Pottmna plačana t gotovini«
Leto XVIII., št. 23
LJubljana, četrtek ti. januarja 193?
Cena t Din
U pravništvo. u.juoijana, Knafljeva ulica 0 — reiefon St. 3122, 8123, 3124. 3125, 3126. Lnseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ui. ti — Tet <392, 3492. focLružnlca Maribor: Gosposka ulica
St. 11 — Telefon St. 2455. eouružnlca Celje: Kocenova UL št. 2
Teleton St 190. flačuni prt pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen št 105.241.
Ozadje moskovskega
Ko je bil pred desetimi leti moralno obglavljen idejni vodja levičarske opozicije Trocki in se je ta procedura izvršila z enostavnim pregonom obsojenca v Srednjo Azijo, kasneje pa je z dobrohotnim izgonom iz države, je svet mislil, da je v Rusiji minulo obdobje krvavega in krutega obračunavanja soed političnimi nasprotniki. Toda zgodilo se je drugače.
Umor predsednika leningrajskega sovjeta Kirova je razkril opasno notranjo" bolezen; odkril je huda nasprotstva med boljševiškimi mogočniki, nasprotstva, ki so tembolj ostra, ker segajo preko ideoloških razlik, na polje čistega osebnega sovraštva, zavisti ter maščevalnosti. Z omenjenim umorom je postalo očito, da je Trocki zanetil hud odpor proti Stalinu, in da so mu pri tem sledili obširnejši krogi somišljenikov, nego se je mislilo pri prvi še humani likvidaciji trockizma. Zato je Stalin dal strahovit odgovor z usmrčenjem Kamenjeva, Zinovjeva in tovarišev A tudi s tem obračunavanj še ni bilo konec. Drugo krvavo dejanje se je začelo te dni z moskovskim procesom proti Pjatakovu, Radeku, Sokolniku in 14 tovarišem. In že se kaže, da bo kmalu sledilo še tretje dejanje, o katerem pa tudi še ni gotovo, če bo zadnje.
Poznavalci sovjetskih razmer in vladajočih osebnosti vidijo v motivih teh dram dva važna elementa. Prvi je neizprosna železna doslednost Stalina, s katero diktator preganja svoje bivše politične sodruge, ki so se mu v prejšnjih časih s čimerkoli zamerili. Vedeti je treba, da Stalin do Leninove smrti ni igral pomembnejše vloge in se je nje govo ime imenovalo vedno šele v drugi ali tretji vrsti. Saj se Lenin še v svoji politični oporoki ni bil spomnil moža s KSvkaza, čeprav je bil ta v revolucionarni borbi pokazal več poguma in brezobzirnosti, kakor ostali, pretežno židovski mogočniki Leninove okolice, ki so s svojo okretnostjo vedno v karieri prekosili molčečega in nekoliko okornega Stalina.
Ta zagrenjenost, parjena s skoro aziatsko krutostjo ter nihilizem ruskih revolucionarnih krogov sploh sta temeljna nota strahotnih razračunavanj. Po premišljenem načrtu sedaj Stalin iztreblja vse tiste, ki se jim je moral v preteklosti umakniti kjerkoli in kakorkoli. Skoraj da ni nikakega dvoma več, da sta morala Kamenjev in Zinovjev pasti predvsem zato, ker jima je bil dajal prednost sam Lenin in ker sta ga smatrala za marioneto.
Vendar pa bi Stalinova maščevalnost morda ne mogla priti tako zelo na svoj račun, ako bi se med ideološkimi nosilci komunizma ne bil pojavil osnoven razdor v nazorih, kako naj se gradi marksistična država. Mesianizem pretežno židovskih levičarjev je prišel pri tem v oster spor z realno mislečim Stalinom, človekom brez fantazije in čustvovanja. Pokazalo se je, da so levičarji neelastični in nezmožni računati z danimi dejstvi, dočim je okorni, jekleni mož pripravljen za kompromise med ideologi in faktično možnostjo dosegljivosti. Ta navidezni paradoks se da zelo enostavno pojasniti: ideologi so svoja najlepša leta prebili v emigraciji po kongresih in kavarnah. Stalin pa se ves čas ni odtegnil delu na domačem ternu. On zato alžje in bolje razume možnosti in realne potrebe dneva, ki so nujnejše in močnejše od marksističnih načel. Tako se je zgodilo, da je s svojo politiko zasekal hude odprtine v strnjeni sistem papirnatega marksizma. Stahanovsko akordno delo, zo-petna uvedba delnega dednega prava in omejene zasebne lastnine, propove-dovanja novega ruskega domoljubja, vključitev Rusije v mednarodni politični sklep in ž njo zvezana opustitev zahteve po svetovni revoluciji — vse te in še mnoge druge Stalinove odredbe pomenjajo hude grehe nad čistim marksizmom in so zato teoretične apostole marksizma seveda hudo ogorčile. Njihova protestna akcija pa je Stalinu dala možnost, da ž njimi kruto obračuna.
Kakor vse kaže, bodo za levičarji prišli na vrsto desničarji. Aretirani so že Rykov, Buharin in drugi izraziti pripadniki desnice. Tudi pri njih ne igra odločilne vloge samo dejstvo, da ne odobravajo Stalinove politike, marveč gre očividno tudi tukaj v veliki meri za osebno obračunavanje. Stalinu so se desničarji zamerili že zaradi tega. ker s^ je moral v početku svojega boja proti levičarjem zateči k njim po pomoč, on pa noče imeti nikogar, ki bi mu moral biti hvaležen. V isti vrsti z levičarje je sedaj tudi nje spravil na skupni imenovalec trockizma, pa je treba pričakovati. da bo tudi proti desničariem postooal na enako brezobziren način.
Težko je presoditi, ali je kaj in koliko je resnice na hudih očitkih, ki jih vsebuje obtožnica proti sedanjim mo- i —*kim obtožencem. Priznanje obto- i

BO ZAHTEVAL
iLONIJSKE
KONCESIJE
V pričakovanju velikega govora nemškega kancelarja ob četrti
obletnici prevzema oblasti
Berlin, 27. januarja, br. Po vsej Nemčiji se že sedaj vrše velike priprave za govor, ki ga bo imel Hitler 30. januarja v Berlinu na zasedanju državnega zbora. Danes je izšel odlok, da se morajo v času od 31 do 16. tega dne zapreti vse prodajalne in ustaviti obrat v vseh podjetjih in obratih, da bi mogli nameščenci poslušati Hitlerjev govor. V vseh tovarnah se mora delavstvo zbrati pred zvočniki. Govor morajo prenašati vsi kinematografi, vsi javni lokali in vse državne ustanove. Zvočn'ki bodo nameščeni tudi v vseh večjih javnih prostorih, kjer se morajo zbrati vsi, ki nimajo službe ali ki nimajo druge prilike, da bi poslušali kancelarjev govor.
Kaikor se doznava, bo obsegal dnevrni red mjhsftaga štiri točke: 1. konstituiranje. 2. izvolitev predsednika. 3. zakon o novih pooblastilih državni vladi in 4- govor Hitlerja,
ki bo podal izjave v imenu nemške vlade. Zasedanje se bo tudi tokrat vršilo v Krol-lovi operi.
Kakšni so novi nemški
načrti
London, 27. jan. o. Po informacijah tu« kaišnjih političnih krogov se bo skušal Hitler približati angleškemu pojmovanju kolektivnega sodelovanje kj naj bi prišlo do izraza v regionalnih paktih, ločenih za vsako posamezno ozemlje v Evropi in na svetu sploh. To bo kakor zatrjujejo glavni poudarek njegovega sobotnega govora v državnem zboru- Hiitler se bo zavzel za angleško stališče, da bi nemška diplomacija lažje nastopila proti francoski tezi o nedeljivem miru. Po nadaljnjih informacijah bo H:tler nastopil tudi z nemškimi kolonijekirnj zahte-
turški uspeh
Aleksandretski sandžak dobi popolno avtonomijo v okviru sirijske države pod nadzorstvom delegata sveta
Društva narodov
Ženeva, 27. jan. AA. O aleksandre+skem sandžaku je bil med francosko in turško delegacijo dosežen popoln sporazum. Tudi glede uradnega jezika so končno našli kompromisno rešitev.
Iz poročila, ki ga je poslal svetu Društva narodov švedski zunanji minister Sandler kot poročevalec za Aleksandreto in Antijo-hijo, je razvidno, da se je sporazum dosegel na naslednjih osnovnih načelih:
Aleksandretski sandžak bo imel popolno neodvisnost v notranjih zadevah, v zunanjepolitičnih pa ga bo vodila sirijska država. Poleg tega se noben mednarodni dogovor, ki ga sklene Sirija in ki bi mogel škodovati neodvisnosti aleksandretskega sandžaka, ne bo mogel izvajati zanj brez prejšnjega dogovora s svetom DN. Carinska in finančna uprava za Aleksandreto in Sirijo ostane ista. V a!eksandre*skem sandžaku je uradni jezik turški, svet DN pa bo določil pogoje in okoliščine glede rabe drugega jezika. Nadzorstvo bo izvrševal francoski delegat, ki ga bo imenoval svet DN. Delegat bo smel suspendirati največ za štiri mesece vsako zakonsko ali vladno dejanje, ki bi bilo v nasprotju z določili statuta ali osnovnega zakona. Vsak tak primer bo moral takoj sporočiti svetu Društva narodov. Francoska in turška vlada sta pripravljeni upoštevati priporočila, ki bi jih jima poslal svet DN zaradi zajamčenja spoštovanja teh sklepov. Pooblastila in pravice sveta DN glede demilitarizacije se imajo še določiti
Aleksandretski sandžak ne sme imeti vojske niti ne uvesti vojaške obveznosti. Prav tako se v njem ne smejo graditi nobene vojaške utrdbe. Imeti sme le krajevno policijo, njeno število pa se še ima določiti.
Sklenjen bo poseben francosko-turški dogovor o načinu jamstva za teritorijalno nedotakljivost aleksandretskega sandžaka.
Statut aleksandretskega sandžaka bo imel klavzulo, ki bo jasno določala pravice in koristi Turčije v Aleksandreti, da se ji
omogoči uporaba tega pristanišča ▼ vsem obsegu.
Statut m osnovni zakon stopita v veljavo takoj, ko ju sprejme v »vetu DN dvotretjinska večina
Gdanski problem urejen
ženeva, 27. januarja w. Na popoldanski javni seji je svet Društva narodov s sprejetjem poročila odbora treh uredil gdansko vprašanje. Naslednik dosedanjega komisarja Društva narodov Lesterja še ni imenovan. Na tajni seji, ki se je vršila pred javno, so sklenili, da bodo novega komisarja imenovali predsednik gdanskega senata, člani odbora treh in poljski zunanji minister Beck. Poročilo odbora treh, ki ga je prečital angleški zunanji minister Eden, tolmači najprej statut svobodnega mesta Gdanskega ter ugotavlja, da je obema strankama uspelo urediti spore. Predsednik gdanskega senata Greiser je poudarjal težko nalogo, ki je bila poverjena polkovniku Becku, ter se je v imenu Gdanska zahvalil poljskemu zunanjemu ministru za lojalno in tankočutno rešitev. Izrazil je upanje, da po sprejetju poročila v bodoče ne bo več prišlo do težkih situacij. V dobrem sodelovanju med Gdanskom in Poljsko bo izvršeno nadaljnje pozitivno delo za mir.
Studijska komisija za problem surovin
Ženeva, 27. jan. vr. Poljsfloa delegacija je predložila svetu Društva, narodov poročilo o problemu surovin, v katerem predlaga osnovanje studijske komis^e- Svet Društva narodov je odobr.fl sestavo komisije, ki jo je predlagala poljska delegacija. Komisija bo imela 15 Slanov in sicer iz vrst vodilnih gospodarstvenikov raznih držav.
a stranka
odklanja Ugakija
Poostritev japonske vladne krize — Preprečen atentat na mikadovega mandatarja
Tokio, 27. januarja, o. General Ugaki se bori z vedno večjimi težavami. General Ujesua in nekaj polkovnikov je skušalo posredovati med njim kot mikadovim mandatarjem in vojsko, vendar so vrhovni poveljniki vojske sklenili, da v Ugaki-jev kabinet ne bodo dirigirali svojega vojnega ministra. Dosedanji vojni minister general Terauči, ki je izzval krizo vlade, je ta sklep sam sporočil Ugakiju. Omenil mu je, da ga vojska smatra za nesposobnega, da bi mogel izvesti državno reformo, kakršna bi bila v interesu Japonske, zaradi česar naj vladarju vrne mandat. Ugaki mu je odgovoril, da bo poizkusil vse, da bi izpolnil mikadov ukaz. Politični krogi ugotavljajo, da se bo zaradi nedo-
žencev samih sveta ne more prepričati o njihovi krivdi v smislu obtožnice. Pa naj so res zagrešili veleizdajo ali ne, bistvo spora je razen v gori označenih osebnih momentih predvsem v različnem pojmovanju revolucije in marksizma. Obtoženci spadajo ali so vsaj spadali med ortodoksne zastopnike marksizma, ki so zahtevali, naj se življenje ukloni njihovim načelom in naukom. Stalinovci pa pravijo, da je treba računati z danimi nujnostmi in na njih graditi, tudi če je treba zaradi tega kršiti marksistične dogme. Seveda je pri tem tudi Stalin sam dogmatik vsaj v toliko, da poleg svojih ne priznava in ne trpi drugih dogem, marveč njihove nosite-lje iztreblja z vso okrutnostjo.
stopnosti vojaške stranke Ugakijeva misija končala brez uspeha
Zanimivo je, da je danes neki neznanec vdrl v stanovanje generala Ugakija in skušal izvršiti atentat nanj, policijski agenti pa so ga še ob pravem času aretirali.
Sabotažna debata v lordski zbornici
London, 27. jan. AA. Snoči so laburisti zahtevali v zgornji zbornici, naj se izreče vladi nezaupnica, ker je odpustila nekaj delavcev v arzenalu. Minister Hoare je odklonil ta predlog in izjavil, da so že od marca 1935 bili med delavstvom ustanovljeni krožki, ki so sabotirali delo. Vsem petim odpuščenim delavcem je bilo v preiskavi dokazano, da so zakrivili sabotažo. Sodelovali bo tudi z elementi, ki so delali proti interesom vojne mornarice. Sodna preiskava ni bila uvedena, ker so akti zelo tajni. Razprava pred sodiščem bi še bolj škodovala interesom države.
Neodvisni laburist Maxton je izjavil, da ni dvoma, da so odpuščeni delavci delali po navodilih neke tuje države, vendar pa bi ne smeli biti na ta nač'n odouščeni, ker bodo odslej na kakršenkoli način nadaljevali svoje delo v korist Nemčije ali pa Italije.
Min. predsednik Baldvvin je poudaril, da se popolnoma strinja s Hoareom. Izrr.zH jo tudi mnenje, da v Anglijo še nI vdrl strup fašizma in komunizma.
Predlog delavske stranke za nezaupnico vladi je bil odbit s 330 glasovi proti 145.
vami. Ker je Francija dala fei stvar; izključ« no gospodarski in trgovski značaj, bo Hitler če~ar govor bo v tem pogledu otvorii nein« ško kolonijsko kampanjo, opozoril na nemška pogajanja s Portugalsko, ki so bila zaključena z načein.m sporazumom po katerim; bodo Neincj sodelovali pri gospodarskem razvoju portugalskih kolonij v Afriki, ne da bi bila zaradi tega ogrožena portu« gaLika suverenost v teh kolonijah.
Eksploatacifa portugalske Angole
Lond°n, 27. januarja z. >Daily Tele. graph« in drugi londonski listi poročajo, da je bila med Portugalsko in Nemčijo te dni sklonjena pogodba, po kateri dobi Nemčija za dobo 99 let v zakup portugalsko kolonijo Angola. V londonskih krogih so prepričani,
Izhaja vsak dan razen pouedeljica. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Teleton št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
da bo Nemčija v kratkem pod vzela energične korake v pogledu kolonij in da bo jasno zahtevala vrnitev svojih kolonij v centralni Afriki. Anglija se po informacijah iista ne bo protivila portugalsko-nem-ški zakupni pogodbi a tudi glede ostalih kolonialnih zahtev ne bo delala težkoč, če bo mogoče to vprašnje urediti v skladu z mednarodnimi interesi.
Gospodarski razgovori med Francijo in Nemčijo
Pariz, 27. jam. br. Danes je odpotovaj v Berlin direk.or trgovinsko-političnega oddelka francoskega zunanjega ministrstva, ki bo imel razgovore z zastopniki nemškega gospodarskega ministrstva o raznih vpra« šanjih, kj se tičejo gospodarskih odnešajev med Francijo in Nemčijo. Od razvoja teh razgovorov je odvisno, kdaj se bodo priče* la oficielna pogajanja.
Kova trgovinska pogodba med Nemčijo in Avstrijo
Dunaj. 27- jan- br. V zunanjem mmistr« stvu je bila danes podpisana nova trgovinska pogodba med Nemčijo jn Avstrijo. Pogajanja. ki so bila ponovno prekinjena, eo bila pred dvema dnevoma uspešno končana. Za Nemčijo je pogodbo podpieal nemški po« slanik Pa pen, za Avstrijo pa državni pod« tajnik zunanjega ministrstva dr. Schmidt.
Na severni in južni fronti oe razvijajo zopet večji boji
Republikansko vojno poročilo
Madrid, 27. jan, AA. Odbor za obrambo
Madrida je izdal opoldne naslednji komunike:
Pariz, 27. jan. br. Vladne čete so prešle pri Oviedu v ofenzivo in vedno bolj pritiskajo na čete generala Franca, ki se že pripravljajo k novemu umiku. Vladno topništvo hudo obstreljuje mesto in pripravlja teren za splošen napad. Kakor zatrjujejo, zahteva večina nacionalističnih čet, sestavljenih po večini iz mladinskih oddelkov in tujcev, naj se mesto izroči vladnim četam, ker bo sicer popolnoma porušeno in se ne bo mogel nihče rešiti.
General Franco je prenesel težišče svojih prizadevanj od Madrida proti Sredozemskemu morju, kjer pa mu nudijo vladne čete odločen odpor.
Tudi pri Aranjuezu, kjer so nacionalisti izvršili koncentričen napad, so vladne čete ne le vzdržale, marveč prešle v protinapad in potisnile čete generala Franca za več kilometrov daleč nazaj.
Na ostaiih frontah zaradi neugodnega vremena ni bilo posebnih dogodkov.
Boji na fronti pri Malagi in pred Oviedom
Madrid. 27. jan. AA. Po nekaj dneh tišine so nacionalistične čete ponovno začele napadati od Madrida do Sredozemskega morja. Njihov pritisk se zlasti čuti v pokrajini med Jaenom in Malago. Cilj, ki si ga je zadal general Franco, je nedvomno izvršitev napada na mesto Jaen z juga in na Malago s severa, da bi vzel obe važni me-sfci.Vladni miličniki se trdovratno upirajo in vrše protinapade, lei so večkrat zelo uspešni, kakor n. pr. protinapad blizu Porcune, zahodno od pokrajine Jaen. Včeraj so se vršili srditi bojd v odseku Alhame v pokrajini Granadi, kjer so se vladi zveste čete utrdile v dolini Sierre Alhame severno-vzhodno od Malage. Kakor vse kaže, se bodo hudi boji v tej pokrajini šele začeli.
Iz Andujara poročajo, da vladne čete uspešno napredujejo med Lopero in Porcu-no. Nasprotnik je imel težke izgube. List »Claridad« piše, da se vladne čete iz Andujara že bore v ulicah Lopere in da so tudi napadle postojanke pri Porcuni.
Pred Oviedom se akcija vladmh čet energično nadaljuje. Vladno topništvo neprestano obstreljuje mesto s prevladujočih postojank.
Po poročilih iz Gijona so miličniki izvršili uspešen napad pri Sin Claudiju in zasegli velik plen. Drugi oddelki so izvojevali nekaj uspehov pri Leziani.
Na fronti pri Airanjuezu se vrše srditi boji. Sovražnik je s podporo velikih letafskih sil skušal izvesti napad, kj ga je pripravljal že trj dni. Republikanske čete so se več ur odločno upirale, nato so pa izvršile hud na« pad na nemške kontingente, ki tvorijo levo krilo sovražne vojske, in so prisilile sovraž« nitka, da se je v dolžini več kilometrov umaknil. — Na drugih frontah ni bilo posebnih operacij.
Madrid spet obstreljevan
Madrid, 27. januarja, b. Nacionalistična letala so včeraj znova bombardirala utrjene dele mesta v severozapadnem in severnem pasu. 12 težkih bombarderjev je metalo istočasno bombe na mestni del Tetuan de las Victorias, kjer so vladne čete v naglici v zadnjem času zgradile večje obrambne postojanke.
Pred Madridom mir
Avila, 27. jan. AA. Visoke vode, nastale zaradi neprestanega deževja zadnjih dveh dnii, onemogočajo operacije na madridski fronti. Mnogo potokov je prestopilo bregove. Čete, topništvo in letalstvo niso nič delovale. Vojaki popravljajo svoje postojanke in kopljejo nove jarke. Vzlic temu se gibanje čet počasi nadaljuje in je vse pripravljeno za napad.
Ruska ladja
zadela na mino
Salama n ca, 27. jan. AA. Nacionalistična radijska postaja v San Sebastianu javlja, da je neka sovjetska ladja pred pristaniščem v Santandru zadela ob mino in se potopila. Vsa posadka je utonila.
Kompromitirani
vodja falangistov
Madrid, 27. jan. AA. V hiši voditelja falangistov Antonija Prima de Rivera so našli skladišče orožja za sliko Velasqueza. Našli so tudi mnogo dokumentov, ki dokar zujejo, da je sodeloval pri pripravah za upor.
