da-Ue je rekel, da plače niso bile zvišane po izbruhu vojne, če-Pfav so kompaniie nagrmadile ogromne profite. Washington. D. C.. 3. jan — Federalna vlada je storila kora-k*' za od v mi te v stavk v jeklarji in drugih industrijah v pri-Mnj,h dveh tednih. Predsed-"'k Truman je imenoval posebni odbor za izravnavo konflikta jeklarsko unijo in korpora-«J«mi. Načeto odbora je Na-P. Feinsinger, ki je že po-^ korporacijo United States m unijo, naj obnovita poklanja. lrija zahteva zvišanje plače dv" dolarja na dan. Člani od-< so naznanili zaslišanje v " Sfcliiiigtoittt in pozvali repre-»•ntante unije in korporacij, naj K-> udeleže. Unija je natna-n da se bo stavka pričela 14. Januarja.. Okrog 700,000 delav-Uv v j« klarski in »orodnih in-auArijah bo zastavkalo. Bela hiša je zanikala poročila '' sPoru med Trumanom In de-tajnikom Schwellenba-T« glaaila. da je '<*ellenbach zapretil z resig-'-1; je Truman imenoval R Steel mana za svojega kv. tovalca ' ' ■ - ^'ellenbech ne vi* svojih že dva tedna zaradi bo /r" Mučeni krogi trdijo, da ' i' "iločtl za regignacijo. L Warren, direktor Učinki devalua-cije franka Voznina na železnicah zvišana Pari«. 3. jan.—Učinki devalu-acije franka, francoske denarne enote, so se pokazali in že povzročajo skrbi ljudem kljub zagotovilom uradnih krogov, da cene ne bodo prizadete. Doznava se, da bo ustavna skupščina odobrila proračun v vsoti $4,224,000,000, čeprav bodo narodni dohodki pokrili le polovico te vsote. Ljudstvo je bilo informirano, da bo draginja naraščala. 'Voznina na železnicah je bila zvišana za 50 odstotkov po devaluaciji franka. Gotovo je, da bodo cene živil poskočile. Oglasili so se kritiki vladne politike. Ekonomski položaj bo povzročil politične komplikacije zaradi razkola med socialisti in komunisti, ki imajo pozicije v vladi. ^ Komunisti, ki so dobili največ glasov pri splošnih volitvah, I-majo važne pozicije v vladi. Ljudje, ki so glasovali za kandidate komunistične stranke v upanju, da se bo položaj zbolj-šal, so razočarani. Mnenje prevladuje, da stabilnost vlade zavisi od ukrepov za preprečenje inflacije. bivajo po osvoboditvi Francije manj kruha nego v času nemške okupacije. Kruh, meso, maslo in druga živila se dele v odmerkih. __ Palestina ustavila priseljevanje zidov Lov na teroriste te nadaljuje Jerusalem, Palestina, 3. jan.— Vlada je naznanila ustavitev priseljevanja Židov v Palestino, dokler ne bo skupna britsko-ameriŠka komisija dovršila preiskave. J. V. Shaw, tajnik vrhovnega komisarja, je na sestanku s časnikarji dejal, da ne bo izdano nobeno dovoljenje Židom za prihod v Palestino. Britske avtoritete bodo imele odločilno besedo glede priseljevanja Židov. Shaw je izjavil, da je bila kvota, ki je dovoljevala prihod 75,-000 Židom v Palestino, izpolnjena. To kvoto je določala pogodba, sklenjena k 1939. Lqv na židovske teroriste se nadaljuje. Pričel se je po izgredih prejšnji teden, v katerih je bilo več ljudi ubitih in ranjenih. Palestinska policija in britske čete so aretirale čez 5000 Židov v zadnjih dneh. Domače vesti Zopet v civilu Chicago.—Zadnje dni sta se vrnila v civilno življenje s častnim odpustom iz armade Frank in Luka Groser, sinova družine Luka Groser, ki sta se aktivno udejstvovala pri društvu Pioneer 559 SNPJ in v družabnem klubu Delavskega centra. Frank je bil v armadi nekaj čez dve leti in se bojeval na za pad ni fronti, kjer je bil dvakrat ranjen, Luka pa je bil dve leti na Pacifiku in v armadi čez tri leta. 8mrt člana Sheboygan, Wis.—Tu je umrl Leo Kos »t., star 60 let in doma iz Št. Janža, Dolenjsko, od koder je prišel v Breezy,Hill, Kan., pred 31 loti. Pred 25 leti se je preselil v Sheboygan, kjer je ostal do smrti. Bil je ves čas agilen član SNPJ, za katero je vedno imel dobro besedo in tudi skrbel, da je vsa njegova družina pri jednoti. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri, v Bridgeportu, O., pa brata Martina. Blag mu spomin! — Pri družinah Fred Lange in John Turk ml. so se oglasile rojenice in vsaki pustile hčerko, ki sta že posUli Članici SNPJ, kakor sta tudi njuni mladi mamici. Nov grob v Mlnneeoti Gilbert, Minn.—Dne 19. dec je umrlo Polona Germ, rojena Hafner, po domače Brezarjova Japonski general pred sodiščem Obravnava »e pričela v Manili t " "V Manila, Filipini, 3. jan.—Japonski general Magaharu Hom-ma, osvojitelj Bsdaana in Car-regidorja, je bil postavljen pred ameriško vojaško sodišče kot vojni zločinec. Obtožnica mu očita med drugim, da je odgovoren za "smrtni" pohod ameriških vojnih ujetnikov na Bataanu in mučenja ter smrti okrog 67,000 ameriških in filipinskih vojnih ujetnikov. Obravnava proti generalu se je pričela danes. Pred istim sodiščem in v isti dvorani se je pred tremi tedni vršila obravnava 'proti japonskemu generalu Jamašiti. Spoznan je bil za krivega kot vojni zločinec in obsojen v smrt, toda eksekucija je bila odložena. Homma je star 58 let. Njegovi zagovorniki trdijo, da sodišče nima oblasti in do Je obravnava nelegalna. Pred sodišče bodo prišli tud! drugi japonski vojaški častniki, med temi polkovnik Saichi Otta, polkovnik Akira Nagahama in majorja Zanzo Salto in Takaii Tohej. Kot priča proti Hommi bo na stopil general Wainwrlght, vr hovni poveljnik ameriških čet na Filipinskih otokih pred kapitulacijo. On j« Ml čez tri leta v japonskem ujetništvu. Predsednik vojaškega sodišča je general Leo B. Donovan, pro-sekutor pa pollfovnik Frank E Meek. [ Ljudje" se pritožujejo, da dO- * Vo4*^^njsk«n, od ko- der je prišla v Ely, Minn., k svoji sestri pred 37 leti. Nekaj ča sa 'je živela tam, potem pa se je preselila v Gilbert, kjer je živela do smrti« Članica dru štva 01 SNPJ Je bila 25 let in več let tudi SZZ. Tukaj zapušča moža, sina, dve hčeri in brata Florjana, v Buhlu hčer Mary, poročeno Salentin, y Muskego-ntx, Mich., sestro, v starem kraju pa brata In sestre. Mor grob v La Sallu La Stile, 111.—Dne 27. dec. je v bolnišnici umrl John Stancel, star 92 let In doma iz, vasi Sa-sap pri Cerkljah na Dolenjskem, od koder je prišel v Pittsburgh, Pa., prod 40 leti. Par let pozneje je prliel semkaj in ostal do smrti. Domneva se/ da je bil ;ivn« konflikt med unijo United Electrical, Radio & Machine Workers (CIO) in Westinghouse Electric Co., da odvrne stavko. V tovarnah obeh kompanij je uposlenih čez 175,000 delavcev. Warren je konferiral z repre-zentanti unije in kompanij. Po konferenci je izjavil/da se niso mogli sporazumeti in da ni bil sprejet noben zaključek glede odvmltve stavke. Unija zahteva zvišanje plače za dva dolarja na dan. Člani eksekutivnega odbora unije se bodo sestali na seji v New Yorku prihodnjo soboto, na kateri bo padla odločitev glede oklica stavke. Neodvisna unija telefonskih delavcev se je izrekla za oklic stavke proti Western Electric ga biroja, j« posegel v.Ca Tp unija ima 0UWO članov najstarejši v La Sallu in. imel do smrti isboren vid. Tukaj zapušča sina Nikolaja,- v Saginawu, Mich., dva vnuka, v starem kraju pa drugega sinat ako je le živ. , Argentinska radikalna stranka imenovala kandidata Buenos Aires, Argentina, 3. jan.