Misisipl In OSti©
še vedno naraščata
Cela vrsta velikih mest evakuiranih — Nad pol milijona
ljudi brez strehe
Newyork, 27. januarja, b. Reki Misisipi in Ohio še vedno naraščata in sta doslej pokrili ogromne komplekse suhe zemlje na dolžini približno 1600 km med Pittsburgom in Pensilvanijo na enem in Kairom in llli-noisem na drugem koncu. Reševalna dela so spričo pomanjkanja razsvetljave in plinskih napeljav silno otežkočena. Mobiliziran pa je že ves sanitetni štab, ki se trudi predvsem, da bi preprečil razširjenje nalezljivih bole-zni. katerim je sedaj izpostavljeno prebivalstvo v vsem preplavljenem ozemlju.
Letala, ki stalno krožijo nad poplavljenimi kraji, poročajo, da se ljudje, kjer le morejo, zbirajo na večjih ali manjših vzpetinah in višjih strehah, kjer so seveda izpostavljeni vsem mogočim neprilikam. Vse brezžične postaje so v službi reševalnih ekspedicij. Edino upanje v tei strašni katastrofi je samo pričakovanje lepega vremena, ki ga vremenske napovedovalnice že napovedujejo.
Po doslej znanih podatkih je ostalo brez strehe že najmanj pol milijona ljudi. Število žrtev je sedaj še težko ugotoviti, vendar se ceni na okoli 150, pri čemer seveda niso všteti ranjenci in bolniki, katerih jv; na tisoče.
upajo, da bo mogoče še pravočasno najhujše preprečiti. Od približno 230.000 prebivalcev mesto Louisvolle je zbežala najmanj polovica, da si še pravočasno reši golo življenje. Izpraznjeno je že tudi mesto Evans-ville. V Louisvillu so zločinski tipi izkoristili nesrečo za strahovito ropanje, kateremu je napravila z energično intervencijo konec policija skupno z vojaštvom. V industrijskem predelu mesta je izbruhnil po žar, ki je kmalu zajel vsa bližnja poslopja in se s strahovito naglico razširil tudi v ostale dele mesta.
Da bi poplava ne zavzela še večji obseg, so morali včeraj ob steku Ohia in Misisipi-ja porušiti obrambne nasipe, s čimer so vodo nekoliko zadržali pred nadaljnjim divjanjem, žrtvovati pa so morali s tem okoli 600 kv. km novega ozemlja, naseljenega v glavnem s farmarji, katere so pred zruše-njem nasipov silili k izselitvi, kar pa so odklonili Računa se, da je pri tej priliki našlo smrt v valovih okoli 200 ljudi. Letala, ki so kontrolirala poplavljeno ozemlje, so videla le kakih pet oseb, ki so se še pravočasno rešile pred napovedano katastrofo.
I Vsekakor so oblasti z zrušenjem navedenih nasipov rešile sigurne smrti na tisoče prebivalcev v bolj obljudenih središčih, kate-
Včeraj je poplavna katastrofa prav resno j rim je že grozilo strahotno naraščajoče vo-grozila tudi mestu Cincinati, vendar danes i dovje.

Kralj Boris in knez Pavle
Izmenjava brzojavk ob podpisu prijateljske pogodbe
Beograd, 27. januarja. AA. O priilki podpisa in ratifikacije prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo sta si Nj. Vis. knez-namestnik Pavle ter Nj. Vel. kralj Boris izmenjala naslednji brzojavki :
Nj. VeL kralju Borisu, Sofija — V trenutku podpisa in ratifikacije pakta o trajnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo želim izreči Vašemu Veličanstvu najjskrenejše čestitke in najlepše želje za osebno srečo. Vašega Veličanstva ter napredek naših bratskih narodov, združeni!, v vzajemnih naporih s paktom, ki zaključuje preteklost in otvarja bodočnost v službi miru in sloge. Pavle 1. r.
Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, Beograd — Živo se Vam zahvaljuejm za ljubeznivo brzojavko in hitim, da tudi jaz Izrečem Vašemu Visočanstvu čestitke ln želje ob podpisu in ratifi-fikaciji pakta o trajnem prijateljstvu
med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pridružujem se iz v*egs »rca radosti, Id jo občutita oba bratska naroda nad tem zgodovinskim dejanjem, ki ustreza njunim najtoplejšim težnjam in otvarja novo dobo boljše bodočnosti sloge in blagostanja za oba naroda ter pomeni obenem tudi dragocen prispevek k miru. — Boris L r.
Nemška sodba o prijateljski pogodbi
Berlin, 27. jen. DNB; Oficiozna »Diploma-
tisehe Korespondenc« piše, da je podpis pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo po kazal, kako se v težkih primerih odstranju-. je napetost in nasprotovanje med dvema dr, žavama. Kar ne bj bilo mogoče doseči s ko lektivno pogodbo, to ee je doseglo z direktnim sporazumom- Podčrtati moramo, da drugj partnerja balkanskega sporazuma niso odrekli svoje soglasnosti- Prisdalj so na direktnj sporazum, ki ga je izbrala Jugo? slavija. Mogoče bo ta primer iniciativno de; loval tudi na druge države.
Slike s procesa v Moskvi
Stalin hoče brez usmiljenja iztrebiti vse nasprotnike sedanjega režima v Rusiji
nerre Berland, posebni poročevalec pariškega »Tempsa« na moskovskem procesu proti Racieku, Sokolnikovu in tovarišem, je objavil nekaj zanimivih podrobnosti in osebnih vtisov z razprave, ki vzbuja svetovno pozornost. Ker gre za slike neposreiinega spoznanja in doživetja, jih pouajamo tudi mi v izvlečku:
Radek je živahen, duhovit, sijajen in zelo zgovoren. Sokolnikov je njegovo pravo nasprotje: odkrito korekten in umerjen, kaKor eta bi ga izrezal. Radek spravlja državnega tožilca neprestano v zadrego in ga muči s svojimi duhovitostmi, tja vrženimi domisleki ter s svojo vsiljivo zgovornostjo. Dočim se smeje vsa dvorana pod prijetnim vtisom sijajnega temperamenta polemika Raaeka, ki spravlja )*>■ slušaice v neko ugodno razpoloženje, se precej umiri med Sokolnikovim rman m pripovedovanjem o njegovih protireživu-skili dejanjih.
Vsi opazovalci procesa se ujemajo v priznanju, da Pj a lakov in Radek visoko dominirata na tem procesu. Naj bo usoda, ki čaka Radeka, KaKršnakoli (on sam sa ne vdaja prav nobenim iluzijam), moramo vendarle priznati, da se Radek na tem procesu dviga v človeka, kar vpliva kot nekakšna olajšava, če se pomisli, da je on edini izmed obtožencev, ki navzlic pričakovani smrtni obsodbi kaže resničen pogum.
Lriede priznanj obtožencev je Berland mnenja, da je večina izmed njih, v prvi vrsti seveda Kadek sam, vse do zadnjega tajila kakršnokoli krivdo. Priznanje ostalih obtožencev je najbrž izsilil šele Sokol-nikov, ki je svoje tovariše izdal. Radek, ki seuaj vse priznava, pa se v procesu samem skuša vendarle povzpeti nad običajnega pictidržavnega zločinca in izdajalca ao-movine. V zagovoru, med katerim ga je neprestano prekinjevai aržavni tožilec Vi-šuioki, skuša vzbuditi vtis politika, ki je želel izvesti svoj program s sredstvi, ki so mu bila v danih razmerah na razpolago. Prav zaradi tega pričakujejo v Moskvi njegov končni zagovor na procesu z velikim zanimanjem. Radek se ne omejuje samo na priznanje svojih dejanj, zlasti svojih izdajalskih zvez z emisarji nekih tujin držav, temveč skuša to svoje izdajalsko početje utemeljiti z dokazovanjem, ua se mu je na pr. protinemška politika sovjetskega režima zdela v letih 1932— 1933 nevarna, ker tedaj Rusija po njegovem iiinenju vojaško še ni bila dovolj pripravljena, da bi vzdržala oborožen spopad z Nemčijo in Japonsko. Zato se je vmešal v zaroto proti režimu, ker je želel vplivati na spremembo zunanjepolitičnega kurza. V tej zvezi ne taji, da je imel znani izdajalski razgovor z nekim tujim diplomatom. In zanimivo je, pripominja tu poročevalec Berland, da je Radek prav tedaj pisal v »Izvestjih« najbolj strupene članke proti Nemčiji in pel. himne zvezi s Francijo. Prav tedaj je o Poincarčju napisal naravnost panegiričen nekrolog. S to hinavščino je hotel preslepiti sovjetske oblastnike.
Med svojim zagovorom Radek neprestano izziva incidente, tako da ga morata predsednik Ulrih in državni tožiiec Višinski neprestano svariti. Toda Višinski Ra-dexu ni dorasel. Duhovita Radekova vprašanja ga spravljajo v očividno zagato, iz katere se izmota le z ostro zavrnitvijo. Berland citira med drugim naslednji besedni spopad med Radekom in Višinskim:
—	Državljan tožilec, vem, da umete čitati globoko v človeški duši, toda vaše tolmačenje ni točno.
—	Vem, obtoženec Radek, da razpolagate z bogatim arzenalom besed, da bi zakrili svojo misel.
Višinski je pri teh besedah ves iz sebe. Radek se navidezno ukloni, toda. že nekaj minut nato ironično opozarja Višinskega, da ne zna staviti vprašanj ...
Toda naj bo že obnašanje obtožencev kakršnokoli, zaključuje svoje poročilo Berland, vsi brez izjeme priznavajo, da so obtožbe proti njim upravičene. Obtožnica sama je resna in v mnogih točkah zgovorna ter je izven dvoma, da so obtoženci zares pripravljali teroristične atentate proti sedanjim šefom stranke in vlade, ker so vse sedanje oblastnike želeli odstraniti, da bi se sami polastili oblasti. Očividno je, da gre za borbo na življenje in smrt med trockisti in stalinisti, v kateri so človeška življenja zelo poceni...
Tudi Leninova vdova pride pred sodišče
Rim. 27. jan. br. »Tribuna« poroča da proces proti Radeku in tovarišem, ki se vrši sedaj v Moskvi, še ni zadnji v seriji političnih procesov, ki jih je naperil sedanji moskovski režim proti svojim političnim nasprotnikom. V kratkem &e ho pričel tudi proces proti Leninovi vdovi ki je bila že pred dvema tednom* prvi? zaslišana in od takrat ne sme zapustiti svojega stanovanja. Ta proces pa se bo vršil ob izklju-
čitvi javnosti. Sledila bo nato še cela vrsta drugilh procesov proti bivšim vodilnim komunistom.
Spor med Stalinom in Vorošilovom
London, 27. jan. o. Listi poročajo, da je nastal med Stalinom in VoroSlovam zaradi aretacije nekifi generalštabnih oficirjev resen spor. V prepiru je Stalin zagrozil Voro-šiilovu, da ga bo dal aretirati nakar mu je general odgovoril da na to vojska samo čaka. ker bi se ji tako ponudila najlepša prilika, da prevzame vso oblast v državi v svoje roke.
Buharin izključen iz akademije znanosti
Varšava, 27. ja.n. o. Akademija znanosti v Moskvi je izključila Buharina iz svojih vrst Obenem je poslala vladi posebno vlogo, v ka teri zahteva najostrejše ukrepe proti opoziciji in naglasa. da še vedno niso bili vsi trockisti postavljeni pred sodišče.
Zakaj je bil umorjen Navašin
Pariz, 27. jan. o- Preiskava zaradi umora
publicista in ekonomista Navašina še ni končana, policija pa je morilcem že na sledu. Kakor poroča »Eoho de Pariš«. Na-vašiin upravljal Trockijev propagandni fond. Iz njegovega stanovanja je že pred nekaj dnevi izginil ves Troakijev arhiv. Gotovo je. da je bil ustreljen zaradi zvez. ki jih je imel z obtoženci, proti katerim s* vrši prav te dnii v Moskvi veliki proces. Navašin je v nekem francoskem strokovnem hV.11 tud; zelo ostro kritiziral sovjetsko petletko Omenjeni Pst je objavi:! tudi izjavo nekega uglednega člana irske emigracije, ki trdi da so Navašina ubili tajni agenti iz Moskve predvsem zaradi te??, ker je bil prostozidar in .je vodil ostro borbo proti sedanjemu sistemu v Rusiji.
Kako je bil preprečen atentat na Stalina
Berl n, 27. jan. w. »Der Angriff« poroča iz Moskve o novem poizkusu atentata prti Stalinu naslednje:
Kakor se je šele zdaj zvedelo, so 22. januarja. torej neposredno pred pr'čo;kon proces i pro H Radeku iin tovarišem z-il^tš i dva elektrotehnika ki sta debla v Kremijni ko sta hotela v sosedni sob-" Stal rove pisarne mont.iira.tl peklenski stroj. Uradnih straže v Kremi ju Levša.r/irov ki je prepnv čil atentat je bii! s posebnim skJepom izvr-šiln eira odbora Sovjetske unije odi.kovan 7 redom Rdeče zvezde.
SvetosavSka proslava v Beogradu
Beograd, 27. januarja, p. V Beograd-; so se vršile danes velike svečanosti v pro slavo sv. Save. Po vseh šolah so bile po sebne prireditve, ki so kulminirale v sve čanosti na univerzi. Tej svečanosti sc prisostvovali prosvetni minister Stošovič minister pravde dr. Subotič. minister zs zgradbe dr. Kožulj. patriarh Varnava, zastopniki narodne skupščine in senata, člani diplomatskega zbora itd. Patriarh Varnava je opravil službo božjo ob asistenci velikega števila duhovščine. Cerkvene pesmi je pel akademski zbor Obilič rektor pa je imel nato spominski govor Zvečer so študenti priredili tradiciona^ akademski ples v Oficirskem domu.
Študenti na dvoru
Beograd, 27. januarja, a. Nj, V.is. knez namestnk :n knegmja Olga sta danes ob 18 pr redila svečano kosilo v Belem dvoru n-čast študentom beograjske univerze, ki eo dob>li za svoje pvetosavske naloge nagradi Nj. Vel. kralja. Na kosilu so biLi poleg N; V:s. kneza in kneg.nje ter nagrajenih aka demikov tudi prosvetni minister Stošovič rektor univerze dr- Jovanovič, prorektor im ž. Miičič. dekan fakultete ter č'a.nj cvilne ga jai vojaškega doma Nj. Vel. kraJ.ia.
Dr. Bukovsky na Avali in Oplenci?
Beograd, 27. januarja, p. Starešina slo vanskega sokolstva dr. Bukovsky se je da nes odpeljal na Avalo, kjer se je poklonil pred spomenikom Neznanemu junaku in položil predenj lep venec. Nato se je odpeljal dalje proti jugu v Topolo in na Oplenac, kjer je posetil kraljevo cerkev in se poklonil na kraljevem grobu. Na te poti so ga spremljali prvi podstarešin? našega sokolskega saveza Gangl in večje število Sokolov. Proti večeru se je spet vrnil v Beograd, od koder je že nocoi odpotoval v Novi Sad.
Beležke
Izplačevanje pokojnin
Kakor javlja novosadski »Dan« je na seji finančnega odbora narodne skupščine obširno razpravljal o položaju vojnih invalidov nar. posl. Ivan Prekoršek. V svojem govoru je opozoril ministra financ tudi na neredno izplačevanje pokojnin v dravski banovini, ki povzroča državnim upokojencem mnogo težav. Prečrtal je pregled izplačevanja pokojnin v Sloveniji v preteklem letu, iz katerega je razvidno, da so bile izplačane po večini šele konec meseca. Toplo se je zavzel tudi za ureditev položaja staroupokojencev, ki žive v nadvse bednih razmerah.
Poslancu PrekorSku je odgovarjal minister financ g. Leti ca. ki je izjavil, da je bil govornik slabo poučen, ker se izplačujejo pokojnine vedno pravočasno in sicer okoli 4. ali 5. v mesecu.
Oster napad na dr. Joco Jovanoviča
V »Jutru« smo že zabeležili beograjske vesti, da v vrstah srbijanske združene opozicije boij in bolj narašča stremljenje po preorientaciji dosedanje politične taktike v smeri aktivnega sodelovanja pri upravi države. Po teh informacijah naj bi posebno pomembno vlogo v morebitni novi situaciji igral voditelj opozicijskih zemljo-radnikov g. Joca Jovanovic. Zato je zbudilo splošno pozornost, da je »Samouprava« kot glavno glasilo JRZ priobčila v svoji torkovi številki zelo oster napad na dr. Jovanoviča. Med drugim pravi o njem:
»2e davno si je prisvojil nekak monopol za ocenjevanje zunanjepolitičnih dogodkov. Pri tem mu konkurira samo še naš bivši rimski in berlinski poslanik g. Živo-jin Balugdžič. Ta dva stara gospoda Imata politične ambicije, ki daleč presegajo njune sposobnosti, in izkoriščata vsako priliko, da se pojavljata kot predavatelja o zadevah naše zunanje politike Posebno priden je dr. Jovanovic, ki bi se menda rad odškodoval za neuspehe v svoji notranji politiki s pritrjevanjem in aplavzom občinstva na predavanjih.«
»Samouprava« končuje svoj obračun z dr. Jovanovičem takole: »Joca Jovanovič se že 18 let na vso moč trudi in peha, da bi prišel do kakega ministrskega portfe-lja. Vseeno mu je, v kaki politični kombinaciji bi to bilo. Pripravljen je na vse kompromise in na vse žrtve. Vse to pa mu do sedaj ni pomagalo in mu tudi v bodoče ne bo. Zlasti z očitki na naslov vlade dr. Stojadinoviča se ne bo približal niti za ped svojemu cilju. Baš nasprotno!«
,,Samoupravina" lekcija bratislavskemu „Slovaku"
Pred nedavnim časom je opozoril glavni orgam JRZ »Samounravo« na pisanje gotovih listov v bratskih in zavezniških državah o prilikah v naši državi. Očital jim je, da pišejo zlonamerno slabo in neugodno o naši državi ter da se vmešavajo v naše notranjepolitične zadeve. Sedaj se »Samouprava« zopet vrača na to zadevo in pravi, da zadnjič namenoma ni povedala, koga misli s tem opozorilom. Sedaj pa bo to storila »Med talke liste — pravi nato — spada tudi bratislavski »Slovak« (glasilo slovaških klerikalcev, ki jih vodi msgr. Hlinka Op. ur.), ki je objavil izpod peresa g. Mahe naravnost škandalozen in povsem izmišljen članek o političnih razmerah v naši državi. Po pisanju tega lisita je Beograd sposo-ben za vse. Njemu imputira ta list celo stvari, ki se ne morejo dogoditi nikjer v kulturnem svetu. Mi za tako pisanje ne dolžimo nikogar. Skrajni čas pa je že, da enkrat preneha. Ves jugoslovanski tisk pile z največjim spoštovanjem o prilikah v bratski državi. Jugoslovenski ;iak ni nikoli objavljal vesti in zaključkov ) ČSR na podlagi izmišljenih premis, kakor je storil bratislavski »Slovak«, ki se ni -ostavil samo na stran nasprotnikov današnjega jugoslovenskega režima, nego tudi jugoslovenskega naroda in države.«
Predsednik čirič o politiki abstinence
V	Dubrovniku se mudi že nekaj časa predsednik narodne skupščine g. Čirič, da se okrepi po prestani bolezni. V razgovoru 1 novinarji, ki so ga povprašali za njegovo mnenje o akciji za vstop poslancev združene opozicije v narodno skupšiiino, je dejal: »Ne želim dajati nikakih političnih izjav. Glede vstopa poslancev srbijanske -družene opozicije ne vem ničesar konkret-
ega. Sicer pa smatram, da je abstinenčna »oliika škodljiva in da je priAlo do današ-jih težkih prilik v veliki meri ravno zaradi tega, ker ni prišla skozi dolga leta do i/raza volja enega dela našega naroda, kl •e v stalni abstinenci.«
»Zmaga zemljoradnikov"
V	Banjaluki izhaja tednik »Težačko pravo«, glasilo opozicijskih bivših zemljor radnikov. V uvodniku »Naša zmaga« razpravlja list o brežiškem sestanku med dr. Stojadinovičem in dr. Mačkom. Pravi, da so zemljoradnki »zadovoljni in veseli, ker so uspeli vsakomur dokazati obstoj hrvatskega vprašanja in potrebo njegove rešitve. S tem so storili zemljoradniki za našo državo toliko, da bo govorila o njihovih delih celo zgodovina. Združena opoz cija mirno pričakuje nadaljni razvoj dogodkov. Stvar je na dobri poti. Pri starem ne bomo mogli več dolgo ostati. Zemljoradniki so v opoziciji že od ustanovitve države in se jim tudi danes ne mudi v vlado. Kadar bodo zadovoljni vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, bo napočil čas tudi za zemljoradnike.«
Katoliška akcija za deco
Zagrebška »Hrvatska straža« najavjja >anovanje organizacije Katoliške akcije za deSke in deklice od 4. leta dalje. Prvi se. stanek se bo vršil že v četrtek v Zagrebu pod pokroviteljstvom pred ednioe društva hrvatskih katoliških žen ge. Sofije Brajša. List poziva starše, naj vpišejo svojo deco, ki je dopolnila 4. leto, v novo organizacijo Katoliške akcije.
Zabranjene tiskovine
Notranje ministrstvo je prepovedalo raz--»ečavanje knjige, ki je pod naslovom »Di-mitrov« izšla v nemščini v Parizu. Dalje je prepovedalo uvažanje in razpečavanje lista »Unita«. ki ga tudi v Parizu izdajajo italijanski marksistični emigranti. Zaplenjena je bila zadnja številka revije »Europei- i
Kako so se vrstili gasilske zajednice
V soboto je »Slovenec« priobčil čianek ►Slovensko gasotetvo«, v kater^n pa Je netočno in napačno opisal dogodke, ki so ee odigravali ob razrešitvi vodstva Gasilske zajednice sa dravsko banovino v Ljubljani. V informacijo javnosti nam pošilja.jo iz gasilskih krogov naslednje stvarne informacij«
Brez predhodne obvestitve rtarefinstva
gasilske zajednice v Ljubljani bo prišla dne 12- novembra 1936 r pisarno tajedpioe člani novoimenovanega starešinstva in nekateri Sani uprave gasilske zveze v Beogra^ du. V imerai zvezane uprave je g. Franc Snoj h Gornje Radgone prečrtal odlok zveze o razrešitvi dotakratnega starešinstva. Od navzočega tajnika g. FristovSka je zahteval takojšnjo izročitev vseh poslov. Tajnik in njegov namestnik sta administrativne posle res izročila in tudi podpisala zapis nik o tej prednji. Druge posle »o izročil, ostali razrešeni funkcionarji podstareširfi g-Antonu Cererju. ta pa dne 16. novembra starešini gasilske zajednice g. Josipu Tu/r ku, Id je bil sicer tudi razrešen, a ob enem-zopet imenovan za starešino.
Novodimenovand podstarešina g- dr. Kodre je zahteval, da »e budi ti posli izročijo njemu, češ da je on »pošlovodeči*. Ramre&eni odbornika tej zahtevi niso ugodili, ker zakon o gasilstvu »poslovodečega podsjare-šine« ne pozna. Popolnoma praviioo_ in v duibu zakona eo postopali, ko so izročili po razrešitvi svoje posle starešini Josipu Turku. Ta korak je bil tembolj pravilen in utemeljen, ker so razrešeni odborniki 6lužbeno obvestili starešino g. Josipa Turka, da se bodo vsi pritožili proti razrešitvi na gasilsko zvezo v Beogradu in na mdn.8t3St.vo m telesno vzgojo kot državno nadzorno oblast. To so tudi storili.
Na ta način je nastal spor med etarkn starešinstvom ki je bilo izvoljeno na redni skupščini gasilske zajed nio« L 1933 0*1 delegatov, ki so zastopali 30-000 slovenskih gasilcev, ter novo upravo, postavljeno od gasilskega saveza brez oslona v zakonu o gasilstvu. Starešina g. Jo^ip Turk se je zato pravilno odločil, da shrani vse predane predmete do razčiščen ja spora, odnosno do rešitv« pritožbe a etrani pristojnega ministrstva Ta pritožba do dan«« ni rešen«-Da pa bi tekoči posli zaradi tega spora ne zastajali, je starešina g. Turk izrabil bvojo pripravljenost sodelovati z novo imenovanim vodstvom zajednice. Izdal je novim funkcionarjem pismena navodila. SponočLl jc imenovanemu podstarešini dr. Kodret-u, da gasilski zakon ne pozna funkcij© posle-vodečeqra podstarešine in da bo zato cm, Josip Tuirk kot starešina zajednice vršil vse funkcije, ki miu jih zakon nalaca; v kolikor bi bil zadržan, bo dal za vsak po samezni prim-er g. podstarešini potrebno pooblastilo. Ker je dr. Kodre medtem brez vednosti starešine sklical sejo starešinstva gasilska zajednice,. ga je starešina g. Turk še posebej opozoril na § 57 gasilskega zakona. ki sklicevanje sej izrecno pridržuje stnješini- Obvestil pa je tudi. da mu je dosedanji podstarešina g. Gerer preda! svoje I>osle in je končno prosil g. dr. Kodreta. naj se v interesu pri jate'.iskeffa sodelovanja v bodoče strogo drži zakona in naj ne P°-sega v pravice, ki so pridržane nadrejenemu starešini
Odgovarjajoča p:smena navodila je poslal starešina Turk tudi novoiimenovanemiu tajniku zajednice g. Francu Mežku in gasilskemu inšpektorju za dravsko banovino Inž. Francu Dolencu, ki ju je oba samo opozori' ia določila zakona in ju prosil, naj se
dogodki v vodstva dravsko banovino
pni svojem poslovanja držite teb doioffl, da se tako prejprečrijo morebitni konflikti. Končno je g. TWk opozoril še upravo gasilske zveze v Beogradu da imenovanje poslovodečegu podstare&ne. kd naj bd izvrševal starešinske pravice, v zakonu ni «te-malietoo. da je torej nezakonito posobno fie, ker je starešina on in motna torej izvrševati vse po zakonu mu naložen« posle
Prizadevanja g. Turka, da bi v poslovanju nove oprave gasilske zaj>edjiice ohrani Ped in zakonito stanja, žal niso rodila uspeha. Novi funkcionarji zajednice se niso ravnali po njegovih navodilih in so mu odpovedali ono pokorščino, ki so mm jo bili daž-nd v smislu gasilskega zakona, in pravil gasilske službe. Tudi gasilska zveza v Beogradu je navzlic opozorilu o pogiešnosti svojega postopka vztrajala na tem, naj vrši starešinske pravice podstare&na dir. Kodre, in je g- Turka pozval, naj temu izroči vse posle. To postopanje, kri je v nasprotju z gasilskim zakonom je tom manj umevno, ker j? bil g. Turk pri razrešitvi dosedanjega starešinstva gnsi'ske Eajodfffice ponovno imenovan zn. starešino in to istočasno, ko je bil dr. K<xbre imenovan za podstarešino.
Ker je g. Turk vztrajal pri svoji v zakooai utemeljeni pravici, so se dne 16- decembra zglasili pri njem člani novega nadzornega odlbora gasilske zajednice ter so ob asistenca zastopnika državne politične oblasti 'zahtevali od njega vse poslovne knjige zajednice. G. Tucik je imei knjige shranjene ▼ blagajni svojega sina. ki pa je bil takrat f>dhOten- Razrešeni tajnik g. Stanko Pri stovšak je izjavil svojo pripravljenost, dati vsako pojasjrilo. kd se nanaša na dosedanje poslovanje gasilske zajednice. Le zafctevru rih ključev glavne pisarniške mize ui mo-£rd izročiti, ker so Mi v rokah B-tarefine Turka.
Pred novim letom Je bi g1. Turk od garaške zveze v Beogradu razrešen kot starešina gasilske zajednice z utemeljitvijo, da zaradi bolezni ne more več izvrševati evo-jih poslov.
0 vsoh teh dogodkčh sta g Tinte in tajnikov namestnik v kaemi razrešene uprave gasilske zajednice poslala pritožbo na gasH-sko zvezo v Beo^rradu in na pristojno ministrstvo za telesno vzsrojo. Dne 22. t m. je g. Turk potom gasilske zajednice v Ljubljani preje! obvestilo, da je volstvo zveze pritožbo odklonilo z utemeljitvijo, da podpisnika nista več legitimna predstavnika ga^ silske zajednice- Ministrstvo pa pritožbe še ni rešilo. Ravnotnko še niso rešene pritožbe drugih razrešenih funkcionarjev zajednice.
Da bo sHfea popolna, je treba Se enkrat
na kratko orisati postopanje z organizatorjem in voditeljem slovenskega gasilstva g. Josipom Turkom- Na.tprej je bil kot stare Sina gasilske zajednice v Ljubljani s celokupnim vodstvom zajedm&e razrešeni zaradi »nepravilnosti iin nezakonitosti« ki jo je vodstvo gasilske zveze brez preiskave naprtilo njemu in njegovim sodelavcem. Nato je bii še isti dan zopet postavljen za starešino novo imenovane uprave gasilske jednice- Ker je bi! odločen, da izvršuje svoje pravice in dolžnosti kofcršiie so ura od-kazane po zakonu o" gasilstvo, je bil konec decembra vnovič razrešeni,. Končno pa ie bil kot funkcionar, ki mu je vodstvo zveze očitalo >nerodnosti in nezakonitosti«, od is^e zveze odlikovan s križcem za gasilske sluge...
To m dejstva, Id povedo gasilski in vsej ostali objektivna javnosti več kakor dovolj.
Tragična smrt vestnega sfr&fevodje
Jesenice, 27. januarja.
Ker je imel danes večerni vlak iz Rateč-PlanLce, na katerega mora čakati tudi gorenjski osebni vlak Jesenice-Ljubljana, nad enourno zamudo, je zavladala na kolodvoru velika nestrpnost Kmalu se je izvedelo da je zamudo, povzročila nenavadna nesreča. Rateški vlak je vozil :tro. jevodja Janez čeme, ki že delj časa vozi na tej progi ln jo dobro pozna. Ko je vlak ob 17-19 odpeljal iz Kranjske gore, se je černetu zazdelo, da pri stroju nekaj ni v redu. Preglelal je vse naprave, a ni našel ničesar. Zato se je Sklonil s svojega stojišča daleč ven iz lokomotive, da bi pogledal pod kolesje. Vla^ je ravno takrat s polno brzino vozil proti lansko leto zgrajenemu mostu v bližini postajališča Gozd Martulek, ki je razmeroma ozek. V svoji
vestnosti in ikrtoi za brezhibno delovanje stroja je Cerne docela pozabil na ta most ter butnil v železno ograjo s tako silo, da mu je razbilo lobanjo in je bil takoj mrtev.
Kurjač, ki je opazoval progo na drugi strani stroja, v prvem trenutku ndti opazil ni, kaj se je zgodilo, šele čez čas je videl, da vozi stroj brez strojevodje. Naglo je u taval vlak in pohitel k bližnji čuvajm. ci, od koder je telefoniral na Jesenice in taimošnje železniške oblasti obvestil o do. gocTku. Poslana je bila takoj pomožna lokomotiva, ki ie pripeljala vlak do Jesenic, kjer so komisijsko ugotovili dejanska stan. Ljubljanski vlak je odpeljal z Jese. nic s skoraj poiirugourno zamudo ln je prisipel v Ljubljano namesto ob 20.35 Se ie ob 22.10.
Prometne ovire zaradi snežnih žametov
Beograd, 27. jan. p. Čeprav sta mraz in košava nekoliko popustila, povzroča sneg še vedno velike težave tako prometu na kopnem kakor tudi na rekah. Skoraj vsi vlaki so prispeli danes v Beograd z večjimi in manjšimi zamudami. Po eno uro je znašala zamuda pri orient-ekspresu in zagrebškem brzem vlaku.
Iz zmešnjave, ki je nastala v železniškem prometu med Ljubljano in Italijo, se da sklepati, da je zlasti na Krasu in dalje proti jugu padlo v teh dneh največ snega. Vsi vlaki, ki prihajajo preko Rakeka v Ljubljano, so imeli ves dan občutne zamude.
V	Vojvodini je povzročila strašna koša-va,ki je divjala tri dni, silno škodo. Zahtevala je tudi več človeških žrtev.
Na Savi in Dunavu je ustavljen ves promet.
V	srednjem primorju »e je po hudem mrazu sedaj temperatura zopet zc'o dvignila tako da so dnevi v Splitu in sosednih mestih naravnost spomladanski.
Silna burja v severnem Jadranu
Milan, 27. jan. o Več električnih vlakov je zaradi snežnih žametov blokiranih, zlasti na progi Trst—Benetke. Ob obali divja od Reke do Benetk silna burja, ki podira drevje iti manjše stavbe. Prekinjene so telefonske in telegrafske zveze.
Neurje v Lizboni
Lizbona, 27. jan. A A. Na portugalskih obalah divja silen vihar. V lizbonskem pri-
sche Stimmen«, ki v francoščini in nemščini izhaja v Ziirichu. Sresko načelstvo v Kamniku je zaradi nekega članka pod naslovom »Zanimiv proces« zaplenilo zadnjo številko v Kamniku izhajajočega »Pohoda«.
Rtanišču je zaradi velikanskih vodov nastala poplava Neko jadrnico je z vsem tovorom vred vrglo na obrežje. Valovi so doslej pogoltnili 12 ljudi.
Epidemija hripe
na Poljskem
V ar Sava, 27. jan. o Nenadni val mraza je dosegel vrhunec. Skoraj po vsej Poljski je temperatura padla na —20 stopenj in ee je še bolj razširila hripa. V Lvovu so morali zapreti dve gimnaziji in vse nižje šole. V Varšavi so zaprli vse šole. V mesto 90 pozvali z dežele 150 pomožnih zdravnikov. Vsak dan je po 5.000 novih primerov hripe. Sedaj je obolelo že okrog 100.000 Ijndi.
Zadnje športne vesti
Beograd. 27. januarja, p. »Pravda« je ob s javila ve«t iz Borova, da je tamkajšnji klub Bata pr dobil za svoje prvo moštvo znanega ljubljanskega nogometaša Stanka Berlonc-ija. ki je menda dobil zaposlitev prj Bati.
Beograd, 27. januarja, p. Jugoslovenska reprezentanca za svetovno prvenstvo v table tenisu v Badenu prj Dunaju bo odpotovala te dni v polni sestavi. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je vsem njenim Sanom preskrbelo potrebne dopuste.
Vremenska napoved
Zemunska: Oblačna, v zapadnih krajih in na primorju dež ponekod .sneg, vetrov, no, temperatura se bo dvignila.
Zagrebška; Polagouia se bodo tempera. ture zvišale, pričakovati je dežja.
Dunajska: Viharno vreme, potno kriz, od časa do časa najbrže padavine, prehodtoi vdor južnega vremena z juga. Pričenja se končna borba med toplimi ln m1^*"™ toki za usodo zime.
Manifestacija za popolno univerzo
številni govorniki so orisali sedanje nezadovoljivo stanje
Ljubljana, 27. januarja.
V dvorani Trgovskega doma je snoči priredila Akademska akcija za izpopolnitev univerze veliko zborovanje, na katerem so naši visokošolci v skupni fronti s predstavniki ostale kulturne javnosti manifestirali za takojšnjo rešitev nekaterih neodložljivih vprašanj, ki se tičejo obstanka naše univerze. Zborovanju so prisostvovali med drugimi: z banske uprave inšpektor Dolenc, mestni svetnik Novak za mestno občino, predsednik ZKD ravnatelj Jeran, predsednik Slovenskega zdravniškega društva docent dr. Matko, predsednik Združenja inženjerjev in arhitektov inž. Bevc, rudarski glavar inž. Močnik, mimo številnih vseuči-iiš.kih profesorjev pa sta se zborovanja udeležila tudi rektor dr. Samec in zastopnik dekana tehniške fakultete prof. inž. Pehani. Slovensko ženstvo je zastopala gospa Minka Govekarjeva.
Kako smo se pred 17. leti borili za tehniko
Zborovalce je pozdravil predsednik Akademske akcije jurist Derkač, nakar je zastopnik dekana tehniške fakultete prof. inž. Pehani izrazil najboljše želje za uspeh Akademske akcije. Predsednik Združenja in-ženjerjev in arhitektov inž Bevc se je v izčrpnem poročilu spominjal borbe pred 17 leti, ko so slušatelji tehniške fakultete za-počeli v javnosti živahno gibanje za zgradbo tehniškega poslopja. Vabilu gradbenega komiteja so se odzvali nekateri slovenski denarni zavodi z lepimi prispevki, tako da se je v kratkem zbralo 1,700.000 kron. Ko so bili načrti izgotovljem. se je komite takoj lotil dela. Graditelji so imeli kajpak velike finančne težave in zato jim je univerza v juniju 1921. ponudila 750.000 kron. Ponudba pa je bila vezana na nekatere pogoje, ki so spravljali obstanek tehniške fakultete v nevarnost; zato jo je moral komite odkloniti. Ob zaključku gradnje je imel odbor za približno poldrugi milijon kron primanjkljaja. Iz odbora je zraslo Društvo za ustanovitev tehniške fakultete v Ljubljani, ki se je na lovu za kredite obrnilo predvsem na prosvetnega in finančnega ministra. Ko si je priborilo 350.000 Din, je bila stvar polagoma urejena. Z enakim delovnim elanom. s kakršnim ie takrat Ljubljana polagala temelje naši tehniški fakulteti, naj bi se tudi danes vsa javnost mobilizirala v borbi za dograditev te važne nepogrešljive akademske ustanove.
Rektorjevi vtisi Iz Beograda
Živahno pozdravljen je nato povzel besedo rektor prof. dr. Samec. Zborovalcem se je toplo zahvalil za udeležbo v akciji, v kateri gre za program nas vseh. V kratkih besedah je sporočil svoje vtise i z Beograda, kjer se je nedavno mudil, in se je še posebej toplo zahvalil naši akademski mladini, ki se je ne glede na prepričanje tako v/orno zbrala na skupnem terišču v borbi za izboljšanje razmer. Že samo dejstvo, da
▼ taki življenjski zadevi naše univerze tako ubrano sodelujeta akademska oblast in akademska mladina, je dobršen del uspeha. V Beogradu je rektor dobil zagotovilo, da prideta postavki za zgradbo hidrotehničnega laboratorija in kemičnega instituta v letošnji proračun in se je ob tem zahvalil prosvetnemu ministru in njegovim tovarišem, ki so obljubili, da bodo bdeli nad stvarjo.
Pomen kemije za državo
Za njim je spregovoril univ. prof. dr. Rebek. Kemični instituti se po vseh sodobnih državah smatrajo kot orodje za splošno gospodarsko, vojno in mirovno avtarkijo. V primeru vojne so za vsako državo največje važnosti domači inženjerji, ker je samo na ta način mogoča kontrola nad tvorniškimi obrati. Najboljši primer v tem pogledu nam nudi Japonska, kjer je dostop v kemične institute za javnost vobče zaprt in kjer vrše strogo kontrolo tudi nad vsemi tujimi izumi. Za utrjevanje svojega položaja posvečajo vse države na svetu posebno pozornost še zlasti problemu kavčuka in bencina. Ce bomo imeli dovolj dobrih kemičnih institutov, bo prizadevanje v tej smeri tudi pri nas rodilo uspeh.
Borba za kemični institut
O borbi za boljši kemični institut je nato poročal še visokošolec Skapin. Industrijsko gospodarstvo mora biti strogo vezano na znanstvene institute, ker zavisi njena delavnost od strokovnjakov, ki proučujejo možnosti koristne predelave surovin in odpirajo tej delavnosti nove vidike. Prikladno podnebje daje naši državi priliko, da goji razne kulturne rastline, predvsem sladkorno peso, oljna semena, bombaž in mak, ki so važne sirovine za industrijo. Za uspešno gojitev in izkoriščanje pa je potreben dolgotrajen študij. ki mu je naš kemični institut posvetil vso pozornost. Kmetijskim preizkuševalni-cam so potrebni agrikulturni kemiki, ki morajo biti kos vsem zahtevam in potrebam temeljitega proučevanja poljedelstva. Raziskave škroba imajo velik pomen za njega tehnično uporabo v tekstilni industriji in drugod. Za vse kraje, v katerih poljedelstvo ne pride do veljave, pa je najvažnejši
razvoj industrije. Največje gospodarsko zlo za našo državo je prav v tem, da domačih surovin ne predelujemo doma, temveč jih izvažamo in jih potem kot popolne izdelke spet uvažamo. Mnoga nahajališča rud bi ostala neizrabljena, če ne bi industrija skušala reševati tega vprašanja. Zlasti v industriji premoga so potrebna mnoga raziskovanja, ki so jih vršile in jih še vrše naše znanstvene ustanove. Naš kemični institut se je lotil sistematičnega študija o izkoriščanju premoga za pridobivanje koksa in sintetičnih olj. Poleg izbome surovine za portlandski čemet, ki ga izvažamo v vse kontinente, imamo tudi surovine za kemično odpornejše glinione in plavžne cemente, ki jih v državi še ne izdelujemo in jih moramo uvažati. Naše znanstvene ustanove čaka §e mnogo nerešenih nalog, da pokažejo, katere industrije so za razvoj možne in koristne. Naš kemični institut je kljub vsestranskim oviram zadostil poslanstvu, ki ga mora vršiti za razvoj naše industrije. Ena glavnih ovir tega dela ie obupno stanje institutske knjižnice. Knjižnica, ki je imela nekoč 80.000 Din na leto za nabavo literature in je razpolagala z 28 znanstvenimi revijami, mora od leta 1929 izhajati s tremi v vrednosti 4 400 Din Najbolj pereče vnrašanie instituta pa so njegovi prostori. Z zasebnim denarjem prezidane kleti stare realke so se polagoma spreminjale v znanstvene delavnice in laboratorije. A danes so ti prostori, v katerih se po strupenih plinih in vlagi uničuje dragoceno zdravje znanstvenikov in študentov, za vsako delo neuporabni. Zato naj vlada z amandma-nom v državnem proračunu zagotovi postavko 212.009 Din kot anuiteto posojila 2-250.000 Din za zgradbo novega kemičnega instituta.
Več rudarskih inženjerjev!
Univ. prof. inž. Pehani je nato govoril o pomenu rudarskega oddelka, ki jc bil doslej za silo spravljen pod streho nedograjenega Dečjega doma, a mu neprestano grozi delo-žacija. O važnosti tega oddelka najbolj zgovorno priča dejstvo, da se je produkcija premoga v letih 1919. do 1929 dvignila od 2,240.000 ton na 5,650.000 ton. Po letu 1929. je produkcija sicer padla, a v najnovejši dobi vnovič narašča. Rudarskih inženjerjev je pri nas mnogo premalo, tako da bi bil kakšen strah zastran nadprodukcije povsem neupravičen.
Prva rudarska visoka šola ostane v Ljubljani!