—Radikalna stranka svoji konvenciji imenovala didata za predsednika republike. TO je dr. Jose P. Tambori-ni. On je zdravnik in bivši notranji minister. Zs podpredsedniškega kandidata je bil izbran odvetnik Enrique P. Mosca. Tamborirti bo protikandidat polkovnika Juana D. Perona, vodilne osebnosti v sedanjem režimu. Taborini bo predsedniški kandidat tudi demokratične unije, katero tvorijo komunisti, socialisti in progresivcl Predsedniške volitve se bodo vršile 24. februarja. - - / ' Mre. Roosevelt V odboru ma pomoč štavkarjem . New York. 3. jan —Mrs. Eleanor Rooeevelt, vdova pokojnega predsednika Roosevelta, je posula članica odbora, ki je bil ustanovljen za pomoč družinam avtnih delavcev, ki eo zastav kali proti korporanjl General Motor«. Član tega odbora je tudi Henry Morgmtheu, bivši federalni zakladnik Amerika za skleni-te v pakta obrambe Diskusije na »konferenci zunanjih -ministrov Waahlngton, D. C* 3. Jan.— Uradni krogi poročajo, da se je Amerika izrekla za sklenitev obrambnega pakta z vlfeml ameriškimi republikami z izjemo Argentine. Pakt naj bi bil v soglasju z načeli in provizijami čarterja, ki je bil sprejet in podpisan na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Razprave o sklenitvi obrambnega pakta se bodo vršile na konferenci zunanjih ministrov ameriških republik, ki se bo pričela v Rlo de Janeiru, Brazilija, 15. marca. porast produkcije v ruski okupacijski coni Delavci imajo beeedo vodstvu industrij NACISTI ODSTRA-NJENI IZ URADOV Berlin, 3. jan.—Uradniki ruske vojaške vlade in Nemci, ki imajo pozicije v civilnih administracijah, priznavajo porast produkcije v sovjetski okupacijski coni. Ustanovljeni so bili delavski sveti, ki imajo besedo v vodstvu industrij. Ameriški časnikarji, ki so do-speli v rusko okupacijsko cono, so dobili priliko opazovanja funkcij delavskega sveta v Weissenfelsu, središču premo-govne Industrije ns Saksonskem. To industrijo upravljajo trije člani delavskega sveta in odbor direktorjev. Premogovniki so v novembru producirali 469,896 ton premoga. Produkcija, ko je bila no višku pred vojnoi je znašala 517,625 ton. Ruske vojaške avtoriteto in nemški uradniki so priznali, da je porast produkcije tasluga delavskih svetov, ki imajo besedo v odločanju produkcijskih metod in odgovornost za blaginjo rudarjev. - Premogovna industrija na Saksonskem je bila lastnina Rhelnstahl Co., podružnice tru sta J. G. Farben. Direktorje jO imenovala namška civilna adml-niotraoija. Načelnik odbora direktorjev je dr. Max Jkkwah*. Q* je na* sledil Fritza Koeniga, katerega so ruske avtoritete aretiralo in poslale v zapor. Člani odbora se posvetujejo s člani delavske* gs sveta, ki so Ernest Boetteror, Otto Klrsch in Fritz Laseh, bivši rudarji. Vsi so člani nemške komunistične stranke. Progrsm denacifikacijo v ruski okupacijski coni bo kmalu dovršen. Nacisti, ki so imeli važne pozicije v uradih, oo bili odstranjeni. Nekateri, ki niso igrali važne vloge v nacljski stranki, so dobili delo v premogovnikih. Vsi rudarji so organizirani. Delavni teden je 48 ur. Premog dobivajo železnice, tovarne in bolnišnice. Uradni krogi so izjavili, da je namen predlaganega pakta preprečenje agresije proti ksteri koli držayi zapsdne hemisfere. Državni podtajnik Dean Ache-son je dal navodila v«em smeje rta I riškim poslanikom v latinskih i kan-]i*pubUkA*glrde akcije, zaeno pa jim je poOlal kopije predlaganega pakta Acheson je na-glasil, da Amerika ne bo sklenila nobenega dogovora s sedjnjo argentinsko vlado. Dve tovarni zgoreli v Ciceru Chicago, 3. jan. — Tovarni Western Tire L Auto Co. in Bo-rin-Art Products Corp. na 1333-1339 So. Cicero ave., Cicero, sta zgoreli v požeru, ki je nastal sinoči. PoUr so zanetile eksplozije. Skoda se ceni na milijon dolarjev. Spaneki gerilci zasedli vet vasi London. 3. Jan. — List News Chronicle poroča, da so španski gerilci in komunisti zasedli več vasi v gorovju G rado« po porazu rednih španskih *et. Gerilci in komunisti og rata jo režim diktatorji Vrtne* Poročilo pravi, da so dobro oboroženi. Večletna okupacija Japonske MacArthur pojasnil tvoje mnenje v poročilu Washington, D. C.. 3. jan:— General Douglas MacArthur je namignil, da bo okupacija Japonske trajala več let, ker je očitno, da Japonska Še ni dozorela za demokracijo. General Je pojasnil svoje mnenje v dolgem poročilu, katero je poslal vojnemu departmentu. V tem zlasti naglaša pomanjkanj o izkušenj japonakega ljudstva, ker ni nikdar živelo v demokra-ciJI. "Človeško dostojanstvo je popolnoma tuje povprečnemu Japoncu," pravi MacArthur v poročilu. "Japonsko ljudstvo Jo živelo stoletja pod sistemom fevdalizma in totalitarizma. Milijoni kmetov in delavcev so politično nezreli. To dejotvo je posledica uničenja opozicijo proti japonskemu vojaškemu režimu,." MacArthur je omenil tudi okutno pomanjkanje živil, obleke in drugih potrebščin. Nagla-oil jo, da bo nastala lakota v mnogih japonskih krajih, če ne bodo storjeni koraki za olajšanje bede v prihodnjih mesecih. Produkcija avtomobilov se zavlekla Razprave o pritožbah avtnih unij Detroit, Mich., 3. Jan.—Philip Weiss, načelnik državnega delavskega odbora, Je dejal, da produkcija avtomobilov v polnem obsegu ne bo mogoča pred marcem prihodnjega leta. Tudi v slučaju končsnjs stavk v a vini Industriji in drugih, ki izdelujejo avtne pritikllne, v januarju, bo vzelo več tednov, preden bo dosežene maksimalna produkcija. Weiss Je dejal, da Jo Ford Motor Co. edina izdflovalka avtomobilov, ki ni odvisna od zunanjih virov za produkcijo jekla, stekla in drugih bistvenih Izdelkov. Kljub temu ne more zadostiti zahtevam. Stavka proti korporaciji General Motors, ki je bila oklica-na 21. novembra, se nsdeljuje. Ke prozen tan ti avtne unije CIO In to rporacije se niso mogli spo-raiDmeti gleda izravnave konflikta, ko so se sestali o člsnl posebnega vladnega od bor s v Waahingtonu Odbor Je imenoval predsednika Truman. Voditelji krajevnih avtnih u-nlj bodo razpravljali o pritožbah na svoji seji v Detroitu. Ta Je bila sklicana na poziv članov ek*ekutivne#n odboru avtne u- ni Je. / Gandhi ponovil apel za disciplino Indijci M bodo J borni aa noodviinoik Kaliniia, Indija, 3. Jan.—Mohandas K. Gandhi, vodja Indij skih nacionalistov, Je ponovil apel feldmaršals Wavella, pod kralja Indije, za disciplino. Gandhl je gbvoril pred veliko množico, ki se je zbrala pred pslačo governerja. "Prišel oem med vas, da služim vam in deželi," je dejal. "Disciplina Je potrebna v borbi za neodvisnost." Gandhi je imel razgovor t Wavellom in generalom Smith-om, poveljnikom brttskih čet v vzhodni Indiji. Pozneje je bilo pojasnjeno, da razgovor ni po-stsvil podlsge pogajanju z voditelji indijske kongresne stranke. Wsvell Je dejol, da jo pred Indijo veliko priložnost. Brlt-sks vlada in ljudstvo želita, da indijsko ljudstvo dobi politično svobodo In vlado, katero si samo izbere. / Za dosego tegs jr potreben sporazum med 'Indijskimi strankami. Jawahrlal Nehru, vodja kongresne strsnke, je dejal, da se bo borbs za neodvisnost Indije nsdsijevsla. On Je omenil izjavo, katero je.podal zadnji teden Pethick Lawrence v parlamentu, z naznanilom, da bo brit-sks delegacija odpotovala v In* dijo. Lawrence je zaeno opozoril indijske' nacionaliste, d« ne bodo dosegli ničesar s silo. "Dnevi, ko so visoki britski ursdniki lahko strašili indijsko ljudstvo z grožnjami, so minili," Je rekel Nehru. "Indija j* riašs in nsš glas se bo slišal In obveljal Jutri, če ne danes." revolta domačinov vindo kini se širi Rebeli dri• franeotke driavljane kot tale• BORBA ZA NEODVISNOST SE NA. DALJUJE Salgon, Indoldna, 3. jan.