Montanist Štular jc v daljšem govoru dodal še nekaj zanimivih podatkov v borbi našega rudarskega instituta za obstanek. Institut zavzema odličen položaj edine rudarske visoke šole na Balkanu, na katero prihajajo študirat sinovi nele Slovencev, Hrvatov in Srbov, temveč tudi Bolgarov. Naša montanistika obsega pet institutov in tri kabinete, ki so vsi — razen instituta prof. Nikitina za mineraloško petrografijo in iskanje snovišč — nastanjeni v enonad-stropnem paviljonu na Aškerčevi cesti. Zavod je dal že lepo vrsto strokovnjakov, pionirjev rudarske industrije v agrarni državi, tako da je bil od vsega početka za univerzo velika pridobitev in mu moramo za vsako ceno priboriti pravico do popolnoma neoviraneega življenja Še manj pa bomo kdaj razpoloženi, da bi dopustili razpravljati o tem, naj bi se rudarski institut premestil v Sarajevo ali Beograd. Slovenci so od nekdaj sloveli kot izborni rudarji in slovesu rudarskih delavcev se je po vojni pridružil še sloves slovenskih rudarskih inženjerjev. Samo idrijska realka je dala svoj-čas obsežen kader absolventov, iz katerih so se rekrutirali odlični rudarski in topil-niški inženjerji. Med njimi je tudi univ. prof. inž. Gostiša, ki je bil pred pozivom na našo tehniško fakulteto generalni ravnatelj državnih rudnikov v Sarajevu. Absolventi našega rudarskega oddelka so si priborili lepe kariere po raznih državah za-padne Evrope, pa celo v Afriki. Če bi prišlo do ukinitve ljubljanskega oddelka, bi bil velik del teh naravnih talentov obsojen na propast. Bosanski poslanci in ministri so zadnji čas započeli akcijo, naj se ljubljanska montanistika prenese v Sarajevo. O tem vprašanju je akademski klub montani-stov objavil spomenico, v kateri je poudaril, da naša akademska mladina nikakor ne nasprotuje nameri, da se rudarska visoka šola osnuje tudi v Sarajevu, da pa hkratu ne more dopustiti, da bi se v Sarajevo prenesla iz Ljubljane. Predvsem pa je treba rudarskemu institutu v Ljubljani zagotoviti dostojno streho, bodisi na ta način, da prosvetno ministrstvo odkupi sedanji paviljon od ministrstva za socialno politiko in ga razširi, ali pa, da pri poslopju tehnične fakultete dogradi nov obsežen trakt za vse laboratorije. Naši montanistiki pa je treba pridružiti še oddelke za fužinarstvo, kakršne imajo rudarske visoke šole po vsem kulturnem svetu. V tem pogledu bi za začetek zadostovala že ustanovitev institutov za železarstvo, metalurgijo, fužinarsko strojništvo in termodinamiko, do neke mere pa bi bilo treba izpopolniti tudi študij na kemičnem in elektrotehničnem oddelku. Nedavno je SUZOR ponudil zagrebški univerzi 12 milijonov posojila za zgradbo nove tehnike. Iz SUZOR-jevega denarja, v katerega se stekajo prav lepe vsote iz prispevkov slovenskih delavcev in delodajalcev, bi lahko morda tudi slovenska univerza terjala kredite za svojo izpopolnitev. Dolžnost države je, da našo visoko šolo dogradi, ker v sedanji stiski ni mogoče več dalje životariti.
Zapostavljena medicinska fakulteta
V imenu hidrotehničnega laboratorija je govoril univ. prof. inž. Žnidaršič, ki je opozoril na gospodarski pomen tega laboratorija. Poudaril je, da sta dve skromni sobici, ki jih ima zavod na razpolago na Mirju, pač vse premalo, da bi mogel polnovredno razmahniti svoje delo. Dalje je predsedriik Slovenskega zdravniškega društva docent dT. Matko poročal o tem, kako je poleg tehnične na naši univerzi najbolj zapostav-
ljena medicinska fakulteta. Ta ima še po 18 letih svojega obstanka samo prve štiri semestre. Manjka pa ji tudi primerno poslopje z zavodi, ki bi ustrezali sodobnim zahtevam take ustanove. Prav ponižujoče je dejstvo, da še danes stoji nedograjena predavalnica anatomskega instituta in da
Medicina v Ljubljani je imela doslej pri-| znane štiri semestre, to število pa je bilo po dosedanjem načrtu nedavno razširjeno na pet. Po najnovejši uredbi pa je bil ta ukrep spet razveljavljen, kar pomeni občutno izgubo v razvoju naše univerze. Na koncu je dr. Matko pozval slovensko javnost naj se združi v naslednjih zahtevah: da se z zakonom zajamči Ljubljani kot prirodne-mu kulturnemu in gospodarskemu središču Slovenije popolna medicinska fakulteta; da se že v finančnem zakonu za leto 1937/38 vnese sprememba čl. 51 zakona o univerzah v tem smislu, da se do zgraditve klinične bolnišnice v Ljubljani že v tem proračunu zagotovi naši fakulteti peti in šesti semester.
vse do danes ni bilo mogoče najti 150.000 j V tem smislu je govornik apeliral še pose-
Din kredita, ki so potrebni za njeno adap tacijo. Zato morajo medicinci poslušati predavanja neposredno v secirnici. poleg mrličev, ki umirajo včasih za nevarnimi kužnimi boleznimi! Kakor je v Sloveniji potrebna moderna zgradba za tehnično fakulteto, tako je bistveno važna za zdravje in razvoj Slovenije medicinska fakulteta.
bej na ministre, senatorje in poslance, da se pridružijo prizadevanju vse Slovenije za popolno slovensko univerzo.
Na koncu je še cand. inž. Muha podal nazorno primerjavo državnih dotacij, ki jih uživajo univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Potem je predsednik Derkač zaključil res lepo uspelo manifestacijo.
Najidealnejši pevski in ljubavni par	EggCfth in slavui tenorist
popularen iz operete »Dijak prosjak« JohaiUieS HeeStOTS v °Pereti ljubezni, mladosti in očarljivega petja!
KONCERT NA DVORU
JUTRI PREMIERA!
KINO UNION!
2600 delavcev čaka na uspeh pogajanj
Do 31. januarja mora biti odločitev pri KID
Ljubljana, 27. januarja.
Včeraj 26. t. m. so se v Ljubljani pri Zvezi industrijcev nadaljevala pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe v tovarni KID na Jesenicah. Kakor smo že poročali, so bila pogajanja na željo delavskih delegacij prejšnjo sredo prekinjena, ker so delavski zastopniki potrebovali še nekaj podatkov, ki so jih morali dobiti na licu mesta na Jesenicah.
Včerajšnja pogajanja so potekla v vprašanju reaktivizacije odpuščenih delavskih zaupnikov, katere je njihove funkcije razrešilo ministrstvo za socialno politiko, ker so prekoračili kot delavski zaupniki svoj delokrog.
Delavska delegacija je naslovila na zastopnika podjetja apel, s katerim je obrazložila svoje stališče glede na to vprašanje. Zastopnik podjetja je izjavil, da to vprašanje nima nič skupnega z vprašanjem sklenitve nove kolektivne pogodbe in da se mora obravnavati vsako vprašanje za sebe. Zastopnik podjetja je dalje izjavil, da nima ničesar proti temu, da bi se trije odpuščeni delavski zaupniki še nadalje udeleževali razprav.
Delavska delegacija je včeraj zaradi tega vprašanja poselila tudi gospoda bana. Delavsko delegacijo so tvorili po en zastopnik vsake strokovne organizacije in zastopnik delavske zbornice, predstavil in vodil pa jih je pri banu Peter Arnež, banovinski svetonik in tovarniški strugar z Jesenic.
Danes v sredo 27. t. m. so sc pogajanja nadaljevala. Navzoč ni so bili samo zastopniki ZZD, medtem ko so ostale tri delav-
ske orgamizacije poslale kot svojega zastopnika, ki naj poroča, gospoda Leskov-ška. Ta je ob pričetku razprave v imenu organizacij SMRJ, JSZ in NSZ izjavil: »Delavske organizacije se pogajanj danes ne morejo udeležiti, ker še niso s svojimi pro-tipredlogi gotove. Zato prosijo, da se pogajanja prekinejo do jutri 28. t. m., ko bodo s svojim predlogom zanesljivo gotove.«
Zastopnik podjetja je na to izjavil, naj se delavska delegacija podviza s svojim predlogom, ker obstoječa kolektivna pogodba z 31. januarjem poteče in je samo še malo časa na razpolago za sklenitev nove kolektivne pogodbe, sicer da bo podjetje primorano iskati poti, da obeleži s I. februarjem novo stanje. Zastopnik podjetja je nadalje izrecno naglasil, da je podjetje dalo delavski delegaciji na razpolago vse gradivo in jc bilo tudi vedno na razpolago z vsemi podatki in da podjetja nc zadene nikaka krivda, če pogajanja še niso prišla tako daleč, da bi se lahko zaključila.
Zastopnik delavskih strokovnih organizacij g Leskovšek, je izjavo zastopnika podjetja vzel na znanje in obljubil, da bo ostalim zastopnikom o tem poročal.
Zastopnik ZZD g. Gasser jc izjavil, da sc do sedaj ni redilo še skoro ničesar, dasi je podjetje imelo resno voljo, da se pogajanja uspešno zaključijo. Opozarjal je na to, da bo s 1. februarjem 2.600 delavcev na Jesenicah v brezpogodbenem stanju in apelirp na zastopnika ostalih treh organizacij g. Leskovška, naj sporoči delavskim zastopnikom, da se s s\*ojim delom podvizajo.
Delavstvo papirnice je zborovalo
D. M. v Polju, 26. jan.
Papirniško delavstvo, ki je že drugi me. sec v stavki, je priredilo v nedeljo javno zborovanje, na katerem je pojasnilo vzroke stavke in svoj položaj. Udeležba je . _ .,».,..	•• r> j ■bila naravnost ogromna. Velika dvorana i <*♦« P1"1 cbčnski hramlma v Gornji Rad-prosvetnega doma s širokim hodnikom in j » daljšo rmorl^aoi^ko dobo znaša galerijo je bila popolnoma zasedena ter so i 13 ^ dm. Ob koncu leta 19:*,. je štela ce-morali mnogi oditi, ker ni bilo ve: presto. ! ta 3 častne. 44 redn*h. 2 poskusna m 84
atrijskimi iz Radgone dogovor o vzajemni pomoči. Zeio uspešno je gasilstvo pod vodstvom g. Gividinija nastopilo pri reševanju oh lanskih hudih poj »lavah. Pod njegovim vodstvom je bila v četi izvedena tudi strokovna izobrazb* rednih članov. Blagajniško stanje izkazuje 40.385 Din dohodkov in 18 531.73 din izdatkov, saldo ob koncu reta po odlitku dolga, ki ga ima
ra. Zborovalcem je bilo razloženo, kako hudo je papirniško delavstvo prizadeto z redukcijo plač in kakšne posledice ima vse to za gospodarski razvoj dveh občin. S svojo izredno disciplino in udeležbo zbo. rovaaja je delavstvo dokazalo, da se bori solidarno za svoj vsakdanji kruh. Na dru. gi strni pa je udeležba ostalega občinstva iz obeh občin z g. županom na čelu dokazala, da s>e poležaj papirniškega delavstva močno dotika interesov obeh občin. S svojo številno udeležbo to to dokazali kmetje, gostilničarji, trgovci in drugi obrtniki. Ti zborovalci so izjavili, da bodo po svojih močeh pomagali delavstvu do popolne zmage, ko se upravičeno bori mirno in dostojno za svojo eksistenco.
Nabiralna akcija je v polnem razmahu. Kmetje prispevajo polj ke pridelke, trgovci špecerijsko blago, mesarji meso, nekateri pa so vzeli na hrano otroke revnejših delavskih družin, dokler bodo njih red-niki v stavki. Nabralo se je že tudi precej gotovine. Delavci in ostali obiani upajo, da bodo tudi merodajni krogi pripomogli s civjrni posredovanjem do zaključka stavke delavstvu v korist. Oškodovana je tudi država, kar se posebno opazi pri blagajni postaje Zalog, kjer so se dnevni dohodki zaradi stavke precej znižali. Veliko javno zborovanje, ki je poteklo v najlepšem rede, je dokazalo, da so vse simpatije prebivalstva na strani delavstva.
Vzajemna pomoč obmejnih gasilcev
Gornja Radgona. 27. januarja.
V ponedeljek Zvečer je bil v gornjeradgon-stki šoli zbor gasilske čete združen s proslavo rojstnega dne pokrovitelja gasilstva Nj. Vis. krajjeviča Tomislava. Dosedanji predsednik g. Hrastelj Joža se je v nagovoru spomnil med letom umri i h članov Matije Vrbnjaka Ln Antona Morioa- Od 44 rednih članov s® je udeležilo zborovanja 34 članov, občinsko upravo pa je zastopal odbornik g. dr. Kari Šabec. Tajnik g. Fran Snoj je govoril v pomenu rojstnega dne pokrovitelja gasilcev.
Dosedanji marljivi poveljnik g. Stane Ci-vidini na zborovanju ni bU navzoč, pač pa je poslal obširno poročilo ter ee je ob enem za bodočo poslovno dobo zahvalil za to častno funkcijo, ki jo je doslej že dolgo izvrševal z vso vnemo. Podrobno poročilo je podalo pravo sliko stvarnega dela obmejnih gasilcev. Požarnih nesreč lani k sreči ni bUo veliko. Gasilci so uspešno delovali le pri 8 požarih in še od teh pri štirih onstran meje. ker imajo naši gasiloi z av-
po.iponn';'i članov.
Pri ponovnih volitvah je bila izvoljena 7. n>n'o izjemo dosedanja uprava s predsednikom g. Jožo H rastel jem. V odsotnosti je bil vzlic vsemu ponovno izvoljen za poveljnika g. Cividini Stane.
človekoljubno delo gasilcev v Celju
Celje. 26. januarja.
Prostovoljna gasilska četa v Celju je imela v nedeljo dopoldne v celjskem ga il-skem demu 66. redno skupščino ob lepi ude ležbi članstva. Predsednik g. Dobovičnik je pozdravil navzoče člane ter zastopnike vojaških in civilnih oblasti in gasilske župe celjske. Iz poročila posnemamo; Četa je lani svečano proslavila 65-letnico svojega obstoja z baklado, službo božjo, blagoslovitvijo novega reševalnega avtomobila, slavnostno sejo, tombolo in veselico. Proslava je moralno in gmotno zelo dobro uspela. Četa je preplavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra n.. praznik zedinjenja in rojtoi dan pokrovitelja jugoalovenskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Poleg strokovnih predavanj, ki jih periodično prireja poveljstvo, so vršila buli p> učna predavanja. Požarnih pr.merov laai n1 bilo mnogo, pa še v teh primerih so gasilci zadušili požar predno se je razširil. Reševalni Oddelek je imel lani nešteto voženj. To delo opravljajo požrtvovalni Teše vale i prostovoljno, brezplačno in često celo v svojo materialno škodo. Predsednik je izre_ kel častnemu predsedniku g. Jellenzu, po^ veljniku g. Koširju in vsem aktivnim čla" nom priznanje in zahvalo za njihovo vzorno delo. Gasilska četa nujno potrebuje še razno orodje, in sicer gaiifrski avtomobil, aparat za gašenje a penami, drsalno vrečo itd. Četa prejema od 3% gasilske doklade letno 50.000 Din in uživa vso podporo mest ne občine, a vse to ne zadostuje. Zahteva se tuli plačilo za reševalne vožnje, mnogo pa je tudi voženj, ki jih nihie ne plača. Z naraščanjem števila prebivalstva po taja tudi vedno večja potreba in skrb za priprav ljenost čete. Potrebna bo tudi namestitev vsaj dveh poklicnih gasilcev, ki bosta me" njaje opravljala stalno inšpekcijsko službo, kar določa zkon o ga-ilstvu. Četa je lani izgubila odličnega sodelavca, g. podpolkovnika Stojkoviča.
Poveljnik g. Franc Košir je poročal o vseh panogah dela. Poročilo tajnika, gospoda M akna Koširja o delovanju čete ▼ preteklem letu iakazuje 10 sej, 10 požarov, 15 skupnih vaj, 10 strokovnih predavanj in 1 župni strokovni poučna tečaj. Četa ae Je
Of«i (t nfistr. pod S. Št. 1675 od 17. XII. 1036.
udeležila 15 prireditev in svečanosti. Reševalni oddelek je prepeljal 813 o eb in pri tem prevozil 87?3 km. V ambulanci je bila nudena pomoč v 61 primerih. Poleg predsednikovega, poveljmkovega in tajnikovega poročila so bila soglasno sprejeta tudi po. rodila blagajnika, orodjarja in nadzornega odbora, nakar je prejela uprava razrešnico. Proračun, ki izkazuje znaten primanjkljaj, je bil prav tako soglasno sprejet. Sledile so volitve. Četo bo vodil kot predsednik še nadalje g. Prane Dobo-ičnik, tehnično delo kot poveljnik g. Franc Košir in kot njegov namestnik g. Emerik Berna, tajništvo g. Mak,? Košir, blagajno pa g. Fric Werdou-schegg.
Vodji Legatu v slovo
Škofja Loka. 27. januarja.
Sreska izpostava v Škof j i Loki, ustanovljena z aktom notranjega ministrstva 7. junija 1927. in razširjena lani z avg. v samostojno sresko načelstvo, se umika spominu onih dolgotrajnih pehanj, ki jih je imelo škofjeloško območje v težnji, da doseže svojo popolno upravno samostojnost. Z umikom sreske izpostave pa odhajajo iz naše srede tudi oni možje, ki so nam bili dobri prijatelji. Med njimi zadnji vodja g. Ivan Legat, ki se je že poslovil od urada, ki mu je bil lepa štiri leta predstojnik in vodnik.
Delo g. Legata je bilo vsestransko m ogromno. Sukalo se je okrog neštetih tistih malih, neocenjenih. a vendar važnih zadev, ki zanimajo vestnega šefa urada, v želji, da spozna potrebe ljudstva in jih tolmači pristojnim činiteljem. Z vso voljo je delal g. Legat na razširjenju izpostave v srez in je bil dragocen svetovalec, brez katerega pomoči bi celotno vprašanje čisto gotovo ne bilo tako temeljito statistično popolno pojasnjeno. Vsakemu človeku je skušal ljubeznivo pomagati, bil je predstojnik, ki ni zapiral vrat pred nikomur. Mimo poslov, ki mu jih je nalagal urad, se jc živo zanimal tudi za delo v raznih društvih, organizacijah in je rad poprijel za delo tudi pri raznih akcijah, če je bilo potrebno. Bil je ustanovitelj in vseletni predsednik Jadranske straže v Škof ji Loki in gotovo je v marsičem njegova zasluga, da se je pomorska zavest pri nas tako uveljavila. Z njegovim odhodom izgubi Škofja Loka moža. ki ga bomo zelo pogrešali. Njemu kakor tudi ge. soprogi želimo vso srečo in polno novih uspehov!
Obide zaslužnega ameriškega agronoma
Ljubljana. 27. januarja.
V Zagreb je prispel te dni iz Sofije znani ameriški pedagog in kulturni delavec, inženjer agronomije Clayton E. Whipple, ravnatelj ameriške fundacije Near East, ki je posvečena dviganju narodnega gospodarstva v vaseh držav bližnjega vzhoda. Središče te fundacije je v Ameriki, glavna podružnica za bližnji vzhod pa v Sofiji. Inž. V/hipple prebiva že 5 let v Bolgariji, kjer si je pridobil tolike zasluge za gospodarski napredek vasi in va-ščanov, da ga je bolgarska vlada imenovala za svetnika pri svojem poljedelskem ministrstvu. Na tem mestu je zaslužni Američan sestavil načrt za zboljšanje življenjskega standarda bolgarskih kmetov. Inž. Whipple je prišel v Zagreb po povabilu društva zagrebških agronomov in študentov agronomije in že dvakrat je imel zanimiva predavanja o napredku narodnega gospodarstva v vaseh in o namenih ustanove, katero vodi in predstavlja.
Fundacija Near East je bila ustanovljena že leta 1919. Njene prve naloge so bile posvečene pomoči onim revežem, ki so na bližnjem vzhodu po svetovni vojni ostali brez življenjskih sredstev. V prvi vrsti je bilo treba podpirati Grke in Armence v Mali Aziji. Med ustanovitelji fundacije so bili ugledni ameriški pedagogi in človekoljubi. Fundacija je preskrbela nad 130.000 otrok vojnih beguncev. Njeno karitativno delo je trajalo 7 let, potem pa se je lotila druge važne naloge — šolanja revnega kmečkega ljudstva, šole je otvarjala v raznih revnih pokrajinah ter tako usposobila revno ljudstvo za napredno gospodarstvo.
Največ dela in tudi uspehov je imela fundacija v Bolgariji. V petih letih je ustanovila 165 šol za kmečke gospodarje in gospodinje. Te šole obiskujejo kmečki mladeniči in mladenke, ki so odrasli osnovnošolskemu pouku. V šolah se poučujejo one panoge, ki igrajo v narodnem gospodarstvu pokrajin najvažnejšo vlogo, šole absolventom ne dajejo nobenih izpričeval, da ne bi absolventi na ta način iskali državne ali kake druge službe in se tako izneverili svojemu poklicu in da bi vse, v šoli pridobljeno znanje služilo samo napredku narodnega gospodarstva. Uspehi gol v Bolgariji so odlični. Tečaji trajajo dve leti, vsako leto 5 mesecev in vsako leto dovrši šole okrog 13.000 mladih kmetov in kmetic. Zanimanje za te šoie je veliko. Na šolah poučujejo učitelji, učiteljice in agronomi, ki dobivajo plačo od države. Vsaka šola ima nekaj zemljišča, ki daje dovolj živeža za obiskovalce šole. V zadnjih letih so bili uvedeni tudi posebni praktični tečaji za starejše kmete. Absolvente šol in tečajev, ki se naučijo angleščine pošlje fundacija tudi na študije v Ameriko.
Predavanja uglednega gosta so dala našim agronomom mnogo pobud in prirejene bodo tudi ekskurzije naših študentov agronomije v one bolgarske pokrajine, kjer delujejo Sole ameriške fundacije.
Postani in ostani član Vodnikove- družbe S
omače vesti
Bil je finančni minister
Eden največjih srbskih državnikov pred vojno je bil dr. Laza Paču. Bil je intimen sodelavec in o.ehni prijatelj Nikole Paši. ca. Skoro 10 let je bil pred vojno finančni minister. Njegova zasluga je, da je sipravil srb.ke finance v red, zlasti pa ta, da je preskrbel sredstva, ki 3o omogočila srbski vojaki, da se je pripravila in oborožila za veliko borbo in osvobojenje in zedinjenje. Zelo mnogo je storil tudi za povzdigo Beo. grada.
Ako pa hodi človek dane? po Beogradu, zaman išče ulice, ka bi nosila ime zaslužnega pokojnika, še bolj značilno pa je dejstvo, da je dr. Paču umrl L 1915. brez premoženja, čeprav je bil tako dolgo dobo finančni minister in so šle skozi njegove roke milijarde in milijarde. Tako je skrbel za državo, da je pozabil na svojo rodbino. Njegova vdova, danes stara 87 let, ie preživlja z mesečno pokojnino 1000 Din. Hu-ciomušneži pravijo, da ravno zato nima svoje ulice v velikem Beogradu.
» Ustanovitev Zveze vojnih dobrovoljcev z Dobrudže. V Novem Sadu je bila ustanovna skupščina Zveze vojnih dobrovoljcev z Dobrudže, ki bo organizirana po vsej državi. Akcijo za ustanovitev te zveze je vodil odbor novosadskih dobrovoljcev. Usta ncrvnega zborovanja se je udeležilo okrog 300 dobrovoljcev in okrog 200 zastopnikov krajevnih odborov iz vse države. Namen zveze je, izposlovati vsem dobrovoljcem z Dobrudže priznanje dobrovoljstva ter jih izenačiti z ostalimi vojnimi dobrovoljci, ki k so že dobili uverenja. Na zborovanju to bila sprejeta pravila nove zveze.
*	Zborovanje koroških borcev. V nede« ljo je bil v Radmirju manifesftanten ustanovni občni zbor krajevne organizacije ko roških borcev za eonnjegrajsiki, srez. Udeležilo se ga je nad 70 zavednih in rednih čla« nov legije, ki eo pozorno sledili izvajanjem tovariša dr. Ervina Mejaka. Delegat glav* nega odbora i7 Ljubljane pa je podrobneje poročal o gibanju organizacije. Za predsednika je bil iizvolien dr. Mejak, odvetnik iz Gornjega grada. Legija je pridobila novo močno organizacijo, ki naj ji sle d i-jo nove.
Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zia-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec.
j__t	0£l. reg. S. br. 15. 485/35.
*	Izpit z« specijalista ginekologije in porodništva je pred državno komisijo na za« srebški kliniki prol. dr. Dursta z odličnim usoehom položil g. dr- Skaljcky Bogo. sekunda 'bolnišnice v Mariboru-
*	Ik »Službenega Usta«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 8- z dne 27- t. m. objavlja pravilnik o progla-šanju turističnih krajev in načinu pobiranja taks na bivanje obiskovalcev teh kras jev, navodila o uporabi členov 3 do 5 pravilnika o opravljanju državnega strokov« nega izpita uradniških pripravnikov gozdar ske stroke s fakultetno izobrazbo glede opravljanja pripravljalne službe. določitev kantrotku takse po uredbi o odkupovanju domažeg;. bombaža, določitev posebne kontrolne takse po uredbi o pospeševanju svila rstv a, ratifakacjja konvencije za izena« čenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku po Belgiji, pristop Madžarske h korrvencHi za izenačenje nekaite« rh predpisov o mednarodnem prometu po zraku in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936-37.
*	»Gospodinjska pomočnica« je stanov« sko glasilo za hišne uslužbenke. Izhaja enkrat mesečno in prinaša stanu primerna poučna poročila in poleg navodil za kuhinjo, hišo in dom tudi obilo zabavnega čtiva. Ce« loletna naročnina znaša Din 12. Naroča 6e: Ljubljana, Wo!fovia 10. Prj upravi lista se sprejemajo tudi pr»"g?a«.i za kuharski tečaj.
*	Avtomobjlski k i!'!' je, kakor doznava-mo, sklenil triptik-zavarovanje z domačo zavarovalno družbo »Jugoslavijo«.
» Umrl je dr. ščepanjski, bivši poljski konzul v Zagrebu. V Varšavi je umrl v starosti 54 let dr. Aleksander ščepanjski, eden izmed prvih konzulov poljske republike v naši državi. Pokojni ščepanjski je prišel v Zagreb kot poljski konzul že leta 1920 ter si tam pridobil mnogo prijateljev. V nakroilogu, ki mu ga je napisal v zagrebških »Novostih« univ. prof. dr. Fran Ilešič, je tudi navedeno, da se je zelo zanimal za ustanovitev poljsko - jugoslovenskega društva. Njegova soproga Marija je posvetila veliko pozornost naši literaturi in je tudi prevedla nekatera dela. Konzul in njegova soproga ta se perfektno naučila našega jezika. Kot konzul v Zagrebu je služboval samo dve leti, potem pa je bil prestavljen v prusko šlezijo. Ko so naši naroolmi poslanci novembra 1923 obiskali Politiko, jih je dr. ščepanjski že na meji pozdravil in med potovanjem jim je storil mnoge usluge. Pokojni dr. ščepanjski je napisa J več važnih gospodarskih razprav, udejstvoval pa se je tudi v prvih vrstah poljskega Sokola. Zadnja leta ni biil več v diplomatski službi in postal je direktor velikega industrijskega sindikata v Kato-vicah. Kot prijatelj naše države in nagega naroda bo ohranjen v častnem spominu.
*	Smučarski tečaj na Polževem. Letos timo dobili sneg zelo pozno in zato se bo treba požuriti s smuko, zlasti pa s smučarskimi tečaji, če bomo hoteli kaj imeti od zimiakega športa Gotovo so mnogi komaj čakali, da zapade sneg in da se prično ;mučarski tečaji. SK Polž priredi več smu čarskh tečajev, dokler bo v območju njego vega doma kaj snega. Prvi tečaj se prične v nedeljo pod vodstvom saveznega smučarskega učitelja in trajal bo do sobote. Stroški za sedemdnevni tečaj bodo znašali 360 Din. V tem znesku je vračunana hrana, prenočnina v kurjenih sobah (centralna kurjava) in pri ipevek za učitelja. Lahko se pa dobi v domu tu/dri cenejša smučarska hrana in so v tem primeru stroški še nižji. Po potrebi in na željo bodo pa na Polževem tudd kratki, samo dva ali tri dni trajajoči smučarski tečaji, v katerih se bodo lahko interesenti naučili toliko smučati, da jim bo zadostovalo za smuko po lažjih smučiščih. Prijave sprejema g. Božidar Ravnihar, Beethovnova ulica 10, telefon 22-39, od 8. do 14. dnevno.
*	Razmere v bolnišnici Novo Celje. V zadnjem času se slišijo od svojcev pacientov bolnišnice Novo Celje in tudi od nekata nih bivših pacientov pritožbe o slabem ravnanju z bolniki. Taka pritožba je biiia te dni vložena tudi prj banskj upravi s prošnjo za uvedbo preiskave.
*	Redek patološko-anatomskl primer so ugotovili v bolnišnici v Koprivnici. Prima-rij dr. Vedriš je operiral kmetico Stanko-vičevo iz Sokolovca zaradi vnetja slepega črevesa, katero je imela kmetica na levi strani. Ko so pregledali ves njen organizem, so ugotovili, da ima srce na de^ni, jetra pa na levi strani. Kmetica je stara 35 let, je drugače normalno razvita in doslej še ni bila nikdar bolna. Rodila je troje otrcik, ki so tudi normalno razviti in popolnoma zdravi.
*	Huda zima v Vojvodini. Močna košava in snežni zameti so povzročili dunavski banovini znatno škodo. V okolici Som bora so pokvarjene brzojavne in telefonske žice, košava pa je razkrila tudi več hiš. V Novem Sadru je imelo zimeiko neurje tudi človeško smrtno žrtev. 221etnega trgovske ga potnika in znanega športnika Josipa Buzgo je vihar s toliko silo treščil ob tla, da sa je prebil lobanjo in potem izdihnil v bolnišnici. Na Dunavu je vedno več ledu in je reka pri Novem Sadu za 40 odstotkov površine pokrita z debelim ledom. Pri Apatdnu in Vukovarju se led premika, pri Kovini in Golubcu pa stoji. Led .se pomika tudi po Dravi, na vuej Tisi pa stoji.
*	Velike jate divjih rac in gosi. Že nekajkrat so letele preko vzhodnega dela zla tarskega okraja velike jate divjih gosi in rac, ki jih je pregnala huda zima iz Madžarske, ker se pod debelim ledom jezera in močvirja. Divje race in gosi letijo v naše južne kraje in smatra ljudstvo to selitev za začetek hude zime.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na« ravne Franc Jožefove grenčice.
©$ kdaj častijo šok sv.
Pol st^letfa društva z imenem prosvetltelj«
Med prepričevalne dokaze, da so se v Srbiji baš v najnujnejših časih snovali za narodno osvobojenje najzaslužnejši pokre-ti, spada tudi ustanovitev Društva sv. Save, ki praznuje zdaj 501etnico svojega pomembnega in uspešnega delovanja. To j društvo so ustanovili konec leta 1886 za- j služni . rbsiu rodoljubi, da bi zaščitili svoj i živelj v Južni Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. Srbslki živelj je bil tedaj brez pravic na srbskem jugu in v Herceg Bosni. Naloga društva je: širiti prosveto in gojiti nacionalno zavest med vsem narodom z geslom: Brat je mio, ko je vere bio. Svojo nalogo izvršuje Društvo sv. Save s širjenjem dobrih knjig ter s podpiranjem šol in cerkva. Društvo pošilja zastonj knjige šolam, prosvetnim ustanovam in svojim članom. Velika društvena knjižnica je bila uničena med svetovno vojno, zdaj je pa obnovljena, člani plačujejo društvu letno članarino 20 Din, ustanovni člani vložijo 300, dobrotniki pa 1.000 Din. Od leta 1887 do 1912 je imelo društvo v Beogradu svojo Po vojni se je društvo močno razširilo osnovno in nadaljevalno šolo, v kateri se je izšolalo nad 20.000 otrok iz južnih krajev. Od leta 1904 je društvo gmotno podpiralo dijake srednjih šol. Po vojni se je društvo močno razširilo po vsej pokrajinah države.
Do Karadjordja je bila srbska narodna šola v najtesnejši zvezi s cerkvijo. Ta zveza je bila tud; oro-torna, ker so trajno in redno delovale samo šole v samostanih, c očim so bile šolp izven "samostanov m cerkva a svojim učiteljstvom vred nestalne,. od danes do jutri. V dobi Karadjordje-ve vdaje pa so se pričele rahljati vezi
med šOiO in cerkvijo, a ta proces se je vršil t, no, ae opaženo, dokler £.e šola ni znašla sama v svoji hiši, s svojim od samostana ali cerkve neodvisnim učiteljem., že okrog leta 1823 so „e pričele v šoiau uvajati posebne ljudske svetoiiui.ske pro-t.ave. Pre.j so se sveto3av ke prosiaive opravljale samo v cerkvah.
Knez Miloš je leta 1827 3 posebnim odlokom zapovedal, da se morajo v Beogradu svetosavukih proslav udeleževati ne samo Srbi, temveč tudi Grki, Bolgari in Cin-carji. V odloku je bilo tudi navedeno, da bodo meščani, ki se svetosavskih proslav ne udeležijo, kaznovani z globami, «; zaporom ali pa tudi s telesno kaznijo. Ko so po tem odloku prvič slavili praznik -v. Save, je knez Miloš slišal, da neki beograjski Grki proslave niso uiieležili in da so irneli ta dan .jvoje trgovine odprte. Odredil je, da so te Grke privedli k njemu v Požarevac. Nagovoril jih je takole:
—	Vi Grki ste razne praznike uvedli in mi jih praznujemo, a vi ne marate srbskega praznika.
—	Nisimo vedeli, so se izgovarjali Grki.
Izgovor ni pomagal. Knez je odredil:
Vsak od vas naj ne e v cerkev oko (poldrugi kilogram) voska, a odslej vi vsi dobro pazite na dan sv. Save. Drugače bo jo j!
Prihodnjič so Grki že o božiču vpraševali Srbe, kdaj bo »ono vaše svetlo Sava«.
Po padcu kneza Miloša so namestniki kneza Mihajla s posebnim ukazom v začetku leta 1840 odredili šolske svetosavske proslave. Te proslave so bile uzakonjene v začetku naslednjega leta z zakonom o zbiranju šolskega fonda.
•	Avtoprometna zadruga r Ljubljani obvešča, da redni avtobus Ljubljana — Kairu nik — Crnevec_ Gornjigrad _ Ljubno zaradi snežnih žametov do daljnega obvestila ne obratuje-
•	Obledele "obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.	1
Vzroki zamasčenostl
Vzemite redno vsak dan KRUŠEN sol, to posrečeno mešanico raznih mineralnih soli. KRUŠEN sol odpravlja vzroke zamaščenja, ker pomaga notranjim organom, da vrše svoje naravne funkcije, da se škodljive in strupene snovi redno izločijo iz telesa, ki bi sicer, ako bi se nakopičile, dovedle do nabiranja masti. — Izdelava KRUŠEN soli je pod stalno kontrolo kvalificiranega kemika, predno pride KRUŠEN sol v steklenico. KRUŠEN sol se dobiva v vseh lekarnah po Din 45 — velika steklenica, a mala Din 27.—
iz Ljubljane
u— Predavanje o jugoslovanskih vojnih dobrovoljcih. Jutrj 29. t. m. ob 20. bo pre* daval primarii dr. V. Meršol v verandai dvorani Uniona o jugoslovanskih vojnih dobrovoljcih v Rusiji jB Dobrudži. Predava« ieJj bo v kratkih besedah načrtal zgodov.no dobrovoljskega gibanja n nato opisa! borbe I. dobrovoijske d.vizije v Dobrudž;. Del predavanja bo posvečen tudi zemlji polarnega sija Murmanu. kjer se je predavatelj mudil dalj časa med sveiovno vojno. Predavanje bodo spremljale številne skiopt čne slike-
u— Morje je kakor njiva. Nadvse zanimivo predavanje univ. prof. Jovana Had-žija o biološki primerjavi morja z njivo je pritegnilo preteklo sredo precejšnje število poslušalcev. Predavatelj je izčrpno opisal življenje na morskem dnu, kjer rastejo rastline s pomočjo raznih kemičnih sestavin. Zlasti od apnenca, ki je pri ko-ralih najbolj vpliven. Posebno proučevanje zaslužijo morske alge, ki jih premore Jadran okrog 180 vrst Jadran vsebuje nešteto mikroskopsko majhnih telesc, ki služijo za hrano rastlinam in ribicam. Teh planktonov je nešteto vrst in lahko dajo morski gladini ob burji ali strujanju čisto posebno barvo. Ne samo naši oceano-grafi, temveč tudi inozemski učenjaki izkoriščajo mnogo prostega časa za raziskovanje drobnih organizmov, ki jih obiluje naše morje. — Četrto predavanje Jadranske Straže bo 11. februarja, govoril bo prof. dr. Lavo Cermelj o slovenski obalL
n_ Velika dela medicine je predsinoč*
nian opisal g. dr. Robert Neubaucr v dvora« ni Delavske zbornice- Za uvod je navedel besede slavnega filozofa in zdravnika, učenjaka MucIia, kj pravi, da ni biLa medicina pred 12.000 leti v evodem bistvu niti slabša niitj boljša kakor je danes. Skozi vse veke je bil namreč medicini namen, pomagati trpečim bolnikom. Od prvotnih dob, ko je ljudsitvo zdravnike častilo kakor bogove (pri Egipčanih), je postala zadnja stoletja medicina znanstvena veda, ki je s svojimi izsledki iztrebila ra/.ne kužne in nalezljive bolezni; kugo, kolero, koze. Danes razpolaga zdravnik z najmodernejšimi aparati in instrumenti. 0 organizaciji zdravniške &luž be zgovorno pričajo bolnišnice, hitrost po« moči in ustanove socialne medic.ne, kj 60 vsem dostopne. Medicini se je posrečilo po« večatj starostno dobo vsakega posameznika jn zmanjšati umrljivost. Njen razvoj pa gre dalje. Da je medicina dosegla tako velike uspehe, so morala preteči mnoga stoletja od Hipokrata do danes. Potrebne eo bile velike žrtve in pravcait; heroizean zdravnikov. Stara medicina se je še posluževala klistir-ja in puščanija krvi, njeno terapevtično orodje je bilo skromno in slabo. Predavatelj je nato navedel znamenite odkriitelje novih izsledkov. Nemirni duh Paracelsusa se bo-rj prot,j medicinskemu mračnaštvu, učeni Fracostro analizira nalozljivost siifilasa, ki je tedaj razsajal po Evropi. Andreae Vase« iins 6e loti anatomije, Anglež Harvey po* jiasnjj, obtok krvj, jn delovanje srca, Santorjo iznajde toplomer, Leuvenhoek sestavi prvi mikroskop, Jenner. Anglež, cepi prvič proti kozam. Devetnajsto stoletje prinese nova velika odkritja. Jackson, iznajde narkozo z etrom. Medicina more z uspehom preiskovati notranjost organizma. Veliko delo po« mena odkritje bacila pasje stekline (Pasteur) odkritje rentgena m njegovih žarkov in odkritje vitaminov za zdravljenje anemije. Odkritje salvarzana je omogočilo zdravljenje siflide. Predavatelj je naglasi!, da je v zadnjem stoletju sledilo odkrirttie odkritju, ki je bilo drugo važnejše od drugega. Naj« važnejše pa je veliko človeško delo medici« rie. ki je izrtrebila velike kužne boleani in more zdravit; težke nalezljive bolezni. Predavanje je b lo pravo povel.jcanje velikega človeškega dela medicine, katere temelj je ljubezen do sočloveka.
u— 0 potrebni obzirnosti smučarjev smo prejeli naslednji dopis; Preko noč; smo naposled dobiLi zadostno množino snega in s !em je popolnoma ustreženo prijateljem zimskega športa. Lepo je. če 6,j ljudje krepijo zdravje v »nežni prirodi, ne moremo pa odobravati nekaterih brezobzirnosti. Včeraj med 13. in 14. uro, ko je na dolenjskem ■ most u največj osebni promet, ko h te ljudje v službo, je šlo čez most kak b 130 smučarjev. Vsi so s; osvojili hodnike dolenjskega mostu s smučmi na nogah in gla>-dili hodnike, da bodo pešci lažje padali. Ne« kateri med njimi so se celo obešal; na vozove ter uprizarjali pravcati skijoring. Med njimi eo redki, šlj s smučmi na ramenih na Golovec. Umikati so se marali, ljudje na sredo ceste do kolena v »neg. Kdor se gre smučat, naj vč naslednje: Ne sme drsati s smučmi po hodnikih in ovirati prometa ljudem: ne sme se voziti s smučmi po ceeti 'n ne jih gladiti, da potem padajo ljudje in živina. Ne sme se obešati na voz-la in s tem ogražaii eebj in drugim osebno varnost. Ve-detj mora smučar, da bo za vsak prehud prestopek moral plačati globo po cestno po« licijskem redu.
n_ Alj že ve9te, da bo koncertiral v pe«
tek 5. februarja v veliki filharmoničnj dvorani slavni violinist Vaša Prihoda. Po vsem svetu je znan ko>t eden največjih sodohnih mojstrov na violini. Prodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice od sobote dalje.
u— Za boljšo ureditev poštnih razmer v Ljubljani. Z glavnim direktorjem poštne hranilnice dr. Miloradom Nedeljkovičem iz Beograda se je mudil te dna v Ljubljani
tudi pomočnik poštnega ministra inž. Ra-tajc. G. inž. Ratajc je bil ob tej priliki informiran o potrebi bolj smotrno urejenih telefonskih in vobče poštnih zvez. Izboljšati bi bilo treba predvsem nažo telefonsko centralo, ki nikakor ne more več u trezati potrebam lokalnega in vnanjega prometa. Naša pošta ima zabeleženih ogromno število reflektantov za telefon, ki že dolgo zaman čakajo ugodne rešitve: Pomočnik ministra inž Ratajc je odgovo" ril, da si je poštno ministrstvo že zagotovilo potreben kredit, tako da Do v kakšnem poldrugem letu z napravo nove centrale, odpravljena telefonska mizerija v Ljubljani. Obljubil je tudi, da bo ukrenil vse potrebno, da bodo nekateri veliki važai predeli na mestni periferiji, zlasti Bežigrad, dobili svoje poštne urade in da «e bodo oni deli me ta, ki so bili še pre<a kratkim priključeni in pripadajo še pod ročjem poštnih uradov izven mesta (ka kor n. pr. Dravlje pod št. Vid) pridelito ljubljanskim poštam.
u— Rezervne oiicirje opozarjamo, da ee zglase v d.ruwtveni pisarna podpisanega pod-Oiilxira v Kazini, II. nadstropje med uradnimi urami v petek 29. t. m od pol 18 do pol 19. ure. ako si žele nabaviti železniško legitimacijo. Od 1. februarja dalje se bodo zbrane prijave za železniške legitimacije oddajale Vojnemu okrugu mesečno samo enkrat in sicer konec vsakega meseca. V interesu vsakega je da legitimacijo naroči pravočasno in ne šele v zadnjem trenutku. — Udnr/.enje rezernih oficirjev v Ljubijani-u— Tivolski smučarji, pozor! Mestno poglavarstvo je izdalo sledeče opozorilo: Mestno poglavarstvo v Ljubljani vsako leto opozarja smučarje, da ni dovoljeno smučar nje in sankanje v tivolskih nasad h in gozdovih. Smučarji spravljajo v nevarnost tudi starejše izprehajialce ter delajo škodo po nasadih m mladem drevju. Zato bo vsak. kdor se bo smučal ali sankal po javnih volskih izprehajalšoih prijavljen in kazno* van Smučauie in sankanje v Tivoliju je dovoljeno samo na travniku nad velesejmom, povsod drugod pa je strogo prepovedano.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so nabrali med seboj stalni gostje pri Možmi na Vidovdanski cesti znesek 160 Din, za kar jim bodi kar najtoplejša hvala! Naj bi te plemenite dobrotnike posnemali tudi drugod in pomagali lajšati težko usodo gluhonemih sirot.