—Re-volta domačinov proti francoski nadvladi se je razširila na južne predele dežele in Hanoi, glav«' no mesto. Podžgali so jo Ana-miti, bojovita grupa, ki se je postavila na čelo gibanja sa svobodo in neodvisnost Indokine. Poročilo pravi, da rebeli drže 20,000 francoskih državljanov kot talce. Rebeli oo formirali vlado v provinci Haiphong, katere predsednik jo Hal Quoc, o katerem trdijo, da jo komunist. Mnenje prevloduje, do robelna armada, oborožena s orožjem, ki je bilo odvzeto jonskim vojakom, Šteje čes 100,000 mož. Rebelem se Je pridružilo 30,-000 kitajskih vojakov. Ti so člani politične grupe, katere vodja je Ding Min. On Ima iveze s kitajskimi nacionalisti, ki pa niso pod kontrolo generalising KaiŠeka. < . Med talci, katere drle rebeli, je okrog 4500 bivših francooklh vojokov, katere so Japonci razorožili po okupaciji Indokine v marcu 1. 1941. Več tisoč francoskih vojakov jo pobegnilo v kitajsko provinco Junan, ki jo pod kontrolo komunistov. » Rebeli se v svoj! bHrbl W neodvisnost sklicujejo na deklaracijo, ki Je bila objavljena po konferenci velike trojice v Potsda-mu, Nemčija. Ta Je vsebovala med drugim zagotovilo, da bo Indokina dobila neodvlonoot. Anamiti so po številu najmočnejša skupins v Indokini, ker tvorijo čez 65 odstotkov prebivalcev. Francoske avtoritete so alarmirane zaradi revolte. Prve francoske četo so o# Izkrcale v septembru preteklega lota. V Indokini sta zdaj dve francoski vojaški diviziji pod poveljstvom generala Jacquesa Leclerca. V deželi se nshajs tudi okrog 70,-000 Jsponskih vojakov, ki Še niso rszoroženi. Angleški izdajalec obeien v Londonu London, 3. jan, — William Joyce," znan pod imenom "lord Haw Haw", je bil obešen na dvorišču Jetnlšnice Wandsworth On Je bil v času vojne v službi Josephs Goebbelaa, ministra na-cijske ' propagande, v Berlinu. Po kapitulaciji Nemčije je bil ujet In odveden v Anglijo ter postavljen pred sodišče, katero ga je obsodilo v amrt zaradi iz-dajftva 10 septembra pretekle- Nacisti pobijali ruske :n poljske otroke Moskva, 3. Jan.---Ns obravnavi proti Nemcem, ki so obtoženi vojnih zločinov, so priče izpovedale, da so nacisti trgali otroke Iz rok ruskih in poljskih mater in jih metsli ob zid. Obrav-nsvs se vrši pred ruskim sodiščem v Smolenaku. Neka žen-tka Je izjavila, da go nacisti stre-Ijo 11 civiliste, moške in Ženske, vssko soboto v Smolensku. Stalin nominiran za člana vrhovnega sovjeta Moskva, 3. Jan.—Premier Stalin Je bil nominiran ta člana vrhovnega aovjeta (parlamenta) v •vojem dlstnktu To uključujo predel, avtne industrije v Moskvi. V področje vrhovnega sovjeta spada izvolitev predsednika sovjetske vlado In načelnika sveta ljudskih komisarjev. Volitve se bodo vršilo 10. februarja. Japonski vojaki v akciji na Kitajskem Tokio, 3. Jan.—Časniška agen-tura Kyodo poroča, da se bivši japonaki vojaki bore na strani sile kitajske centralne vlade in na otranl komunistične armade. Pridružili so vladnim četam in komunistom. Japonski vojaki so se udeležili bitke za poeest Paotowa, mesta v Notranji Mongoliji. . PROSVETA *HE ENLIGHTENMENT Uf FJL6TNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JCONOTE | drla ▼ • (lsvea Cklsags) ka aa SJO m pel leta. f l.M m četrt Mu M Ckloapo in i Cook Co~ S740 m celo leto. 1)71 m pol leUi sa loosemsteo m 00. febecriptton reteei for the United Stele« (except Olcege) aai Icefe eed Ceek Cs—ir 9740 pee eeusltlee M 00 po« rm. pe dogovoru*—Rokopisi Sodo te pogodbe lahko podpisane že pnhodnje poletje, vsaj pa -do jeseni. Ta prooecfura predstavlja amalgam ali sestav rtufaga in ameriškega stališča Rusije je na londonski konferenci iKslstlrala. da morajo imeti Iteecdo pri sestavljanju teh pogodb le zmagovite ve* * lesile Amerika in Anglija sta pa insisUrali, da morajo imeti besedo tudi msli narodi. Ta moskovski zaključek pomeni, da je volk sit ln koza cel*, kajti prtšlo je do obojestranske ugoditve To te tudi ceste, ki drfi v mirno solit je nsrodov in svetovni mir, (Pride * > „ Ml PISMO Z BREGA PRI BOROVNICI North Chicago. 111. — Prejela sem pismo od mojega brata Jožefa Klrna z Brega pri Borovnici. Pfsmo pove, kaj vse je prestal ubogi slovenski narod. Datirano je na Bregu dne 26. avgusta 1949 in se glasi: "Draga sestra! Sporočam Ti, da sem po dolgem času prejel Tvoje pismo, za katerega se Ti najlepše zahvaljujem. Sporočam Ti žalostno vest, da je umrl oče 6. aprila 1945, prav na 94. rojstni dan. Nadalje vedi, da je tudi brat Janez umrl v nemški internaciji v Lublinu na Poljskem, in sicer meseca marca 1944. Revež je bil v internaciji od maja 1942 v Italiji, po italijanski kapitulaciji pa do smrti v nemški internaciji. Tako revež ni mogel no-benemif domačemu potožiti, kaj vse je pretrpel. , Naj Ti opišem v glavnem življenje moje družine. Ko so zasedli Italijani našo zemljo, se je začel takoj križev pot. Mlade moške so lovili, zasliševali, zapirali, tepli in jih pošiljali v internacijo, pa tudi streljali za talce. Kdor je bil enkrat tepen in nato izpuščen, mu ni drugega kazalo kot pobegniti v gozd. Tako je bilo tudi z mojima si novoma. Raj ko, sedaj star 23 let, je pobegnil 3. maja 1942, Viktor, starejši, sedaj star 24 let, pa čez dva dni za njim. Ker pa ni manjkalo domačih izdajalcev, sva bi la z ženo že 7. maja 1942. leta ob dveh ponoči aretirana, jaz tu di tepen, ker nisva držala sinov doma. Doma je ostal samo oče in dve hčerki. Čez tri tedne sva bila izpuščena, kmalu nato pa sem bil še dvakrat aretiran. Ker pa le nI bilo sinov domov so začeli streljati na hišo in kozolec in tako mi ni kazalo drugega kot preseliti se. Preselil! smo se na postajo Dronov grič kjer sem dobil siuibo, očeta pa smo daii k bratu Franclju. Na Drenovem griču sem imel neka, Časa mir. Februarja 1943 pa so me zopet aretirali in sem bil zaprt na Vrhniki do junija 1943 Od tu so me odpeljali v internacijo, kjer sem bil do kapitulacije. Iz Italije sem hodil domov 13 dni. Bil sem do kosti oA-ljen. V moji odsotnosti je dobivala žena 150 lir na mesec. Kako so doms živeli, se še danes čudim. Prišel je 2. oktober 1944 jn moral sem zopet na prisilno delo v Nemčijo, kjer sem bil do razpada. Dne 9. maja 1945 sem se srečno vrnil domov, zopet peš. Uro pred menoj je prišla domov starejša hči Heli. Mesec dni poprej so jo zaprli domobranci na Vrhniki, pot^m pa se ji je posrečilo, da je ušla iz zapora in je zbeiala v gozd k partizanom. No, Štirje smo bili že doma ln od veselja so nam tekle solze, še dveh je manjkalo. Ali se vrneta? Ali sta padla? Nestrpno smo čakali. Nekega popoldne pa je za brnel avto pod hišo. Heli je zavpila: "AU, Viktor!" Stečem doli pod hišo Ur vidim, kako izstopa mlad častnik lz avtomobila. Hitro skočiva drug k drugemu ln se objameva. Bil sem tako ginjen, da precej časa nI sem mogel spregovoriti niti besede. Od samega veselja sem Imel vse solzne oči. Viktor se je vrnil kot major. Videli se nismo več kot tri lets. Sedaj smo še vedno nestrpni, kajti Rajkota še ni, toda čez dober teden pride domov tudi on kot kapetan. Ne morem Vam popisati svidenje in veeelja, ki smo ga doživeli. Pišem samo to, da amo danes med najsrečnejšimi, čeravno smo zelo v pomanjkanju za obleko in čeprav so nam IUlijanl razbili hišo le 1. 