u— Slovenska premiera pri Šentjakobfa-nih. V nedeljo vprizore Šentjakobčani tride-jansko dramo »Labirint«, ki jo je spisal g. Milan Skrbinšek. Krstna predstava tega odrsko učinkovitega dela je bila leta 1931. v mariborskem gledališču in je lepo uspela. Na Šentjakobskem odru nastopi v veliki vlog, dranicke igralke Vide Travnove ga-Obereigner«Jaxova, bivša članica gledališč v Breslavi in VVilhelmshavenu. Njenega moža, igralca in p.saielja igra g. Hanžič, režiserja Gornika pa g. Prijatelj, ki je oskrbel tudi čisto novo inscenacijo. Rež ra avtor sam.
n— V društvu »Sofi« bo predaval v sobo« to 30. t. m. v 6alonu »Zvezde« ob pol 21. g. Vjktor Pimat o naši trgovski jn vojni mornarici. Tretjina naše državne meje se namaka v sinjem Jadranu, 363 luk vod. v svet, 1000 otokov je pred nami. Gospodarski razvoj m'ade pomon-ke države zavisi mnogo od urejenih luk, razvite trgovske morna« rjce jn njenih prekomorskih zvez, vse pa od vojne mornarice, poklicne čuvarice našega morja. 0 vsem tem nam pove g. Viktor Pir« nat v predavanju, v katerem nas popelje tudi po naših večjih lukah od Sušaka do Bo« jane. Sočam, prijatelji, vsi, ki ljubite naše morje, sinji Jadran, ne zamudite tega pr vovrstnega predavanja s 100 slikami o naši trgovski in vojnj mornarici. Vabljeni vsi in vsem je prost vstop.
u— Društvo »Tabor«. DTevi ob 20.30 članski sestanek v kemijski predavalnici realke v Vegovi uiliei. Predaval bo univ. doc-dir. Oskar Reja o Bolgariji. Predavanje bodo spremljale skiopt ične slike. Prijatelji društva vabljeni!
u— Jnad Jadran- DTevi oib 20. predava dr. Vrčon: »Zunanje politični pregled«. Po predavanju sestanek. Odbor.
n— Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška priredi jutri 29. t. m. ob 20. v svojem domu »Sv. Sava za Jugoslovane«. Predaval bo predavanje »Sv. Sava za Jugoslovene«. Pre« dava! bo predavatelj ZKD g. Humbert Mar-janovič. Po predavanju se bo predvajal film »Plavi strup«.
n_ Razstava ženske umetne obrti priredi
Zveza gospodinj od 30. t. m. do 3- februarja v Gradišču 14. Razstava bo odprta vsak dan od 9- do 19. ure. Svoja dela razstavijo razne tvrdke, druStva. strokovnjakinje, arhitektke in zaselmice.
u — Naš šolski otrok. 0 tej snov- bo pre« val a drevi ob 20. na šentjakobski šoli prof Anica Čemejeva.
u— Osnamlo. Vsiim perjat.loan tega plesaj-na sfae sede j osnanjamao. de na to soboto pred tem Ietoshnim pustom eno Veliko ple-sa.ine tih mash!;or na Taboru bode. Katiiri zihedine inu lustnc mashkore gledati sheli, tisti gvig/broo na Tabor plesati pojile, ako pa katiri more inu tudi hozlie nej se sh« sini v masbkoro Oblezhe in« tudi na Tabor plesati poj.le.
u— Velik »bohemskj večer« prirede na pusinj torek 9. februarja gledališki igralci.
u_ 1. februarja maškerada v šiski. Kje?
V Sokolskem domu. Priiredj jo Sokolsko društvo Ljubljana — šš^a. Maske zaželene in dobrodošle.
u_ Plesna vaja slušateljev abicurjentske-
ea tečaja danes ob 20. uri v Trgovskem domu.
h— Namočena »"""novka F. Kham. M;klo« šičeva 8.
Iz Celja
e— Proslave sv, Save. Včeraj so bile na vsdb celjskih šolah s^etos-ivske pro sla ve z nagovori, deklamacijaimi in petjem. Ob 9. je bila v pravoslavni cerkvi služba božja, nato je krenila procesija v telovadnico v mestni narodni šoli kjer je bila šolska proslava. v blagoslovitvijo vode rezanje koJa-Ča ntfwrovnr"0(m d,<»Ha/m<pcijorni in pet;eim.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 18.15 in 20.30 poslednjič »OTROCI SREČE« (Lilian Harvey-Willy Fritsch).
K IN O
uu u na&tOtoiR) (ni«neve iairma, K tenake liepote
DUET
(T)i*i <hi mfi.it Scbato fa-hrat mit . . .) V gi. vlogi ten)!p«!<rain<30W)a ognjev^« MARIKA ROKK
Jfjen paru**- irJaipaALčna HANS SOHNKEB
MffiHJ
vesel J tiuiiajtkd opereta glušSe ia humorja
JAZ IN TI
Prledl Czeppa, Otto \VaIlhurg, Felik* Bressart in drugi

IIE3IIES
Daaes nepreklicno posleiinjič] WILLY FORSTOV
BURGTHEATER
Werner Kraufcs, Hortense Raky, Olga Cebora Wjlly Eichbe.-ger, Hans Moser
gserr.KTfifg&M
.16..	21." W -
e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bo g. prof. dr. Zgeč danes ob 20. nadaljeval svoj vzgojni tečaj. Drevi bodo tečajniki razpravljali o pojavih v pu-bert-emi dobi V ponedeljek me bo predava^ nja. Prihodnje predavanje bo 8. februarja (univ. prof- g. Mafciecov).
e— Novi mestni proračun je razpoložen prebivalstvu na vpogled do 30. t. m- ofo uradnih urah pri mestnem računovodstvu. Vscuk član mesta Celja in vsaka oseba, ka plaoiije neposredni davek od kateregakoli dohoaika v mestni Celju. ima. pravico sta^ viti v navedenem roku k prediogu prora^ čuua 6voje pripombe, ki jah je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu. Predlog no-vega proračuna izkazuje 15,064-863 dan dohodkov in ravno toliko izdatkov nasproti 14,701».952 din v letošnjem proračunu. Občinske doldade so nespremenjene, predvideno pa je znižanje kanalske pristojbine od 3 na 2 odstotka.
e— Zanimiva razprava. Jutri ob 8. se bo pričela na okrožnem sodišču pred tričlanskimi senatom razprava profci 351etni ženi brivskega pomočnika Josipini Filičevi k Nove vasi in še šestim obtožencem in ob-toženkam zaradi odpravija.nja telesnega plodu. odnosno sodelovanja. Filipičeva je čudi obtožena, da je povzročila simirt svoje >pa-oienfike« Ane H. iz Celja.
e— Kino Union. Danes ob 16^0 in 20.30 vedefiikn »Marvša« in predigra.
a— Visoko odlikovanje P. Udovičeve. V
soboto bo uprizorjena znana Beneševa opereta »Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa" tron«. Gostuje bivša primadona mariborska primadonaa.g mlh fs ske operete, gospodična Pavla Udovičeva.
a— Nagrade trancoske vlade mariborskim dijakom. Včeraj sta bila na klasični in realni gimnaziji prisrčni slovesnosti v okviru katerih je tukajšnji francoski konzularni zastopnik dr. Rapotec izročil 6 dijakom nagrade francoske vlade, ki je hotela tako izraziti jim priznanje za lep napredek v francoščini. Na klasični gimnaziji so prejeli nagrade: dijak 7. b razreda Janez Brecelj krasno izdelano in gravirano srebrno kolajno, osmošolec Lojze Korec Mollierovo knjigo j-Theatre Choiche«, dijak 7. razreda Ludvik Jeza pa lepo Balzacovo knjigo. Brecelj se je v imenu vseh za nagrade v francoščini prisrčno zahvalil. Korec pa je deklamiral v francoščini »Kosovko devojko«. Na realni gimnaziji so nagrade prejeli: dijakinja Alojzija Pfeifer iz 8. a razreda bronasto kolajno, dijak 8. b razreda Srečko Kotnik Prossoletovo knjigo ter sedmošolec Srečko Košuta Franceovo knjigo. Dijaški zbor je ob zaključku zapel marseljezo. Nagrajeni dijaki so bili deležni toplega priznanja tovarišev.
a_ Sveto savska proslava. Ob 9. uri je
bila v meljski kapeli liturgija, nakar je bila ob 10.30 v Unionu šolska proslava, pri kateri so uspešno nastopili 3 skrbno izbranim pevskim programom mešani zbor mariborske srednješolske mladine pod vodstvom prof. Pahorja, mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Otona Bajdeta, mali harmonikarji pod vodstvom prof. švajgerja ter vojaška četa inž. podčastniške šole pod taktirko dijaka Dušana Ničiča. Pro3lavi so prisostvovali tudi mariborski odličniki ter predstavniki obiastev z gen. M. Milenkovičem na čelu. Dopoldanska pro lava, v katere središfim je bila topla slavnostna beseda prof. So-kojova, je krasno uspela in je bila učinko. vit uvod v večerno proslavo, na kateri so nastopili mojster Julij Betetto, ravnatelj celjske Glasbene Matice Karlo Sancin a soprogo Marico in koncertna pevka Leni Lapajnetova.
a,— Pesniški gasilci se lahko ponašajo, da razpolagajo z vzornim, najsodobnejšim gasilskim inventarjem m da je njihova četa med najboljšimi v obmejnem ozemlju. To je pokazal sobotni občni zbor, M ga je otvoril in vodil zaslužni četni predsednik Srečko Kranjc, ki se je v uvodu spomnil blagopokojnega kralja Uedinite-lja ter mladega kralja Petra H. in gasilskega pokrovitelja kraljeviča Tomislava. Zatem so poročali tajnik Ernest Likavec, blagajnik Mihael Klug in gospodar Rudolf Senčič. Izvoljeni so bili v upravo: Srečko Kranjc, predsednik, Ferdo Škerget, poveljnik, Karol Klug, podpoveljnik, Ernest Likavec, tajnik, Mihael Klug, blagajnik, Anton Fras, Franc Lebarič in Rvdolf Senčič, odborniki. V nadzornem odboru so Kerenčič, Fras, Eder, Rudi in Lešnik.
a— Pohorska politika izide! Ob priliki tradicionalnega planinskega ple;a dne 1.
a— Obešenega so našla v Zgornji Bistrici 161etnega kmečkega fanta Pavla Bera. Menda se je spri z babico in se iz žalosS, ker je bil zelo rahločuten, obesil.
a— Vlomilci sredi mesta, še ne izsledeni rokomavhi so vdrli v stanovanje Neže Mer lavičeve v Cankarjevi ulici 6 in ji odnesli razne obleke in perila v skupni vrednosti okoli 3.500 Din.
„VU. Reprezentančni akademski tehnični ples"
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.	HazillO SO. J a II URI* j a
»oslava sv. Save, razdelitev nagrad
Tudi leto« Je bila slovesnost zelo prisrčna
Ljubljana, 27. januarja.
Ljubljana j« spet na slovesen način paro-slavila god sv. Save. V novi pravoslavni cerkvi je zjutraj ob 9. daroval prota Gjor-gje Budimir svečano llturgijo, ki so ji pri-sostovali tudi številni civilni te vojaški dostojanstveniki Nato je bik v snkol&mi ▼ Narodnem domu Šolska proslava, n« kateri so pred mladim občinstvom in učiteljskimi zbori podali otroci osnovnih in dijaki srednjih šol nekaj izbranih dekJamacij. O pomenu sv. Save za srbstvo in jugoslovenstvo je govoril prota Budimir, mešani zbor državne učiteljske šole pa je pod vodstvom prof. Repovša z ubrano pesmijo poskrbel za čimbolj svečano razpoloženje.
Najveselejši del svetosavskega sflavja pa je bil tudi tokrat na univerzi kralja Aleksandra, kjer je rektor prof. dr. Samec ob navzočnosti dekanov vseh fakultet ob 11. razdelil svetosavske nagrade za najboljša znanstvena dela slušateljev. Rektor se je M bo slovesno priliko pojavil pred študenti s tradicionalno rektorsko verižico na prsih. Odlikovancem je iskreno čestital in hkratu izjavil, da bo Nj. Vel. kralju Petru II. tolmačil njihovo hvaležnost za ustanovo, ki jo je za prospeh znanstvenega dela med akademsko mladino uvedel njegov veliki bla-;5opokojni oče.
Na filozofski fakulteti je dobila nagrado r.tL Slava Lipoglavškova delo »Krška kotlina. regionalno-geografski opis s posebnim Mirom na geomorfološki razvoj«. Dalje je prejel nagrado Milan Rakočevič, ki mimo študijskega dela na univerzi opravlja še službo ljubljanskega dopisnika beograjske »Pravde«, v kateri vestno in skrbno poroča o vseh kulturnih, zlasti o vseh literarnih dogodkih Slovenije pa mu izrekamo še posebne čestitke; nagrajena je njegova študija »Književno delo kralja Nikole Petroviča Njegoša.« Tretji nagrajenec je Kari Pivk za »Nemško literaturo srednjega veka na slovenskih tleh.« Na pravni fakulteti je bil nagrajen Miloš Levičnik za »Ogroževalne delikte po jugoslovensikem kazenskem pravu«; na medicinski fakulteti Andrej Zupančič za »Kapilarno analizo seča, določitev beljakovine« (z geslom: Diabolus demonstran-di). Pavla Jerinova. za »Bulbus ocoli«. Lev Milčinski za »Komparativno anatomijo bezgavk«, Borislav Bognolo za »Kapilarno analizo seča, "jioloč-itev acetona« (pod geslom: Piramida na igli), Ivan Cestnik za »Kapi-
larno analizo seča, določitev beljakovine« (pod geslom: Izpopolnitev medicinske fakultete) in Janez Kmet m »Bulbus oculi«: Na tehniški fakulteti Ludvik Brence za »Raziskavo reaktivnosti raznih fenolov t bazo kristalno-vijoličnega«. Rado Luznar za »Teoretični in fizikalno računski osnutek za tipo prej »mnoga aparata, ki bi služil Siro-
Milan Rakočevič
kim plastem naroda (pod geslom: Radio razširja kulturo), Alojzij Zore za »Andezi-te pri Sv. Roku ob Sotli« (pod geslom: Bodi čebela) in Marija Zakrajškova za »Poizkus pridobivanja eritrotele« iz amilote-!es«; na teološki fakultet' Jože Dolenc za študijo »Sv. Alfonz Liguori med Slovenci«, Pater Kalist Langerholz za »Mistično telo Kristusovo v aktih vatikanskega zbora« in' France Dolinar za »Duhovnost sv. Alfonza Liguorija med Slovenci«.
Razen teh, ki se izplačujejo rz kraljevega fonda, so bile razdeljene še tn nagrade, ki jih poklanja vsako leto vlada bratske ČSR za znanstvena dela s področja nase kulturne vzajemnosti. Prejeli so jih filozof Josip Maček za študijo »Jan Vitovec in njegova doba«, filozof Boris Urbančič za delo »Ko-llar v slovenski literaturi« in jurist Jože Prohazka za »Zasluge češkoslovaške vede za pravno zgodovino Jugoslovenov.« Vsem odlikovancem iskrene čestitke!
Novi grobovi
Po daljšem bolehanju je umrla v Ljubljani ga. Marija Lassbacherjeva, soproga višjega poštnega kontrolorja. Medtem ko se je njen soprog g. Karel Lassbacher že od mladih let zlasti z vnemo posvečal pevski organizaciji in je na glasu kot vzoren dolgoletni blagajnik Glasbene Matice, je gospa Marija vedno živela le tiho za dom in za svojo družino. V teku 45 let zakona je preživela mnogo lepih ur rodbinske sreče. Bila je na glasu najskrbnejše matere in dobre gospodinje. Zdaj je žal podlegla možganski kapi, smrt jo je po treh uneh redila trpljenja. Ugledna družina je tem bolj prizadeta, ker je tudi g. Lassbacher hudo obolel. Z možem žalujeta za blago materjo sin in hči ter dva vnuka. Pogreb blage gospe bo jutri, v petek, ob 14. uri iz Smoletove ulice štev. 4. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Karel Szil-Iich, višji železniški kontrolor v p. Pokojnik je že nekaj let bolehal. Daljšo dobo je svoj čas služboval v Rajhenburgu, kjer so ga ohranili v najlepšem spominu. Odtam, je bil premeščen v Ljubljano. Bil je med tovariši splošno priljubljen. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 15. z Vidovdanske ceste 9. — V ljubljanski bolnišnici je umrl knjigovodja g. Fran Zorčič. Pogreb bo jutri ob 16. izpred bolnišnične mrtvaške veže. — Na Opekarski cesti 20. v Ljubljani je umrl upokojeni železničar in posestnik g. Franc Bučar. Pogreb bo jutri ob 14. — Na Planini pri Rakeku je v sredo po daljšem bolehanju umrl poupreglednik finančne kontrole g. Ivan Trona. K zadnjemu počitku ga bodo spremili jutri ob 9. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje!
Tragična smrt
mlade športnike
V noči od torka na sredo je umrla v Ljubljani gdč. Bogomila Pretnarjeva, hči g. dr. Janka Pretnarja, profesorja na mest ni ženski realna gimnaziji in bivšega rav~ natelja Aleksandrovega kolegija v Pragi.
Gospodična Boga je bila uslužbena pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani ter je slovela kot ema naših naidealnejših šport" me. Pri Iliriji se je udej^tvovala zlasti not akakaika v vodnem športu in je več let zaporedoma nosila na. lov državne prvakinje v skokih a stolpa za 5 in 10 m. Povsod je bila priljubljena zaradi svoje ljubeznivo 'ti in avojega lepega značaja. V torek ponoči pa je hote ah po usodni pomoti — to skrivnost je ponesla s ieboj v grob — pustila v svojem stanovanju plin odprt in včeraj zjutraj so jo našli mrtvo. K večnemu počitku Jo bodo spre mili danej ob pol 16. uri izpred hiše ža" losti v Gajevi ulic k Sv. Križu. Viri, ki so jo poznali, ji bodo ohranili najlepši »po. min. žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Zagorje
z— SOletnica zakona. V nedeljo so v hiši gostilničarja Vinka in Kati v Kisovcu pri Zagorju obhajali 501etnico veselega zakonskega življenja. Vinko je doma iz Za-vin pri Zagorju iz znane Skorjevčeve hiše, kjer so vsi otroci dočakali visoko starost. Gospa Kati pa je iz Orleka pri Ko-tredežu. Vinko je svojčas z bratom Martinom, ki je lani umrl v 79. letu, delal v Kisovcu. Kakor mnogo drugih, je tudi Vinko odšel v nemške rudnike. Ko je po 16 letih prišel z ženo iz Nemčije, si je s prihranki ustanovil svoj dom. že celih 36 let vršita gostilniško obrt ln vedno po-strežeta z dobro dolenjsko kapljico In sta gostom zelo priljubljena zaradi prirojene ljubeznjivosti. Vinko šteje 77 let, gospa Kati pa 67 let. Iskreno jima želimo, da učakata še dolgo vrsto srečnih dni.
Iz Ptuja
J }— Ptujska gasdska četa in reševalni oddelek sta imela v nedeljo obonj zbor. Dvorana gasilskega doma je bila poi.na. Navzooni so bij ludi zastopniki sreskega načelstva. mestni župan 'n drug;. Predjed nik je obširno opisal 3«Ietno delovanje do« sedanjega odbora. Takrat je bilo treba prevzeti mnoga bremena, med njiimj doig okol, 200.000 D,:ra, kj se je zdaj zmanjšal že do treh četrtin. Četa je nabavila za 20.000 Din novih cevi. Na koncu se je predsedn k spomini pokrovitelja kraljeviča Toinislava. TajraJik Jakonč č je poročal, da ima četa 91 članov in je pr.redila lani dve tomboli ;n dve veselici v prid gasilskih potrebščin. Po navedbj blagajnika Skaize ie bilo nekaj nad 51000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Povelju k Brezn.k je poročal, da je bi« la četa 14 krat pokLicana k požarom na de« želi, med temi tudi k velikemu požaru v Jablanah. Varnostna straža je bila postav« liena pri 236 kinematografskih in 28 gleda-ijšk h predstavah. Za reševalna oddelek je poroča! g. Pichler. Lani je bi-lo 137 prevozov z reševalnim avtom in prj tem je bilo potrebnih 362 sainarijanov, ki so porabili 225 ur truda. Avio je prevozil 2.306 km. Mnoge stranke pa eo ostale s pristojbino na dolgu in tudi občine nočejo plačati prevo« zov. Ptujski reševalci bodo zato v bodoče previdnejši. Predsedn k nadzorstvenega od« seka dr. Matej Senčar je našel vse knjige v najlepšem redu. Tudj novi upravi načeluje g- Fran Vidmar.
j— Kino Ptuj. Drevi »Anatol«. v glavni
vlogi Gustav Frohlich.
★
JESENICE. Podružnica SPD m Jesenicah priredi dane«, 28. t. m, ob 20 v telovadnici osnovne sode predavanje s skioptdčnimš slikami »Ekspediaija naših pJamincev v Švicarske Alpe«. Vabimo vre. da pridete k predavanju v čim večjem številu. Vstop-;iine ni.
Sokol
Sokol Vrhnika jjna 31. t m- ob 3. popoldne svoj redni letni občni zibor. ob 8. pa igrajo člani burko »Vašika Venera«. Dne 2. februarja zvečer pa bo velika maškerada.
Radio
Petek, 29. januarja
Ljubljana 11; šolska ura; Naš mladinski pisatelj Emil Adamič (g. Drago Supančč).
—	12: Veselih pesmic pestra vrsta (plošče.).