1942, ko smo se izselili Is nje. Toda nič zato, samo da smo osta-II vsi živi in da bi bili tudi v bodoče zdrsvl. Sina bosta ostala pri vojakih Viktor je poveljnik mesu Tol-mina na Primorskem, Rajko je pa na Štajerskem v Mariboru, komisar vojnih bolnic. Bila sU oba ranjena v desno nogo No. zdaj so rane le zaceljene. Brstu Franclju je tudi vojna vzela sina.* Drugače pa So vsi zdravi Karel je na Drenovem griču na postaji. En sin je zdravnik v Kandiji pri Novem mestu. Sestra Pepa pa je s svojo družino na Viču. Vsi so živi in zdravi. Tu, med Preserjem in Kačem jo, delajp sedaj velika dela z nemškimi in iUlijanakimi ujetniki Ker so vsi mostovi porušeni, gradijo novo progo od Ljubljanice. Zaključujem in Vas vse skupno pozdravljam. Tvoj brat Jože Kirn." .. I Mary' Stritar. ZBIRANJE OBLEKE V CHICAGU Chicago. — Vsem rojakom je znano, kako silno so prizadeti naši ljudje v sUrem kraju. Iz pisem iz starega kraja je razvidno, da potrebujejo najbol; obleke, obutve in gotovo tudi posteljnine. .Dolžnost nas vseh je, da pomagamo kolikor nam je mogoče, in to ne samo svojcem marveč tudi onim, ki nimajo ni kogar v Ameriki. Odbor SANSovih podružnic v Chicagu apelira na vse čikafke in okoliške rojake, naj ponovno gredo skozi svojo garderobo in nemudoma prispevajo vso svojo odvišno obleko, perilo, obutev in posteljnino za reveže v starem kraju. Ta apel naj ne bo glas upijočega v puščavi. Prinesite obleko ali kar koli—tud živež in orodje—v Slovenski de- itČE SORODNIKE Cleveland. O*—Prejel sem pismo od JožeU Bizjaka, Stručevo pri Kranju, Slovenija. Išče Albino Stucin, rojeno Lenaasi, ki e sUnovala na St. Clair ave., Cleveland, O. Številke ulice ni navqdel, St. Clair ave. pa je nad 15 milj dol-ja. Omenjeno rojakinjo bi lah-10 našel le tedaj, če bi kdo poslal njen naslov na podpisanega, ali pa njo obvestil, da jo iščeta teta n stric iz stare domovine. Družina Lenassi je živela v Meadow Landsu pri Washingto-nu, Pa. Nekje v Washingtonu je sestra Albine Stucin, ki se piše Fani Kornc (Konc?), v Meadow Landsu pa braU Victor in Matt. Kdor jih* pozna, jih naj opozori na ta dopis in naj mi pošljejo naslov Albine. , Jože Bizjak je bil nekoč pre-mogar in živel v Stringtownu, Buena VisU, Robbins ^Station Njegov brat John je umrl v Meadow Landsu, Pa. Pravi, da sU ostala z Margareto še v svoji hiši, vzlic grozotam, ki so se dogajale Um. Hišo so jima hoteli vzeti, ampak je niso. Torej, ako veste za naslov Albine Stucin, mi sporočiU na sledeč naslov: 19511 Muskoka ave., Cleveland 19, Ohio. s Frank Barblč.f SLOVENEC sb ZAHVA L JU JE ZA OBLEKO Springfield, 10.—Želim priobčiti pismo, ki ga je prejel moj mož Bias Strukel iz sUre domovine od neznanega rojaka. On se zahvaljuje za obleko, ki jo je prejel. Iz Uga pisma lahko raz-vidimo, da naši ljudje v stari domovini že prejemajo pomoč od nas. Pismo je datirano 7. avgusta v vasi Hudi vrh/pošta Nova vas lavski center, 23P1S. Lawndale pri Rakeku, in. se glasi: "Dragi tovariš! Sporočam Ti, da sem prejel Tvoj letni suknjič sive barve in v njem je'bil Tvoj na slov. Tovariš Strukel, prav lepo se Ti zahvaljujem za suknjič. Obleka je prišla v Jugoslavijo s posredovanjem Rdečega križa. Suknjič mi je zelo prav pri šel, ker sem bil zelo potreben in nisem imel kaj obleči, ker mi je vse zgorelo. Bil sem tudi 23 mesecev v zaporu in »«m prišel domov ves bolan. Takoj sem se moral podvreči trem operacijam. Tako so nas uničevali Ita-lijaiil, Tovariš Strukel, ne poznam Tvojih razmer* če pa bi mogel, Te prosim, če bi mi poslal kakšen dolar. Oprosti, ker Te nad-IfgUjem. Če pa ne moreš, Te pa prosim, da mi vseeno odpišeš, d« bom vedel,, če si prejel to pismo Zdravo! Ivančič Ludvik." Mary Strukel. ave., ali pa k Louisu Moharju 2048 W. 21 st. Storite to brc*, odlašanja, oziroma v dnevih o< 5. do 15. Jan. Vsakdo naj stori svojo dolžnost in naj upošteva navedene datume. Vsa obleka naj bo tlela. Odbor prpsi tudi ženske, da bi se prijavile za šivanje in popravljanje obleke. Prijavite se mrs. Frances Vider ali pa pri mr. Groserju v Delavskem centru za delo bodisi podnevi ali ob večerih. Narod v starem kraju vam bo hvsležen. Ponovno naglašamo, naj ta apel ne bo glas upijočega v puščavi! Odbor. SLOVENKA IZ LJUBLJANE I6ČE SORODNIKE Cleveland. O.—Prejel sem pismo mlade Slovenke iz Ljubljane, v katerem me prosi, da t>i ji pomagal najti njene sorodnike. Njeno pismo se glasi: "Cenjeni g. Vincent Coff! Oprostite mi, ker Vas nadlegujem z mojim pisanjem, čitala sem v časopisu Vaše pismo, katero mi je šlo do srca. (Jaz sem pisal obširno pismo mojemu bratu v Žabnico pri Škofji Loki in to pismo je bilo priobčeno v Slovenskem poročevalcu.—V. C.) Proalla bi Vas ponižno, ako bi bilo Vam mogoče poizvedeti za moje sorodnike, ki se nahajajo nekje v Ameriki, a jaz nimam njihovega naalova. Naša družina je bila 1.1941 izgnana v Nemčijo; nam je zgorelo vse, edino naša življenja smo si rešili, zato nimamo nobenega naslovs. V Ameriki imam strice in UU, katerim bi rada potožila moje gorje; Izgnani smo bili iz obči ne Boštaj ob Savi, fara Tržišče. Vse smo morali pustiti, kar smo imeli. Stars sem bila 14 let, dva braU sU bila poročena, mama pa je bila tedaj 61 let stara in še zelo trdna, sedaj pa je popolnoma oslabela. Vedno mi pripoveduje o njenih bratih ln sestrah v Ameriki. Ostala mi je samo ena sestra v Ljubljani, h kateri se sedaj zatekam. Prosim Vas, ako bi mogli najti naalove mojih sorodnikov. Moja mama se je pisala Ana Žagar, rojena v Borovnici, sedaj pa ae piše Kotinc. Sorodniki v Ameriki ae pišejo: teU Kati Ma-tizem. roj. Žagar, dalje stric Valentin Lešnak, UU Johana Leš-nak. stric Msks Lešnak In Lovrenc Lešnak. Za Vašo uslugo Vam bom hvaležna do groba Iskren pozdrav ~od Minke Kozinc, Tyrševa 92, Ljubljana, Jugoslavija." Ako bi kateri sorodnikov čiUl zgornje vrstice, se naj oglasi in piše Minki Kozinci Moj naalov pa je: 17802 Dela van rd., Cleveland, O. Vincent Coff. je ŽRTVE FA&IZMA IN DOMAČIH IZDAJALCEV V TRAVNIKU PRI LOŠKEM POTOKU Traunik. Mich.—To pismo „ bilo priobčeno v kanadski Edinosti. Prejela ga je kanadska rojakinja M. Košmrl od brata Ivana Zbačnika iz Travnika pri Loškem potoku. Prepričan sem da bo pismo zanimalo marsikaterega Potočana v Zedinjenih drža vaja, zato ga priobčujem Prosveti. Pismo se v izčrpkih glasi "Draga sestra! Najprvo pozdravljam Tebe in Tvojo družino. Tvoje pismo sem prejel posredovanjem Rdečega križa meseca marca t. 1., poslala pa s ga 21. okt. 1944. Vsi smo živi in zdravi. Ivan je že od doma tri leta, dočim je 12. feb. minulo dve leti, odkar je Lojz pri vojakih. On je bil mobiliziran nekega večera. Vseh skupaj je bilo 26. Vzeli so jih belogardisti. Poslali so pozive, pa so o tem zvedeli naši, nakar so prišli partizani in jih odpeljali. Na Tabru (poto-ška farna cerkev) so imeli postojanko IUlijanl in naši izdajalci. PresUla sU dosti. Lojze je bil v hudih bojih, Ivan pa je presUl Še več. On je bil 13 mesecev v internaciji v Padovi. Tam je bil največ v bolnišnici. Z Ivanom je bilo Ukole: ' Na dan sv. rešenega telesa 1. 194? je šel prostovoljno v hribe. Tedaj je naia vojska živela v gozdu. . Čes dva meeeca pa je pričel IUlijan ofenzivo proti partizanom. naka" so se morali podati. Ivana so IUlijanl zaprli, prav tako Malnarja Franceta, Zoflarjevega Albina. Mirka Rusa in Stanka, štiri učitelje in Rudolfa Lenčka. Odpeljali to jih k MarUlosu Tam je sUU komanda in so takoj na mestu pobili učitelje, osUli pa so morali gledati krvavi prizor. Potem po rekli našemu in Zogar-jevemu, da bosU zjutraj padla. Ko sU zjutraj vstala, so že rojili IUlijanl Dejala sta, "aha, naju bodo . H, toda Italijani so se pripraVljah naprej. Njih so pe dva ii\ dva skupaj zvezali in jih gonili proti Grčarcam. Tam so nekje izvedeli, da je naš organizator, a so mu ponovno prizanesli in vlekli dalje v Kočevsko reko. Tam so jih dosti pobili, ali naš je vseeno ostal Živ. Potem so jih odpeljsli v Ljubljano in naprej v Italijo. Med potjo jih niso nič hranili. Odpeljali so ga v začetku avgu-sU. njegovo prvo pismo, v katerem je prosil, naj mu pošljemo paket, pa smo prejeli šele 1. novembre. Takoj smo mu poslali, a prejel je šele 9. decembra. Karolina služi v Ljubljani že šest let. Pošiljala mu je vsak mesec paket. Piaal je, ako ne bi prejemal pomoči od nje, bi umrl od gladu. Potem je prejemal od doma vsak mesec dva pakete. Težko nam je bilo. Žita tisto leto nismo imeli, provizacijo pa so nam Italijani precej utrgali, ker je šel Lojz v partizane. V mlinu smo dobili za vsak paket po kakšne tri kg ječmenove ali ovsene moke. Naša hiša še vedno stoji. Ita-lijaiii so požgali 117 hiš 28. oktobra 1941, med njimi tudi Ton-kovo. Da ni bilo tako slabo vreme in sneg, bi bilo še več uničeno, kajti od prebivalcev ni niti eden prišel blizu, tako so bili prestrašeni. V naši hiši je živel Benček in njegova mati. Dne 21. oktobra je šla skozi naš kot, gori po gmajni, prva vojska, ki se je pomikala proti Jelenovem žlebu. Do tedaj še nismo videli partizane. Nekdo pa jih je hitro naznanil Italijanom ti so prišli ponoči v naš hot od dveh strani, od Čshia in Sodražice Pričelo s* je streljanje. Italijani tn in tem. Ker partizani ni ko vedeli, da so na obeh koncih IUlijani, so jih nekaj pobili Ranjena sU bila dva jugoslovanska orožnika, ki ste služila pri Italijanih. Nekdo pa je vrgel puško na Tonkova drva. Ko se je zdanilo, so našli puško, nakar so Tonkovega takoj odpelja li h Kapčeviri, prav tako druge može in fante, in jih silno pretepali, najbolj pa Tonka in mu grozili, da ga bodo ubili. On je odločno zanikal, da puška m njegova, med tem časom pa so že zažgali Tonkovo hišo. Italijani so potem vse izpusti li domov, samo Tonka ne. Ko je Šel Benkov domov, je že hiša gorela, on pa je nekaj zaklel po italijansko, toda so ga slišali, zato so takoj pognali staro ven odvezali krave in zažgali hišo Naš Ivan jih je prosil, češ, da je hiša naša, a ni nič pomagalo Zgorelo nam je tudi dosti krom pirja. Mene k sreči ni bilo doma, kajti odšel sem v gozd na pravljat drva. 9trašen je bil dan 31. avgusta 1942. Bil je pravi sodni dan Vas je gorela in 18 so jih ubil v Sadolu. Vse naenkrat: vas je goreU, strojnice so regljale. To se je zgodilo pred mrakom. Na BUŽevih njivah je pokopališče žrtev, ki so padle 31. avguste. Nas so izg&nli na Opaldarjev vrt. Tja smo morali iti vsi moški in fsntje od 16. lete naprej. Razdelili so nas na levo in desno, da so nas legitimirali. Nekaterim so legitimacije vzeli, drugim pa vrnili. Tiste, Id so jim vzeli legitimacije, so odgnali na Male ravnice. Teh je bil 25. Tam je bilo poveljstvo. Potem je poveljstvo dobilo ln formacije od župnika, kateri so kmetje in kateri delavci. Prišli so nazaj od Tabrfc, z njim pa pater, da je žrtve izpovedal Sedem oseb pa so prignali še od drugje, nakar so vse pobili Iz Travnika so padle sledeče žrtve: Kovač Korle (ki je bil na žagi), Kovačev Ivan, Gornikov France, Ivančič Ivan (njegova žena je bila Spelčna Mica "od zgoraj," njegova hčerkica je bila stara dva dni), Gašperjev France (tudi oženjen s Tkavko; ima dva otroka), Dednarjevega Tankota Ivan, Skončev France, Kale Lojz, Šuštarjev Ivan "od zgoraj," mlajši Kapčev iz Dedni k» Sest pa ap iih ubili pri Tabru, in sicer:" Šuštarjevega Franceta, Bodnarjevega Korle-ta. Spelčnega Rudolfa, Dednarjevega Marka, Jureeovega Kor-leu ln Mlhejlovega Antona od Rele vode. \ Tako so deUH z našim naro-Vsega tega pa so največ bili krivi doma« izdajalci. Bela voda je pogorela dan poprej kot Travnik. V Travniku PETEK, 4. JANUARJA 1946 je osUlo le nekaj his, ki * ob kraju vasi. Težko je kaj vse smo prestali v naii Va si, ker se jim nismo hoteli dati. Retje, Hrib in Mah log^ vedno klicali Italijane na n«* potem pa Nemce, toda mi smd trdno vztrajali na življenje in smrt. Enkrat so pridrveli ha lijani v Travnik in aerophm j« čisto nizko letal in streljal. Tedaj so nas devet izgnali na gmajno in čakali so pet ur Ako bi se Jim kaj hudega prepetilo bi nas takoj vse pobili. Pred nami je stala strojnica in hali-jan pri njej. Tisti dan so ubili tyiscka An. tona. Domov je šel, pa ^ Je ubila italijanska zverina. Nedi se popisati, kaj vse se je godilo pri nas v tej dobi. Proti kuncu je pričela razsajati pa še črn* roka in se tudi še zdaj pojavi Spelčevega Lojza so vzeli iz hi.: še, ga odpeljali na Križev pot in tam so ga ubili zato ker je d* jal dovoljenja za prehod iz kraji v kraj. Mainska sta tudi oba padla. Zdaj sta stara dva sami in zelo žalostna. Mica pa je v Ribnici. Ona obdržava po vaseh shode. Naši so še srečni do zdaj. Blaževi tudi. Lojz je v Belgradu, Ivan pa na .Primorskem. On je v pisarni, Lojz pa pri goriški brigadi maršala Tita. JernejČeva družina je tudi vsa uničena.. Jakob in Ivan sta padla v narodni vojski, France pa je umrl doma. Se je prehla-dil pri "belih" in pozneje umrl doma. Živeli pa smo zelo težko. Dve leti in pol nismo mogli ničesar dobiti. Italijani nam niso hoteli dati dovoljenja, da bi šli proti Ribnici po živež. Brez dovoljenja smo se pa bal} domači h. izdajalcev. B Sedaj pa bom končal to moje žalostne pisanje. Moral bi napisati celo knjigo, ako bi hotel popisati, kar se je godilo pod kupatorjem, fašizmom in domačimi izdajalci. Pozdrave vsem skupa! Tvoj brat Ivan Zbač-nik, Travnik, Loški potok." Max Knaus. PISMO IZ KOSTANJEVICE NA KRASU Cleveland« O.—Prejel sem pismo od brata Franca Frančeški-na iz Kostanjevice-na Krasu. Datirano je 28. oktobra in se glasi v izčrpku: "Zelo smo bili veseli Tvojega pisma. Angleži so bili na Krasu približno 20 dni. Bilo jih je mnogo. Pri nas jih je bilo 12 na stanovanjb, med njimi sta bila dva, ki ju moram pohvaliti. Res, dva dobra dečka! Naenkrat mi je prišlo na um, da bi Ti lahko pisal skozi vojaško pošto, toda nisem imel Tvojega naslova, kajti zaradi nemških nacistov, MihajleVičevih četni-kov in italijanskih roparjev sem bil primoran uničiti vse Tvoje naslove. Pri nas so požgali šest hiš: Grkčevo (bogatih), Babševo, Štefanovo z Brišč, Zalužntkovo, ,Torkovo (revnih) in Albinovo (?). Slednji družini ni samo zgorela hiša, ampak tudi gospodar, gospodinja in štirje otroci; so jih kar v hiši zažgali. Vsi moški smo se morali vsak dan skrivati po luknjah in ka-vernah. Zadnja vojna je v naši okolici popolnoma uničila sledeče vasi: Miren, Selo, Voj-ščico, Kamen, Tomačevico, Hi-henberg itd. Ni mogoče opisati našega trpljenja—v enem samem dnevu sem Imel biti/ustreljen petkrat Ako bi Ti hotel vse natanko 0-pisati, bi moral pisati najmanj 14 dni skupaj. Zaenkrat Ti pišem najvažnejše stvari. Četniki so nas popolnoma oropali. Ako se ne bi bila nas usmilila omenjena dva angleška vojaka z o-bleko in perilom, bi bili nagi. Ženske pe so skoro nage. Tudi obuvala nimamo. Sedaj noeimo "papuce** (capate). Po vrhu vsega nas je zadela pa še druga katastrofa, namreč suša nam je le-toe uničila vse, teko da nimamo sploh nobenega