—	12.45: Vreme, poroči,la- — 13: Cas, spored, obvesilila. _ 13.15: Domači z7voki (Kmečki trio in g. S. Banovec). — 14; Vre« me borza. — 18; Ženska ura; Družina in šola (gdč. Srečka Labernlk). _ 18.20; Orkester balalajk (plošče). — 18-40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Ca6, vire« me, poročila, spored, obvestila. _ 19.30: Nač. ura: Sveti Sava (dr. Moča StoOkov iz
Beograda). _ 19.50; Zanimivosti. — 20;
Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 21: Prenos iz Turina (Beethovnova Ix-simfonija). _ 22; Cas. vreme, poroiSla, spored. — 22.15: Nekaj naših pesmic (plošče).
—	22.30: Angleške plošče.
Beograd 17.30: Narodna glasba. — 17.40: Orkester. _ 18.30: Narodne pesmi.—19.50: Plošče. — 20: Prenos Zagreba. — 22.50: Godalni kvintet. — Zagreb 17.16: Violinske muzika. — Praga 19.15: Komorna glasba. _ 21; Kakor Ljubljana. _ 22.20; Plesna muziika. — Praga 10.15; Komorna glasba.
—	20.10; Klavirski koncert. — 22.25: Lahka glasba s plošč. — Varšava 19.20; Pesmi. — 20.15: Simfoničen koncert. _ 22.45: Ples. — Dunaj 12; Koncert orkestra. _ 16.05; Plošče. — 17.25; Koncertna ura. — 19.30: Kon« cert vojaške godbe. _ 20.55; Simfonična glasba — 22.20; Mešan glasbeni program.
—	Berlin 18: Koncert orkestra in solistov. _ 19.15: Zabaven program. _ 20.10; Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka jn plesna muzika. — Miinchen 18: Kakor Berlin. — 19; »Odmevj z gora«. — 20.10: Operni prenos. — 22-40; Orkestralen koncert.
Gospodarstvo
Naš notranji državni dolg znaša 7089 milijonov din
Finančno ministrstvo je sestavijo podatjt® o višini našega notranjega državnega dolga, in sicer na dan 1. januarja t. L V tej statistiki so upoštevane poleg domačih posojal tudi jugostoveneike tranše zunanjih posoja. Skupna vsota vseh teh notranjih dolgov, ki jih je 11, je znašala v začetka letošnjega ]eta 7080 milijonov Din, medtem ko je prvotni nominalni znerrek teh dolgov mešal 7938 milijonov Din. Na posamezna posojila ae ta dolg razdeli tako-le (v mili jondh Din):
prvotni ostanek dolg	dolga
tZ% vojna škoda	4917 4150
fi»/» konsotiid. drž. dolg
pri Poštni hranilnici 600 596 6% beglušfco posojilo	600 577
7•/• invest. pos.	500 478
7% BladTovo posojilo,
jugosl. tranša	379 879
5•/• posojilo za javna
dela is leta 1935.	800 282
7% stabiMz. poeojdQo is
L 1931., jugoal. tranša 172 172 8% Blairovo posojilo,
jugoal. tranša	145 145
4*/o agrarne obveznice ias L 1921.	130 114
6»/» dalmatinske agrarne
obveznice tt L 1933.	146 146
Največ je dosfej amortariranega 2.5*/» posojila za vojno škodo, in sicer 767 milijonov Din. Od 6% begluških obveznic so bile doslej izdane tri emšiije v skupnem znesku 600 milijonov; četrto emisijo v višini 100 milijonov so začeti izdajati IS. decembra. Jugoslovenrika tranša 7% Blairovega posojila znaša 8.76 milijona dolarjev (po uradnem tečaju 43.24 znese to 379 milijonov), jugoslovanska tranša 8% Blairovega posojila pa znaša 3.35 milijona dolarjev (145 milijonov Din), dočim znaša jugo-lovenska tranša 7% stabilizacijskega posojila 77-3 milijona francoskih frankov (kar znaša po tečaju 2.224 Din za en frank 172 milijonov Din). Dalmatinskih agrarnih obveznic iz L 1933 je bilo doslej emitiranih 146 milijonov Din, dočim znaša predvidena emisija 400 milijonov.
V teku lane<kega leta je bilo za kupone naših notranjih posojil izplačanih 236 milijonov Din. Za amortizacijo z odkupom obveznic pa je bilo lani izplačanih 38.6 milijona Din (za ta znesek je bilo odkupljenih za 98 milijonov nominalne vrednosti obvez" nic), za amortizacijo potom žrebanja 5% srednjeročnih obveznic za javna dela pa je bik) izplačanih 18 milijonov Din.
Finančna vprašanja ljubljanske občine
Mestna občina ljubljanska je predložila javnosti na vpogled računski zaključek za leto 1934. in za prve tri mesece predlanskega leta 1935., ko so veljale dvanajstine.
Iz računskega zaključka za leto 1934. sledi, da je bil predpis davščin in predvidenih dohodkov za 1.2 milijona din nižji nasproti proračunu. Ker pa je nastal pri proračunskih izdatkih prihranek v višini 0.66 milijona din, izkazuje računski zaključek mestnega zaklada za leto 1934 izgubo v višini nekaj nad pol milijona din.
Računski zaključek za dobo prvih treh mesecev 1935. (dvanajstine) končuje z izgubo v višini 1 milijona din, to pa zaradi tega, ker so dohodki v teh mesecih običajno slabi. Nasproti trem dvanajstinam predvidenih dohodkov v proračunu prejšnjega leta so bili namreč dejanski dohodki za 711.000 din manjši, medtem ko je pri raznih izdatkih zabeleženo prekoračenje za skoro 380.000 din. Ker pa izkazujejo računski zaključki znatnejše aktivne zaostanke iz prejšnjih let, je bilo mogoče te izgube kriti s temi zaostanki.
Naraščajoči izdatki občine za državo in banovino
Razni zakoni, zlasti pa zakon o mestnih občinah, nalagajo mestom huda bremena. Izdatki, ki jih vrši mestna občina namesto države ali banovine, so zlasti v poslednjih letih hudo narasli, saj so znašali ti izdatki leta 1928 samo 1.53 milijona din, v tekočem prorač. letu 1936/37 pa znašajo 6.92 milijona din. V tej vsoti še niso upoštevani izdatki za vršenje poslov upravne oblasti I. stopnje. Pri tem pa stavi država še nove zahteve na občino. Med drugim je omeniti zahtevo, da mestna občina zgradi poslopje za policijo in poslopje za sresko načelstvo.
Med najvažnejše izdatke, ki jih vrši mestna občina namesto države, je omeniti naslednje: za žensko realno gimnazijo je v proračunu za tekoče leto predvidenih 1.38 milijona din (leta 1928. 1.16), za trgovsko akademijo je v tekočem proračunu celo izdatek 1.78 milijona din, medtem ko
je znašala ta postavka v predhodnih dveh letih po 150.000 din, prej pa tega izdatka ni bilo. Prav tako je docela nov izdatek v obliki dotacije za državno bolnišnico, ki znaša po proračunu 600.000 din. Prispevek za državno policijo, ki je znašal v letu 1928. 20.000 din, znaša v tekočem proračunu 945.000 din. Za stanarine učiteljem, ki jih leta 1928. ni bilo, je v proračunu 708.000 din, za vojaški urad pa 428.000 din (leta 1928. 239.000 din). Nova postavka, ki je pred leti ni bilo, je tudi prispevek mestne občine za aerodrom in vojaško vežbališče, ki znaša 303.000 din. Za prestavitev in gradnjo smodnišnice pa je v proračunu nadaljnjih 358.000 din, za vzdrževanje poslopja sreskega načelstva je potrebno 24.000 din, za Osrednji zavod za žensko domačo obrt 38.000 din in za državno srednje tehnično šolo 31.000 din.
K gornjim postavkam pa je prišteti še izdatke, ki jih ima občina v zvezi s posli upravnega oblastva prve stopnje, ki znašajo približno 1 milijon din. Ti izdatki znašajo pri fizikatu 400.000 din, pri obrtnem oddelku 280.000 din, pri gradbenem uradu 190.000 din in v veterinarski službi 130.000 din, tako da znašajo s tem pribit-kom vsi izdatki za državo to banovino 7.9 milijona din.
Na sestanku referentov Zveze mest v Beogradu, ki se je vršil v sredi preteklega meseca, se je o tem vprašanju obširno razpravljalo in je bila iznešena tudi zahteva po spremembi zakona o mestnih občinah. še bolj nujno pa je, da se izda poseben zakon o samoupravnih financah.
»Eno leto nove mestne oprave«
Pod gornjim naslovom je mestna občina izdala knjižico, ki vsebuje poročilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča o enoletnem poslovanju sedanje mestne uprave (podano na seji mestnega sveta dne 22. decembra preteklega leta). Čeprav ima ta brošura čisto politično propagandni značaj, je bila izdana na stroške mestne občine,
Gospodarske vesti
—:i Povečanje uvoza iz Anglije. Ko smo lani uvedli kontrolo uvoza, iino bili zaradi , pasivne trgovinske bilance s to drža/.o [ primorani, omejiti uvoz kontrolnih proiz | vodov na 50°/o uvoza iz prejšnjega leta. 1 2e sredi Lam kega leta pa se je pričel naš izvoz v Anglijo znatno dvigati in je v tretjem četrtletju dosegel 112 milijonov Din nasproti 44 milijonom v istem trome-eečju prejšnjega leta. Odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki regulira uvoz iz Anglije tako, da določi vrednost uvoza glede na višino našega izvoza v predhod ni h četrtletjih. Glede na povečanje uvoza je v 3. četrtletju lanskega leta odbor za kontrolo uvoza pri Naro.imi banki Oklenil, da se dovoli v prvem letošnjem četrtletju uvoz v višini 100"/o uvoza v letu 1935, kar bo zneslo okrog 100 milijonov Din. Ker pa č« je v četrtem lanskem četrtletju naš iz. voz v Anglijo nadalje dvignil, je računati, da bo v prihodnjem četrtletju dovoljeno uvoziti iz Anglije za Okrog 140 milijonov Din.
- Konkurz je razglašen o imovini Val-terja Engslata, trgovca v Ljubljani, Miklošičeva 36 (upravnik mase Jakob Petrovič, odv. v Ljubljani; prvi zbor uipmjkov 1. februarja ob 9., prijavni rok 1. marca, ugo-vitveni narok 8. marca).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini zapuščine po pokojnem Jakobu De reaniju, posestniku in trgovcu v Žužemberku (poravnalni upravitelj Emerifc Ločnik, notar v Žužemberku; poravnalni narok 4. marca olb 10.30 peri srerfkem sodišču v Žužemberku, prijavni rok do 23. februarja).
-= Licitacije. Dne 26. februarja bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo motorja za motorni čoln. Dne 1. februarja bo pri upravi vojno-tehnlčnega zavoda v Kragu-jevcu ofertna licitacija za dobavo jeklene pločevine, bakrenih trakov in žice, 5. februarja za dobavo trakov iz medi, 9. februarja za dobavo cinkove pločevine, jekla in trakov iz jekla, ribjega in mineralnega olja, loja in cerezina, do 10. februarja za dobavo amerikan-platna, bombaža za čiščenje ter vrvic.
=Dobave. Prometni oddelek direkcije državnih Železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo 25.000 pol in-digo-papirja. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo krogličnih ležajev, gumijastih cevi, 3.000 kg bencina, 1.000 hrastovih i
pragov, raznega železa ter strokovne knjige: do 11. februarja za dobavo vijakov z maticami, teodolita, letev za merjenje ter strokovnih knjig, do 14. februarja za dobavo 500 kg firneža. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15 februarja ponudbe za dobavo 1.000 m kabla, železne pločevine, vijakov ter žebljev za tračnice.
Borze
27. januarja
Na ljubljanski borzi »o v privatnem kliringu avstrijski šilingi za nnaJenkost popusti in so se trgovali po 8.03, medtem ko je bilo za angleške funte povprašev-anje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.00, v angleških funtih po 238. v crških bonih po 32.25 in v klirinških nakaznicah na lire po 2-45. Nemški klirinški čoki so prav tako popustili in stanejo v Ljubljani 12.50. v Zagrela pa 12.36 odnosno z»a konec jantarja na 12.40 in za ko^ec februa.rjn na 12.2750. Beograjska borza zaradi praznika ev. Save ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržiščni »e je Vojna škoda nadalje okrepila rn je bila za-krjučena najprej po 384. pozneje pa po 387. Tudn tečaj Bla in-ovega posojala se je dvignil i^ ie h>"J zabeležen promet po 79 in 79.12. Zikiljričfc! so bili Se v 4B/o agrarnih obveznicah po 52.50 v delnicah Šečerana Osijek po 170 in 177 m v d^l-nic^ Osiječke Ijevaonioe po 170 in IO'* itevi/
Ljubljana. Amsterdam 2387-66 — 2402.25. Berlin 1753.03 — 1766.91 Bruselj 734.69 — 739.76. Ourih 996.45 — 1008-52. London
218-41 — 215.46, Newyoric 4328JS0 — 4364.82, P208.22 — 204.66, Praga 152.04 — lfi8.14, Tnt 228.70 — 231.78.
Curih. Beograd 10. Pariz 20 3750. London 21.4250, Newyork 437.25 Bruselj 73-7250. Milan 23.0250. Amsterdam 239.50, Beri« 176. Dunaj 78.20 Stookholim 110.5750 Oslo 107.7750. Kobenfcavn 95-75, Praga 15.26, Varšava 82.50, Budimpešta 85-75. Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 384 — 385. 4% agram-e 52.50 — 53 6% begluške 71 — 72 50. 6*Vo dabn. agrarne 69
—	69.50, 7% invest 86.50 den. 7% sfabLli*-85.50 den. 7*/. Drž hip. ba«ka 94 — 98. 7*U Blair 799.12 — 79-25. 8% Blair 89 — 90; deliNCe: Narodna banka 7200 den., PAB 195
—	200 Trboveljska 225 den. Šečerana Osijek I74 — 176. Šečeana Veliki Bečkerek 700 den« Duhrovačk« 320 den-. Ocea^ia 250 <k»).. Jadranska 360 den.. Guifimann 50 bd., Osiječka Ijevaondca 180 — 190-
Blagov«*-» tržišča
ŽITO
+ Chicago, 27- januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 128, za julij 112.125, za sept. 109; Koruza: za sept. 109.625.
-f Winnipeg, 27. januarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 121, za julij 117.75, za sept. 106.625.
+ Novosad <ka blagovna borza (27. t m.) Zaradii prazni.k a sv. Save borza danes ni poslovala
-f Budimpeštanska terminska borza (27. t. m. Tendenca riajba. Koruza: za mai 14-24
—	14.25. za julij 14.66.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 26. januarja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za jaru 6.99 (prejšnji dan 6.91), za julij 6.86 (6-78) za dec. 6.49 (6.43).
+ Newyork, 26. januarja. Tendenca ko maj stalna Zaključni tečaji: za februaT 12.45 (12.38), za julij 12.26 (12.19).
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek. 28. januarja: Korajža velja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Petek, 29. januarja: Ob 15. Konjeniška patrola. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din.
OPERA
Četrtek, 28. januarja: Cavalleria rustica-
na. Glumači. Red Četrtek. Petek, 29. januarja: Zaprto.
Uprava gledališča je povabila g. Josipa Rijavca na dvoje gostovanj, čim se vrne s svojega nad vse uspešnega gostovanja v Rusiji. Te dni se je g. Rijavec vrnil v Zagreb. Ce bo mogoče bo gostoval prvič že v nedeljo v Verdijevemu: »Plesu v maskah«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrrtak, 28.; Dr. Premiera. Petek, 29.: Zaprto.
Sobota, 30.; Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red- C. Prvič. Gostovanje Pavle Udovjčeve.
Zanimalo vas bo.. •
da je gostoval g. Štefan Marčec pretekli teden v zagrebški operi kot Samson (Saint sSaens; Sam-on in DaULa) v pari ji, ki jo je pel pred nekaj leti že v Ljubljani z velikim uspehom. Kljub koncertu Borovskega, kj se je vršil isti večer je bilo gledališče razprodamo in g. Marčec je žel za svoje petje navdušene aplavze občinstva.
da bo priredilo članstvo Udruženja gie" daliskh igralcev letos na pustni torek svoj »Bohemskj večer« na katerem bodo sodelo« valj z izbranim posebno zabavnim sporedom člani opere jn drame. Prired iev se bo vrši. la v korist igralskega bolniškega fonda;
da bo prihodnja premiera v oper; novo našrtud nan baletn- večer, z gostom Maksom F romanom, koreografom in eoloplesalcem iz slavne plesne družine Fromanov. Balet bo
izvajal Rimski _ Korsakova; Šeherezado
na Schumannov ciklus klavirskih skladb, ki iih ie >nst rumeni i ral Kreš-mir Baranovič balet »Les papillon6« in Poiovske plese iz Borodinove opere »Knez Igor« Premtera bo predvidoma 6. februarja;
da bo gostoval g. Josip Rijavec ki se je vrnil s svoje koncertne turneje križem Rusije, v dveh operah; Verdijevem »Plesu v maskah« in »Luciji dj Lammennoor« Naš rojak je žrf nenavadno velike uspehe kjerkoli je gostoval: v Sverdlovsku. Modkvi, Le« ningradu, Tiflisu. Baku, Kjslovodsiku i. t d.
Razpis.
Občina Zabukovje, s rez Brežice razpisuje
pragmatično mesto
občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razrede srednje aH njej enake strokovne šole. — Varščina din 5.000.—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po ČL 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Zabukovje, dne 25. januarja 1937.
OMiaa Ljabljaat lisa tal pogrebni Mar od
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
ZORČIČ FRANJO
KNJIGOVODJA
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 29. januarja 1937 ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1937.
Globoko žalujoča soproga ŠTEFANIJA fn ostalo sorodstvo.
Avto za mrtvaškim vozom
===== Cefrtefc, 28. I 1937.	'
FrAndja Sestita Evropi
- »jima« si. B ^ Glavni obtoženci v moskovskem procero
=====—= 6 ===== T Robot igra klavir
V San Franciscu so imeli nedavno prireditev posebne vrste. Pred izbranim občin« sitvom je umetni človek robot igral klavir, jm sicer celo uro. Mehanizem robota je bil, tako pišejo ameriški listi, precej enostaven. Robot je imel v prsnem košu valje, ki so sprožali prste na roki, da so udarjali po tfip kah. Ton igre je bil seveda zelo mehaničen kljub temu je žela produkcija velik uspeh, kajti gledalci so bolj uživala z očrni kakor z ušesi.
general UgakL
Po ulicah angleškega mesteca Highgate ee je pred dnevi pomikal mrtvaški sprevod s telesnimi ostanki Edvarda Kitsona. Takoj za mrtvaškim vozom se je peljal avtomobil, in sicer na izrecno željo Kitsona. Pri volanu je sedel pokojnikov brat.
Edvard Kitson je umrl v 43. letu svoje dobe. V svetovni vojni so mu na bojišču zmrznile noge. Eno nogo so mu odrezali, drugo so rešili s tem, da so odrezali na nji vse prste. Kitson se je moral poslej voziti z avtomobilom. Vedno je zatrjeval, da mu je ostal en sam prijatelj v življenju — avtomobil. Zato je v oporoki določil, da se mora ta njegov »najzvestejši tovariš« peljati takoj za krsto.
Oče odsekal hčerki roko
V Szumogu na Madžarskem se je pripeti« la te dni neverjetna surovost poživnjenega očeta. Posestnik Melhor K;s :e r**dal evoi° sedemletno hčer v vaško gostjlino po stekle nico vina. Ko ee ie deklica vračala domov, pa je padla. Steklenica z vinom se je raz« b:la!, pijača pa se ie razlila po lleh. Očeta pa je to razkačilo, da je vze' sekiro, položil roko hčerke na tr.alo jn jo odsekal. Deklica je zaradi tega sko^o izkrvavela in je malo upanja, da bi okrevala. Vaščani so nad nečloveškem početjem očeta tako razburjeni, da zahtevajo za zločin smrtno ka« zen-
Poosebljeno božanstvo
Nočna pristajanja letal
Ameriški letalski tehnik Merton je v družbi z nekim dr. Zvorkinom izumil napravo, ki omogoča letalom pristajati tudi ponoči na ncrazsvetljenih letališčih. Rešitev tega problema je baje tako posrečena, da pomeni posebno za vojaško letalstvo ogromno pridobitev.
Na letališču proizvajajo v ta namen ul-trardeče žarke, ki so človeškemu očesu nevidni. Letalo pa ima napravo, ki te žarke vsrka, razvije in jih registrira. Letala s takšno pripravo potem lahko pristanejo na letališču nc da bi ga bilo treba razsvetliti.
Cenejši cement
Dunajski listi poročajo, da se je pocenil cement. To je prvi korak k pocenitvi gradbenega materiala, ki povzroča, da so stanovanja tako draga.
Zopet četvorčki
Kmetica Vaierija Smarova je v rumunski vasi Buzen rodila četvoroke, in sicer enega dečka in tri deklice. Mati jn otroci so tdravi.
Morilec carjeve rodbine
Reuter poroča iz Londona, da je bil v Moskvi aretiran znam Belobradov, mož. ki je dal ukaz za usmrtitev rodbine zadnjega ruskega carja.
Ponarejevalci kovancev
V Lilleu je kriminalna policija prijela tri mednarodne falsifikatorje, ki so ponarejali novce. Ugotovljeno je. da so ponarejevalci v šestih mesecih razpečali za 300 tisoč frankov denarja. Vse falsifikate so spravili srečno v denarni obtok.
Na letošnjih lepotnih tekmah je bila izvoljena za miss Evropo miss Španija. Toka) ji čestita k izvolitvi in poroki miss Francija.