pridelka. Hrano dobivamo od angW'*» uprave, in sicer po ^4 in pol kj moke mesečno na osebo, po l«» g masti in nekaj drugih malenkosti. Lahko si predstavljsi kako živimo! I Dragi brat, tudi jaz sem bilJf borbi tri mesece, to je bilo <* času italijanske kljftulecij«. Bil sem v Vipavski dolini/v Tr-novkerr gozdu in v Čsvnu T^m sem zbolel in sem bolan šc je ta odšel k partizanom, dobil to zemljo za obdelo-VanJ< jaz, nakar sem jo oddal na polovico naprej, da sem na ta na"n imel tudi jaz nekaj malega pridelka. Drevje pa mi je I med tem zelo ostarelo, tako da •K* ne bom mogel po večini spra-Vltl v promet, pač pa samo za kurjavo. Ker drugega posla ni bilo; , opei v glavnem doma ali IP* '»bdeloval zemljo. Kadar sem "PH doma, sem v glavnem pri-jUuskoval po tajno na radioapa-,n s'ter s početka pri prija-r M fx.zneje pa smo sami ku-P'1' mal aparat. Če sem bil do-|n ' ' m zamudil le redko kate-[' ,J"' 'la sem bil tako vsaj ne-rJ malega poučen, kaj se godi P daljnem svetu. Tako je tekel v polagoma naprej. Ker po-r' bilo, tudi ni bilo zaaluiki. sm° živeli jako skromno, smo le mogli, smo prodsli, "taro obleko, ker za to se je " v"dno nekaj dobilo. To nas je P^vedlo ppčasi do tagjg, da nam J korvašega zmanjkalo in smo ' v velikem pomanjkanju. Samo letošnjo spomlad se mi je posrečilo prodati nekemu fabri-kantu nekaj robe, za kar sem tiobil tekstilnega materiala, da smo se za najhujšo silo oblekli. Ker nam je manjkalo denarja, celo tistih kart, ki smo jih imeli za blago, nismo mogli izkoristiti, a pozneje so nam zapadle. Za silo nam je pomagalo to, da je bila starejša hči v službi in je tako mogla nekaj malega prispevati za gospodinjstvo, pa tudi mlajša je pozneje malo prispevala. Ta je zadnje Šolsko leto—dovršila je trgovsko akademijo—-celo leto šla med šolo v službo in tako zaslužila vsaj nekaj malega. Ko smo po preobratu menjali okupacijske valute za sedanjo-—dobili smo za 1000 Kun 7 dinarjev—je znašala njena mesečna plača ravno 350 Din, takrat je namreč imela 50,-000 Kun plače, kar se sicer zelo veliko sliši, a v stvari ni bilo to skoro nič. Za ilustracijo naj Ti navedem samo to, da je v postu, to je pred veliko nočjo letos, naročila pri čevljarju nizke čevlje za 80,000 Kun, takrat je znašala njena mesečna plača 35,000 Kun. Ko so bili njeni čevlji gotovo za mesec dni, je rekel čevljar, da bi morali stati 100,000 Kun. Malo pred koncem vojne, to je pred preobratom, je stal 1 kg soli od 15,000 do 20,000 Kun, a kg sladkorja okrog 25,000 Kun, a kg masti okrog 40,000 Kun. Hči je zaslužila tedaj na mesec 50,000 Kun, a za ženske nogavice je morala plačati na črni borzi 40,-000 Kun, kajti na kupone se jih ni dobilo. Pa to niso bile dobre nogavice, bila je samo najslabša roba. 1 kg marelic je stal tedaj 8,000 Kun, a liter mleka 1,500 Kun itd. Starejša hči je tedaj zaslužila vsaj 100,000 Kun na mesec. Jaz p* cel čas vojne nisem mogel skoro nič prodati, kajti za moje stvari ni bilo "interesa, ali pa sem prodal prav poceni sdmo nekaj malega. Ko smo menjali denar, je imela naša družina celih 308,000 Kun. Po tem lahko izračunaš, da nismo bili nikaki bogataši in da smo zelo težko čakali, da se ta sistem zruši. Zato sem z velikim navdušenjem pozdravil novo svobodp, ki nam jo je prinesla naša hrabr^ armada dne 8. maja t. 1. Ta dan je bil za vse nas velik praznik, vsi smo šli na ulice, da pozdravimo naše hrabre borce, ki so vkorakali v Zagreb in to zeio slavnostno. Dan poprej so vkorakale prve čete proletarcev, mal oddelek je prišel tudi na naše dvorišče. Midva z ženo sva jih šla prva pozdravit in jim nesla cigarete, katere smo dolgo šparali zanje. Sele nato so pričeli prihajati stanovalci iz drugih stanovanj v naši hiši in tudi iz sosednjih hil, ki so borce zelo lepo obdarili z vsem mogočim. Po preobratu se je začela za nas šele prava svoboda, katere smo tako davno želeli. Iz početka je bilo sicer še precej omejitev, aH polagoma se je začelo obračati na bolje. Čez mesec dni sem šele mogel iti na poseitvice in tako zopet obdelovati zemljo. Po preobratu je bilo kmalu bolje. Naša prehrana je polagoma oživljala. Za 2 meseca smo dobili polem več kakor preje leto dni. Kar se tiče živeža, prehrana še kar dobro posluje, msnjka nam v glavnem samo masti, sladkorja in pa obleke ter obutve, ali i to se bo menda začelo polagoma deliti na karte, kajti potreba je velika, a tovasne delajo iz vseh sil kolikor morejo. Kruha imamo sedaj dosti. Navadni konzument dobi vsak dan po 30 dg kruha, vsi, ki so nameščeni, 40 dkg, a težki delavci dvojno količino od navadnih konzumentov. Več časa' pred koncem vojne smo dobili samo po 7 in pol dek kruha na dan, nedelja pa Je bila brezkrušni dan, samo težki delavci so dobili dvojno količino. Kruh pa Je bil tako slab, da slabši biti nI mogel. Mesa nismo dobili že čez dve leti in ga tudi še sedaj nimamo, samo parkrat smo gft dobili. Dobili ps smo parkrat amerikanske konzerve in to mesne in ribje, za kar se Imamo zahvaliti UNRRA, Id nam pošilja precej vsakovrstne robe. Seveda ae vse to razdeli na vse državo, tako da na posamezne kraje ne p-tde tako veliko, kajti dr- žava z vsemi federalnimi edini-cami je precej velika. Sedanje razmere še niso take, da bi nas mogle zadovoljiti, ali v vseh ozirih gre na bolje. Veliko je krivo tudi to, da so bil* prometna, sredstva, kakor'so železnice; mostovi in ceete razrušene, vasi in mesta razrušena in požgana, itd. Mnoge proge še niso v rabi, one pa, ki so že v rf^M/ao popravljene zopet sa» mo za silo, tako da se more odvijati promet. Do volitev, ki so se vršile preteklo nedeljo, je bilo še vse nekako provizorično, kajti opozicija, to so v glavnem vsi špekulanti, tako zvani švercerji, veleposestniki, trgovci, kateri so sedaj precej prizadeti, so seveda proti sedanjemu režimu, a je tudi dosti zapeljancev, ki so na-hujskani od takih in duhovščine. Vsi taki so nas tolažili, da bo po volitvah bolje, to je premena politike. Ko so bile volitve končane, so nas zopet tolaitfi, da jih Amerika ne bo hotela priznati, Jaz sem volil v svojem domačem kraju. Zgodil se je namreč slučaj, da mi je umrla mati ter sem moral iti z ženo na njen pogreb. Ljudje so volili Čisto po svoji svobodni volji, kajti je imel vsak na izbiro, kako naj voli. Vrgel si lahko gumijasto krog-ljico kamor si hotel, ali za Narodno fronto ali opozicijo. Opozicija je namreč imela zadnjo Skrinjico brez liste in v te škri-njdce se je po nekod nabralo precej glasov. V kolikor sem do sedaj mogel ugotoviti, je najslabše glasovalo mariborsko okrožje, zatem pa novomeško okrožje. V splošnem v kolikor nam je dosedaj znano, je bilo za Narodno fronto 85%, za opozicijo pa 15%, če prištevamo sem vse tiste, ki iz kateregakoli vzroka niso volili. Na kmetih so se ljudje vozili na volišče na okrašenih vozovih s harmoniko in petjem kljub temu, da je bilo ta dan- zelo slabo vreme in je skoro polovico dneva snežilo. Toda za enkrat dosti o tem, da ne bom postal preobširen in se ne bi tovariš cen zor preveč jezil. Pcinas je nam reč za inozemstvo še vedno cen zura, a doma je že clavno nima mo več. Ker Te jako zanima, kako je z Vašimi doma, Ti poročam samo toliko, kolikor mi je za sedaj znano. Moja žen* je bila za praznik vseh svetih v domačem kraju, v Loki. V vlaku ja naletela z drugimi vred tudi na Tvoje sestre Malko in Angelo. V kolikor je slišala, je bila Malka v nemškem lagerju Dachauju, njen mož pa je bil pri partizanih in ima sedaj menda jako dober položaj. Angela pa je rekla, da je sedaj ločena in da se dobro počuti. Za ostale brate in sestre pa Ti bom poročal pozneje. Rihtarjev Luka pa je bil s celo družino, razen ene hčere, ki je ostala na domu. preseljen takoj s početka nekam v Srbijo in se je vrnil obenem z ženo— menda je to Minca—dn otroci takoj po preobratu nazaj. Luka se je zalo postaral. Moji ženi je rekel: "Veliko smo prestali, preživeli smo pa le.M Na fari so bili vsi Jikobčevl pregnani v nemške lagerje, a so se razen hčere Minke, ki je bila učiteljica in je umrla v Dachau* Ju, vsi vrnili. Sin Gustl je bil jako pretepen. V tem lagerju je umrla tudi Krevsovka—Pe-narjeva Anica—tam Je umrla tudi Bogparjeva Franca, ki Je imela za moža mehanika Pavluss, ki je rodom tfrvat, ki Je bil tudi v lagerju. Trije njihovi sinovi pa so bili pri partizanih. Mlhovč-kova Tona (pri Sotlarju), o kateri pišeš, je tudi medtem umrla. Stregla Ji Je hči Mlhovčko-vega Petra (mizar), ki Je Imel svojo delavnico pri Mungarju. Sedaj Je podedovala to hišo. Tona jI Je zabranila, da se ni smela poročiti. Hren s fare In njegova Žena sta padla pri partizanih, njihovi otroci pa so baje pobegnili z belogardisti. Pred par leti so se v Moškrinu Nemci stepli med seboj, mends dva. Posledice temu Je bila to. da je bil eden ubit od drugega Za to Je moralo položiti svoje žlvljehje 50 ljudi iz fsre. Akofje loke in okolice. Te ljudi so Nemci ustrelili zadaj za Kamnitni-kom. kjer se gre v Biže Vse te ljudi so potem odpeljali v Begunje na Gorenjskem, povrhu pa so vrgli nekegs siromaka Na sliki Je videti veterana druga svetovne vojne, ki v Loa Angelesu na ta način išče stanovanja sa'svojega pričskujočega novorojenčka in šeno. Med temi je bil tudi brivcfc, Tajčkov Tine, in Cavrčanov Matevž iz Veštra. Poslopje na Marofu, kjer se je rodila moja žena, so partizani uničili, tako da sedaj štrle v zrak sargp goli zidovi. Med vojno je umrl tudi Hrenov Jurij s fare. On je bil dedič Blažeški-nega posestva. On je prišel prvi v Zagreb v juniju 1941 in nam je prišel povedati, da je umrla mati moje žene v maju 1941. Ker ni bilo takrat več nobenega duhovnika na fari, je bila mati moje žene prva pokopana na fari brez duhovnika, kajti Nemci so med drugim tudi vse duhovnike pregnali. Ko sern bil na pogrebu moje matere na Gorenjškem, sem videl zelo veliko partizanskih grobov. Skoro povsod so izkopali v borbah padle partizane in jih pokopali na vaška pokopališča. Vsi grobovi so bili ^elo okrašeni z venci. Samo na fari je bilo en dan pokopanih 11 partizanov, katerih trupla so bila pre-nešena iz raznih krajev. .; Za nas vse je bila velika sreča, da smo sploh ostali pri življenju. Tukaj je pri nas padla od nas najbližja bomba, padlo jih je namreč najmanj kakih 15 komadov v bližini, in to 200 do 500 kg, le kakih 120 m. To je bilo prvo največje bombardiranje in sicer na pustni dan 1943. Takrat je bilo tombardlrano letališče in ranžirski kolodvor na vzhodni strani Zagreba. Ta dan je bilo po izjavah očevidcev uničenih samo nad 60 letal, uničeni hangarji, o zgradbah po mestu pa niti ne govorim. Seveda je bilo dosti ljudskih žrtev. Periferija je takrat in tudi večkrat pozneje veliko trpela, dočim je imelo mesto samo le par napadov. Pa o tem morda drugič kaj več. Če mi bo dana možnost, bom o priliki že kaj bolj opisal stvari iz teh časov. Na Gorenjsk«n je vas Dražgoše popolnomavTazde-jana, požgan je bil tudivtfamnik nad Kropo, ostale vasi As so veliko trpele. Trg Želetfilki je od spodnjega konca tudi/skoro ves uničen od borb. Po hribih Je tudi veliko hiš požganm. Jae sem pripravljen, da vsaki Tvoji želji ugodim, v kolikor mi bo le mogoče. Zelo me veseli, da si pripravljen, da ml pomagaš, ali hvala bogu, upam, da se bo pri nas toliko obrnilo na bolje, da nobene pomoči ne bom rabil, v kolikor pa bi eventualno rabil kako pomoč, bi Te prosil samo Ukrat, ako bom rabil kaj iz Amerike od kakih gozdnih semen. Ce bo potreba, Te bom prsvočasno o tem naprosit Prejml prav prisrčna pozdrave od nas vseh, posebno pa od mehe, Tvojega Tome In družine. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* s J strani) so ga vsi radi Imeli Služil ja kot partizan pri inženirskem tehničnem betaljonu v Trnovskem gozdu. Qd Um Je prišel 14. dec. 1944 službeno v ftker-bino, toda v njegovo nesrečo Je obenem priiel domov za nekaj dal. Čez tri dni. 17. dec., Je odhajal spet od doma, ko pa je priiel pod Temnico, so ge napadli krvoločni nemški KSovci. Drugi dan smo bik obveščeni, da se nahaja mrtev v Temnici. Sli smo ponj in ga pokopali na domačem pokopališču. To nam je v veliko tolažbo, da je vsaj doma pokopan, medtem ko je na tisoče pokopanih v tujih krajih in sorodniki, ne vedo kje. On je bil pravi in zaveden partizan po mojih navodilih, kajti tudi jaz sem za partizane. Leta 1918 sem bil v Rusiji kot prostovoljec devet mesecev v rdeči armadi. Kakor mi pišeš, lopovov kot so Rožman, Rupnik in Morgotti smo imeli precej. Se sedaj se skrivajo v zavezniških zakloniščih. Kaj bo z njimi, danes še ne vemo. Edina radovednost, ki nas teži, je, kam bo spadala Primorska in Trst. Strah im&mo še danes, da je bil ves naš trud in žrtve zaman. Pisal si mi o onem iz Kostanjevice. Rad bi znal, kdo je tisti magnat. Teta Frana je še živa. Tudi Pepi piše, samo domov ga še nI (bratranec, ki je ujetnik v Afriki). Ob priliki, kadar boš pisal Ani, jo pozdravi v mojem imenu. Tudi jas bi ji rad pisal, toda nimam naxlova. Piši ji, naj mi pošlje malo masla in jajc. ko ima toliko perutnine in živine. Pokojnega očeta in mame se vsak dan spominjam, toda človek mora na vse pozabiti, samo na Svabe ne! Kako je s aestro Olgo, ko je nisi nič omenil. Ali še živi? Naj mi tudi ona kaj piše, ako še živi. Zelo bi rad zvedel o Vilkotu, Franu, in vseh drugih iz Ljubljane, če še živijo. Če Ti je znano kaj o njih, ml pošlji njihove naslove. Predno zaključim te vrstice, bi Te prosil, če bi mi mogel poslati kaj stare obleke in obuvala, kaj takega, ki ne bi bilo več za vašo rabo, nam pa bi prišlo vse prav, kajti tukaj je veliko pomanjkanje, posebno obleke in obuvala. Doma imam štiri o-troke, starejša hči pa je v Trstu. Če Ti je mogoče, pošlji tudi malo sladkorja in kave, kajti radi bi pili še enkrat pravo kavo, predno umremo. Ce nam boš kaj poslal, pošlji skozi Rdeči križ. Tisti Trampui, ki si g« omenil, da Ja Um v ujetništvu, je sin od Jekopine ln ga še nI do« mov. Njegovi starši ln tudl od Gabrijela, se Ti zahvaljujejo, ker si jim pisal. Naši Blgotovl so vel umrli. Zaključujem in pozdravljam vse skupaj. Tvoj brat Franc Frančeškin." Joa. Franceekln. živela jugoslovanska republika! F. A. Vider Ko se je v prvi svetovni vojni pričelo čutiti, da prihaja razpad trohneli Avstro-Ogrski monarhiji in postoji možnost, da na njenih razvalinah vstane samostojna Jugoslavija, se je med ameriškimi Slovenci naprednega mišljenja porodila misel, da naj bi se novi Jugoslaviji dalo republikansko formo vlade. Tako se je meseca avgusta leta 1917 v Chicagu u- sUnovilo Republikansko zdru- fcenskim spolom, kakor se širijo ženje, katerega podporniki so si< govorice. Tako so se tudi pogo- Oinošaji med Rusijo in Švico London. — ONA. — V tukajšnjih diplomatičnih krogih Je vzbudilo precej pozornosti dej stvo, da je bil nedavno ruski ambasador v Zedinjenih drža vah, ki le nahaja v Londonu na zasedanju pripravljalne komisija organizacije zedlfijenlh narodov g. A. Gromlko, častni gost ns kosilu, ksterega predsednik Je bil fivicar dr. H. Eglls, dopisnik Neue Zuercher Zeitung, ki je v dolgem govoru pozdravil svojega častnega gosta. Znano ja, da fivica In Sovjetska unija nists nikdar vzpostavili diplomatičnlh odnošajev. V teku zadnjih let je bilo to srečanje sploh prvi kontakt med sovjetskim diplomatom in pro-mlnentno švicarsko osebnostjo. Incident je navidezno poteke! brez vsakega vznemirjenja —-Gromlko vsekakor ni pokazal niti najmanjše zadrege. Razmerje med Rusijo in &vi-co je bilo od čsss do Čssa izredno napeto, toda v zadnjem času je videti, da napetost počasi po-nehava. Na Dunaju Je prišlo nedavno že do trgovskih stikov, ker so bili Rusom potrebni noza-bila kovcega v vlaku. Ob očetu, ki jo je čakal na kolodvoru, se je streznila. Vesela je bila, da ni opazil menih pordelih lic in "silnega aoja" njenih oči. kakot jo je vljudno in previdno opozoril nanj neznanec. Ko je doma odprla kovčeg In razpolotila celo šta-cuno po mizi ter podrobno opisala vse potovanje. Jo je vendarle tihoma zabolelo, ko je snidenje z 'Vospodom* staršem člato zamolčala- Zato Je tem tete ča kala. da bi T>il| s Ančko v njuni aobici. Tedai Ji srce ni dalo več pokoja Planila )f % sestri in jo začela poljubljati ^ Do rane«« Jutra le pritluškal« privita TDčka šepet seatra in ko r je Minka legle, je dehnlla zad dakjvanji Ta njo besedo: "Ah, ti ne veš! človek—ta Herman . . Še enkrat je prebrala listič, kjer je bil njegov naalov, preden je upihnila luč. Drugi dan je Minka prldehte-la iz pisarne vsa zasopla. Popolnoma je pozabila, da ima novo bluzo, noy klobuček, plašč in torbico. Tudi potoma ni kar nič oprezovala na poglede ljudi, ko ie vendar bilo v Gradcu prepri-čana, da bo vse mesto gledalo za njo. Z očmi ie izpralevalo Ančko. Seatra Jo Je uščipntle v laket. Minka je planila iz kuhinje v sobico. Dve rasgledriid sta bili skriti v nočni omariei. "Zakaj se nisem peljal s Va mi vso večnost . . . Umiram od kopmenja ...**. Minki ao se tresli prstki Pri obedu Je bila tako silno razmišljena, de Jo Je oče nejevoljen vprašal, ali Je še vedno v Gradcu, ka-ll? In odslel so prihajale razgled nice po dve. po tri. tudi cele zbirke—vsak dan. dokler ni prišlo pismo, ki le Minki razodelo. kar Je alutila in še bolj, po čemer Je hrepenela. -Herman pride!" Kane* skrivanja Prva zaveznica Ji Je bila Ančka. z njo je skupno prepričala mater, da ga morajo lepo spre- jeti, ko Je tako dober, tako plemenit in tako nepopisno—ah, ta človek! Oče Je dolgo gledal mrko izpod čela in ugovarjal. Ali kaj opravi moški v takem boju? Začeli ao snaiiti in drgniti po sobah kakor za Veliko noč. Oče je godrnjal in se jim umikal v krčmo. Doma pa je šlo vse v kolobar, da so pregnali najskri-tejšega pajka In ga neusmiljeno pohodili. In ko se je bližala ura obiska, je Minka prinesla še dragega cvetja in ga postavila na mizo. Ko je oče sedel v svoji kra-marski obleki v naslanjač ln za čel tlačiti pipo, mu jo je meti potegnila lz rok vsa razburjena od kuhe. "Za boljo voljo, ali si norčav? Tak potrpi vendsr in ne smrad po sobi s to smrad jo žlindrasto! In kakšen ai? Kar hitro se m preobleči! Takle oguljenec ml bol sedel pred "gospodom." če ge te aprejmemo. naj vendar ve da nlamo beračoni. Ala. le brž!' Odprla je omaro in mu raz postavila po atoleh nedeljsko o-bleko. "Naj bo! Ampak to vam rečem: prvič in zadnjič Je te ko-ipedija pri nas. de tega se manjka! Kdor me ne mara takega. kakor sem bil petdeeet let. naj hodi s Bogom." . Jezno je aunil razhojene škr-pete pod poateljo ki Jih je pa ona ročno pograbila in akrtla. Točno, kakor kralji. Je prišel Herman ob napovedani url. Pa ne prazen Za Minko ftopek. za Ančko bonbončkov, materi srebrn rotenvenček In očetu turško pipo. Gledali »o. vanj kakor v Rasni mali oglasi Prve vknjižbe na posojila za pre-novljenje ln refinanciranje, dobite po zmerni obraatnl meri pri: XORUNA SAVING k LOAN ASSOCIATION 2932 W. Certnak lid.. Chicago. 111. Rockwell 0538 TYPISTS $35.00 a week Permanent, interesting work 44 Hours 111 W. Monroe - Room 1111 ' GIRLS & WOMEN As egg brakers If" Good pay - Pleasant surroundings ROTHENBERG & SCHNEIDER BROS. INC. SO No. Green Street SILK-SCltEEN PUSHERS > Experienced in . decals $1.10 per hour WEISZ 732 S. Sherman - 6th Floor NIGHT MAN 20th Centifry Bldg. * Good pay 40 SO. CLINTON STREET See Mr. Blackwell HOTEL MAID For Park Ashland Apts. 6956 No. Ashland Apply at Office Excellent Opportunity lee Comptometer Operators aad Typists Permanent or PSH Time Work Good Salary Pleasant Working Conditions STATISTICAL TABULATING CO. S3 W. Jackson Blvd. - KAR. S700 FILE GIRL PERMANENT POSITION LARGE LOOP OFFICE Pleasant Working Conditions MR. LOTHGREN 175 W. Jackson - Room 2037 V Proaretl ao dneva* svetov na In dolarske reeti. Ali Ilk Htsto rsak dent has full time work for girls "j women TYPISTS . CLERICAL - INDEX CLERKS ORDER FILLERS.BILLERS KEY PUNCH OPERATORS. STENOGRAPHERS > ..... t COMPTOMETER OPERATORS j -<4' '4S • • • Immediate discount privileges sears: roebuck & co. Room 15-*^ Administration Bid«. 925 So. H oman Avenue . Hours daily 8—4:30 p. m. Saturday until noon Razni mali oglaai 50.00 REWARD II you know someone who has » good car for sale or sell me your cJ for an unusually high price. CU Seeley 0«07 or after 0 P. M. call VINcennes 39Q1 LAUNDRY WOMEN for breaking table. Wages to start 60c per hour. Can earn when experienced up to 85c per hour. Apply ARCHER LAUNDRY CO. 3867 Archer Ave. SPEAKER VOICE COIL WINDERS and ASSEMBLERS Full Time - Steady - Top pay Apply days or evenings 2147 N. Talman BRU 6939 WOMAN IN NEED OF HOME who desires position as housekeeper by elderly woman in small apa rUnent. Phon/-BRIAftGATE 4922 WORKERS WANTED Steady employment - Good pay Excellent opportunity for the right men- < • ' Apply Page Engineering Co. Near McCook on Lawndale Road South of Highway 66 and . Santa Fe tracks cabinetmakers EXPERIENCED Steady employment Very good working conditions Permanent Plenty overtime chicago cabinet co. 6108 West Grand Ave. FREIGHT HANDLERS 90c Per Hour Apply „', HAYER FREIGHT LINES 2432 So. Canal EXPERIENCED SHIRT PRESS OPERATORS SHIRT CHECKERS and CURTAIN FINISHERS LEADER LAUNEfaY 1633 West 43 St. GIRLS-WOMEN Experienced or inexperienced Full time For Bindery department *. Pleasant work 12TH FLOOR j 310 W. Polk Street ženske ki ate bile upoalene ▼ vojni Industriji All gledate sa delo? TELEFON KOMPANIJA . RABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske za čiščenje v vseh delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči Rabimo tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu "j za ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY ▼ pritličju 309 W. Washington St. CHICAGO "A nation of nations" A NEW BOOK BY LOUIS ADAMIC Price $3.50 •-- , ,,l-- Alao the following books by the same author: My Native Land.............3.75 From Many Lands..............3.50 Grandsons . >......................2.50 Laughing in the Jungle. .. 3.00 My America........................3.75 Native's Return............2.75 Two-Way Passage..............2S0 Whaes Your Name?.....2SO Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23, HI.