P i a t a k o v (na levi) je Rus, ostala dva Rade k-Sobelsohn (v sredi) in Sokol-
n i k o v-Brillant (na desni) sta Žida
Dihajoča gora
Zanimiv geološki fenomen v Avstraliji
V	bližini mesta Castlemaine v avstralski državi Viktoriji imajo hrib, ki predstavlja na našem planetu geološki fenomen brez primera. Hrib namreč >diha«.
Do približno pred petdesetimi leti so v tem hribu kopali rudo. Nastal pa je ogenj Id je opustošil rove in uničil naprave in tedaj so izkoriščanje ustavili. Za spomin na ekjploataoijo rudnika je ostal samo neki rov, ki je danes že precej propadel. Vendar pa ima ta odprtina v življenju hriba važno ulogo. Kakor človek zajema zrak skozi stari, opuščeni rov.
V	ostalem se odigrava dihanje hriba pri |
Castlemainu z geološkega zrelišča posma-trano, takole: hrib sestoji iz precej mehkih, luknjičastih snovi, nad njimi pa ležijo sleladovi bazalta. Kadar poletno sonce segreje površino hriba, se bazalt širi in lomi. Tako nastanejo na površini hriba vsako leto nove luknje, pod njimi pa razpoke, skozi katere prodira zrak od zunaj v notranjščino hriba, ki se ob vsaki takšni pri ležnosti napolni z zrakom. Ko potem nastopi hladnejše vreme, se odprtine same od sebe zopet zamaše, seveda šele potem, ko je hrib zopet > izdihnil« v topli letni do | bi vsrkani zrak.
V ohednici so jih usmrčali
škandalozne razmere v ameriški jetnišnici
V Ameriki se že delj časa govori o škan daloznih razmerah, ki vladajo r nekaterih ondotnih kazenskih zavodih. Z ozirom na te glasove se je odločila soproga preziden-ta Zedinjenih držav, mrs. Rooseveltova obiskati jetnišnico v Ck>lumbdji, ki je zdaj stara 61 let. V tem zavodu je odkrila naravnost sramotne razmere.
Dobila je namreč dokaze, da so usmrčali jetnike naravnost v obedinici, Jetniško poslopje je tako staro, da mu primanjkuje prostorov. V zadregi za prostor so pre- |
uredili kar obednico za u^mrtitvene procedure. Postavili so v neki kot električni stol in so na njem usmrčali zločince v času, ko so bili drugi kaznjenci v celicah.
Prezidentova soproga je odkrila da živi v tej jetnišnici namesto predpisano največ 480 kaznjencev skoro 700 zločincev. Zaradi tega bo zastavila pri svojem možu ves svoj osebni vpliv, da se te razmere izboljšajo, predvsem pa, da prenehajo nevzdržna praksa z ubijanjem ljudi v prostorih, i ki rabijo drugim za obedovanje.
Nemci v Abesiniji
Sredi februarja bo odpotoval iz Nemčije v Abesinijo profesor Zur Miihlen, znanstveni vodja italijansko-nemške ekspedicije za izkoriščanje naravnih zakladov Abesinije. Profesor bo vzel s seboj več geologov in rudarskih inženjerjev. Komisija bo preiskala razne kraje v Abesiniji. Iskala bo v glavnem svinec, nikel m krom.
Volkovi krvoloki
Napadeni zdravnik — Dramatična borba med kaznjenci
in zvermi
Iz Cernovic v nekdanji provinci Bukovini poročajo o grozljivem doživljaju zdravnika dr. Konstantina Graneja, ki je bjl pozvan k nekemu hudo bolnemu kmetu ter so ga na poti domov napadli gladili volkovi.
Zdravnik je sedel v saneh brez orožja ter je poganjal konja, ko je začutil za seboj zavijanje, kj inu je razodelo, da gre za nje. govo sledjo trop volkov. Konja sta postala nemirna in sta kmalu s sanmi zdirjala da« lje. zdravnik pa je ostal sam sredj ceste. Volkovi so prišlj do njega, prevrnili sani in tulili. Dr- G rane je mislil, da je po njem. Toda imel je srečo. Zveri so jo rajaj ucvrle za pobeglima konjema. Zdravnik je obležal nezavesten v snegu. Našli so ga naslednje jutro z zlomljeno nogo, katero si je zdrav« nilk pokvaril pri padcu z vozila na cesto. Nekaj sto metrov od zdravnika so ležali
ostanki raztrganih konj, kj so Jn volkovi
razmesarili in požrli.
Podoben strahoten doživljaj je imela tudj skupina kaznjencev, ki so jih poslali v Kiš&r nevu kidat sneg na cesto. Možje so bili z lopatamj v rokah na delu, ko je odnekod pridrvel trop lačnih volkov. Med zvermi in kaznjenci se je razvila pravcata bitka. Slednji so 6e branili z lopatami in krampi, dočim so pazniki streljal s službenimi revoL verjj. Paznikom in kaznjencem se je naposled posrečilo ukrotiti zverine ter jih zapoditi v beg. Po tej bitki so ugotovili, da je obležalo nič mani kakor 13 volkov ranjenih in onemoglih sredi ceste. Toda tudi človeške žrtve ni so izostale. Dva kaznjenca sta bila tako oklana. da so ju morali nemudoma prepeljat; v bolnišnico, kjer se bor;ita s smrt ?o.
Kavalirski tat v Niči
Tat je vrnil pisateljici Coletti denar in ji povrhu še pisal
ganljivo pismo
Ko se je te dn.j vračala znana francoska pisateljica Colette od neke predstave v Niči domov, jo je napadel možici ter ii iztrgal iz rok torbico, v katerj je bilo med drugim 3000 frankov gotovine- Naslednji dan je prejela Colette po pošti pismo z uropanimi bankovci in z naslednjim opravičilom;
»Madame, gotovo se boste čudili mojemu pismu. Toda nisem si mogel nikakor dovo« liti. da bj obdržal denar pisateljice knjig »Mon cher« in »Claudine«. Ljubim vaše knji
ge, ker me spominjajo na lepše d-i mojega življenja. Kljub stiski, ki me je pr.siiila, da sem vam ukradel ročno torbico, se čutim priimoranega, da vam vrnem denar. Bil bi neznansko srečen, če bi mogel to osebno storiti, toda to se ne more zgoditi iz ra« zumljivih razlogov. Ostati moram pač v senci! Prejmite izraze mojega odličnega spoštovanja. Tat.«
Colette je objavila to pismo v Ijetih, ki izhajajo v Niči ter se potom tiska zahvalila napadalcu za denar in kavalirstvo.
Vnuk velikega cesarja
Prvi sin Napoleona Bonaparta
Železnica plačuje alimente
Pred časom se je smrtno ponesrečil na železniški vožnji na madžarski železnici mladenič, ki je imel z neko Frančiško Kess-lerjevo nezakonskega otroka. Nezakonska mati, ki je ob mladeničevi smrti izgubila hranitelja svojega deteta, je vložila tožbo proti železnici in te dni se je vršila obravnava Sodišče je temeljito proučilo vlogo to-žiteljice, ki je izjavila, da ni izgubila samo hranitelja otroka, marveč tudi priliko za možitev, ki ji je bila zatrdno obljubljena. Sodišče je priznalo nezakonski materi rento 50 pengov na mesec, zahtevo po enkratni odškodnini zaradi zmanjšane možitvene prilike pa je odbilo.
Veleletalo za prekomorski promet
Skoraj vsak dan sporočajo o gradnji kakšnih novih orjaških letal bodisi za vojno, bodisi za prometno službo. Znane Fok-kerjeve delavnice na Holandskem so se tudi odločile zgraditi veliko letalo, ki naj bi pot iz Amsterdama v New York opravljalo brez pristanka. To letalo bo izdelano kot 5motorno celinsko letalo in bo imelo prostora za 36 potnikov na sedežih ali 18 potnikov na ležiščih. Posadka bo štela 5 mož.
Konj Windsorskega vojvode
Iz Genove poročajo, da so te dni vkrcali belca Wmdsorrskega vojvode na neko angle« ško ladjo, ki ie krenila na pot v italijanska pristanišča. Tam bodo belca bivšega angleškega kralja prekrcali ter odpeljali z želez nico na Dunaj.
Prince je bU umorjen
Francoske sodne oblasti so te dmi končno zaključile spise o aferi sodnika Princeja, čigar smrt je svojčas zbudila v pariški in vsej francoski javnosti velikansko razburjenje. Dognano je, da Prince ni izvršil samomora, kakor so nekateri domnevali, temveč je bil umorjen. Toda kdo ga je umoril, ni mogoče ugotoviti. Iz tega vzroka tudi ni mogoče pozvati nikogar na odgovornost
Nova odprava na Mount Everest
Odbor za odpravo na Mount Everest je
dobil dovoljenje, da organizira novo ekspe-dicijo na najvišje gore sveta. Odpravo bodo sestavili 1. 1938 ter jo bodo poslali v Tibet, da se naskoči še enkrat vrh Mounta Everesta.
Poročali smo že, da je pred kratkim umrl v Franciji grof Gaston Leon prodajalec adresarjev. Mož je bil vnuk cesarja Napo leona Bonaparta.
Oče umrlega grofa je imel v Napoleonovem življenju važno funkcijo, ne da bi zato vedel jn ne da bj se tega zavedel. Bil je namreč prvi Napoleonov sin. Mati tega mo ža j>e bila v službi Bonapartove rodbine in je imela nalogo citati Kairolimi Bonaparte iz knjig- Rojstvo sina s to žensko je najbrž Napoleonu vdihnilo misel na ločitev od Jo-sephine. ki je bila prej Napoleonu vse na svetu.
Napoleon je iflpvedel za rojstvo svojega prvega sina 31. decembra 1806 na vojnem pohodu v Rusiji. Takoj je začel kovat; na« črte o njegovi bodočnosti. Toda 1. januarja 1807 je odpotoval dalje v Varšavo. Tam se je seznanil z grofico Waleesko, ki mu je takisto rodila sina. Kdo ve, če ne bi bil
Tisoč vreč smodnika je eksplodiralo
V čilskem rudniku za pridobivanje bakra ▼ Anacondi se je primerila v ponedeljek strahovita eksplozija, ki je zahtevala več nego Sto človeških žrtev.
Nesrečo je povzročila iskra, ki je prCd časom vžgala tisoč vreč smodniika. Moč eks« plozije je bila tolikšna, da se je vse podzemlje treslo kaikor ob močnem potresu. Zemski skladi se dolgo niso mogli umiriti in so se majali tudi še potem, ko je eksplozija končala svoje razdejanje.
Rudnik, kjer se je zgodila katastrofa, kaže strašno podobo. Med žrtvami je baje tudj neiki nem%i jnženjer, z imenom Rus. Silovitost eflosplozije najbolje ponazarja dejstvo, da je zletelo 20 ton težko električno grebalo y rudniku ▼ zrak kakor otročka igrača.
Strašen samomor
V madžarskem KenXenrju je izvršila ne«« ka. mlada, nedavno amožena kmetica nenavaden samomor. Ko je bil njen mož z doma se je slekla do golega, šla v najhujšem mra, zu na dvorišče ter si tam prerezala trebuh e kuhinjskim nožem. Nato si je prerezala še žile na rokah. Nezavestno so jo sosedje odnesli k zdravniku, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Toda mlada žena očividno ni hotela živeti. Ko so jo pustili v bolnišnici nekaj trenutkov brez nadzorstva, je vstala e postelje in se zavihtela z balkona treb-Jega nadstropja v globino. Obležala je mrtva z razbito lobanjo.
S m debel led
V skandinavskih fjordih je pritisnil zad« nje dni takšen mraz, da je voda zamrznila jn se je napravil led, ki doseže mestoma 5
1 metrov debeline. Promet z ladjami je popol noma ustavljen, ljudje se vozijo s sanmi ' čez debele plošče ledu.
general Teraači, Id predstavlja vojaško stranko in veleindn-strijo. Ta skupina forsira japonski aktivi-zem na Daljnem vzhodu. Na nasprotni strani pa je prijatelj rumenega parlamentarizma, ki mu je mikado poveril mandat za sestavo kompromisne vlade,
Slika bodočnosti — Štorklja na obisku.	(»La Semaine«)
Med dvema stoloma
koleba te dni japonska politika. Na eni strani se nahaja bivši vojni minister,
grof Leon postal minister pod Napoleonom, da ni prišel cesarju na pot drugi sin, otrok grofice Waleeske, kj se je pozneje s protek« cijo povzpel do ministrskega naslova.
Mala antanta na znamki
Rumunska poštna uprava je dala v promet znamko z glavo kralja Carola ter z ob« stranskim dodatnim na tiskom ostalih dveh članic Male antante, Jugoslavije in češkoslovaške.
ANEKDOTA
Edison je zelo slabo slišal. V zadnjem le, tu njegovega življenja ga je obiskal nek: zdravnik iz Louisiane. Obljubil je mojstru, da mu bo vrnil sluh z operacijo. Toda Edi« son je ponudbo zavrnil z besedami; >Naglu hoeit me nikakor ne ovira in moti pri delu, nasprotno, pomaga mi, da se lažje koncentriram, ko ne slišim nobenih nepotrebnih zvokov % šumov. Ne dvomim, da bi bili uspehi znanosti mnogo večji, če bi 6e ljudje mogli zatopiti jn poglobiti v ideje, ki jih razsvetljujejo«.
VSAK DAN ENA
Japonski cesar Hirohitov svečani oblekL
Moskovski državni tožilec
^ — ~
Višinski, zastopa obtožnico v novem procesu proti privržencem Trockega-Bronsteina
R. URBAN«
Vstajenje gospoda Treeja
R o m a o
84. poglavje
Zvečer so izšli skoraj vsi listi v posebnih izdajah, ki so šle v denar, kakor le malokdaj po velikih dogodkih za časa vojne.
>Taylor in Kat sta ista oseba!«
»Tayk*r morilec berača Miliarda!«
»A kdo je portershallski morilec?«
»Ali je bij gospod Tree tudi umorjen?«
»Barton izračunava morilca!«
Tako je bučalo iz papirnatega gozda. Velikanska množica je oblegala Scotland Yard. Filmovci so vr-tili vse, kar je prihajalo in odhajalo, brezžična služ-ba je vsake četrt ure oddajala najnovejša poročila, m prodajalci izidov nedeljskih dirk so imeli to pot slabo kupčijo. Ves London je bil vročično razburjen.
Robin je že nekaj ur zasliševal Eugena Taylorja.
Pri tem je kričal, bi! ob mizo in razsajal Taylor še vedno ni hotel vreči puške v koruzo, upal je, da
se bo še kako udržal, in le korakoma prepuščal bojišče sovražniku. Stoprv pri soočenju 8 Stanleyam se je zrušil Robin je bil to soočenje kaj zavratno pripravil. Najprej je šel k glavarju brigade v celico in mu rekel, da Kat sploh ni mrtev, ampak da je že nekaj dni v policijskem zaporu in da je on izdal brigado.
Stanley je od jeze kar podivjal. Višji nadzornik je koval železo, dokler je bilo vroče in v pravem stanju, ter dal odvesti Stanleya v sobo št. 111., kjer je bil Taylor. Tam se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko je Stanley zagledal gospoda Taylorja, je prepade® odskočil in se zagrabil za glavo.
»Vidite,« je rekel Robin, »takšen je Kat v resnici!«
»Kaj?« je zarjovel glavar brigade »Ta pes je
Kat? Saj tega že davno poznam, izdajalskega lopova, ta je pred nekaj leti v New Yorku z menoj vred zavil draguljarju Brokmanu vrat in me opeharil pri delitvi plena Zdaj vem, kaj se mi je zdelo pri tem Katu znano in odkod je bila njegova modrost. Počakaj, pes!« S temi besedami je hotel planiti nad Taylorja, a nekaj krepkih redar-skih pesti ga je zadržalo.
»Pomirite se,« je rekel Roban, »tudi to ime je bilo izmišljeno, v resnici se piše Taylor. Zabavno kaj?«
V naslednjih dveh urah je dobil iz Taylorja obširno priznanje.
»Tako,« je rekel ob devetih zvečer seržant Do-
nald višjemu nadzorniku, ko ga je spremljal v kantino na majhno okrepčilo, »do tod je stvar v redu. Zdaj potrebujemo samo še portershallskega morilca, pa bo vse jasno.«
»Barton ga izračunava,« je odvrnil Robin in pogledal! na uro; »upajva, da ne zaračuna svoje glave. Samo če najdemo Stana, ga je moči rešitL«
»A sluge niso našli.
85. poglavje
Ob tistem času je sedel Barton Se vedno v mrliški sobi, pil črno kavo in kadil cigarete. Oči so mu bile vdrte, neobrita lica upadila in globoko razbrazdana, roke so mu drhtele. Pred pol ure je bil Robin poklical nadzornika na telefon ter mu povedal vsebino Taylorjevih in Stanleyev£h priznanj.
»Sluga je torej vedel, da mu strežejo po življenju, in je gotovo napisal svojo zgodbo...« je pričel Barton morda že stotisoč od kraja, obrača je se k seržantu Cocku, ki je spal z odprtimi usti. In znova je je! navajati okolncsti, po katerih je sklepal, da morajo biti vsi dokaza zapopadeni v besedi »cikloida«.
Ob desetih zvečer je nadzornik zbudil seržanta.
»Cock!« je zaklical. »Kaj ne da ste nekoč rekli: če bi hoteli kako stvar posebno dobro skriti, bi jo vtaknili meni v žep?«
»Da, tako sem dejal,« je zaspano odsvrail seržant.
»Cock!« je zakričal Barton. »Kaj, če je bil Sto-
ne enakih misli! Mogoče U bilo; dan pred mrliškim ogledom me je obiskal v moji pisarni. In — da, res — enkrat sem moral iz sobe, in ko sem se vrnil, je balo videti, kakor da bi ga bil prestrašil —«
Nadzornik je poskočil in jel dirjati po sobi kakor lev, ki je zadiuiha! meso.
»Cock!« je mahoma zarjovel, da so kar šipe za-žvenketaJe, »pred polico za knjige je stai! In na polici je leksikon!«
Barton je prevrnil stol, ki mu je bil na poti, skočil k vratom, planil na hodnik ter zdrevil po stopnicah in pred hišo, kjer je stal avtomobil. Seržant Cock ga je le s težavo dohajal, in komaj je pri-sedel k njemu, je Barton pognal voz na ves plin, da je zletel po cesti kakor koza.
Enkrat med blazno vožnjo se je nadzornik nagnil k sosedu, rekoč: »Moje poslednje upanje je v lekeiku na moji polici pod geslom »cikloida«. C* se izkaže, da je bilo napačno, je vse končano. Izžet sem do zadnje kaplje.«
Ko sta se približala Sootland Tardn, se je Barton začudil nepregledni množici ljudi.
»Vas čakajo,« je menil seržant.
Barton je ustavil voz nekaj v stran od policijskega poslopja in nespoznan prišel do hišnih vrat. Nato je skokoma zdirjal v svojo pisarno, stopil s C očkom vred vanjo in od znotraj dvakrat obrnil ključ.
Tisto minuto se je odločila njfegova usoda.
pregled
Oče modernega mišljenja
Pravkar poteka 300 let. kar je v Parizu izšla knjiga, ki po svoji sorazmerno drobni sunanjosti — prcdrobni za dobo debelih bike v in težkih foliantov — ni mogla vzbudili posebne pozornosti. Nihče bi ji ne prerokoval, da bo imela vpliv na evropsko zgodovino. In vendar sodi Descartov spis »D i s c o u r s de 1 a m e t h o d e« ki je fesel v januarju 1637, med tiste redke knjige- o katerih lahko trdimo brez pretirava aja da so soodločevale pri oblikovanju te-2a r^ar imenujemo moderna kultura Zato ja januar 1637 datum v zgodovini evrop-tkega mišljenja, posebej še v zgodovini novejše filozofije.
Rene Descartes, ki se je v svojih tatinskih spisih podpisoval Renatus Car t c s i u s. se je rodil štiri leta pred koncem 16. stoletja v Touraini kot potomec i tare aristokratske rodbine. Če pogledamo njegovo sliko, zlasti če jo vidimo v galeriji filozofskih obrazov od Konfucija in Sokrate do Bergsona in Schellerja. se ne moremo ubrar.:i' vtisku. da je njegov obraz kar le »nogoče dale." od značilnih fiziognomij filozofov. S slike nas gledajo izpod razmr-šenih la; drene, skoraj izzivalne oči grand-seignerskeg-a vojščaka, ki rajši suče meč za slavo svojega imena ali za naklonjenost le pe grajske g'./spe. kakor pa da giobokoum-no razmišlja o poteh in ciljih človeškega spoznanja in o zadnjih metafizičnih skrivnostih Oee in ustvarite!] moderne filozofije, le pere et le creafeur de la philoso-phie moderne kakor ga imenuje Emile Fa-guet, je bil pravi sin 17. stoletja: čisto zemeljski človek vajen surovosti in boja plemič in vojščak, nemiren potovalec ki je svoje nič kaj krepko telo in ne posebno trdno zdravje preizkušal na vojnih pohodih in dolgih, napornih potovanjih L. 1617. »c je zna-el v holandski vojski. 1 1620 ga je želja po vojaških pustolovščinah privedla z vojsko Maksimilijana Bavarskega pred Prago kjer se je 24 leni Francoz boril v službi reakcije in sodeiova! v bitki na Beli gori Mladi Descartes pač ni slutil, da bo r. iegova prosvetljena filozofija udeležena v koncertu tistih duhovnih sil, ki bodo dve •sto let pozneje pozneje zopet prerodMe češki narod.
Pozneje je bil slekel vojaško unifsrmo in popotoval kot gospod po Evropi. Nemirni valovi časa. ki so ga gibali težki religiozni spori, so že zrelega moža in pred samim seboj dognanega filozofa vrgli na 'lolar.dsko. takrat svetlo pribežališče vseh. ki so trpeli pod pritiskom protireformacije-deželo verske in miselne svobode kamor se je bil zatekel tudi Čeh Tan A ni os Ko-mensky Odtod je objavil Descartes v letih 1637—1644 dela ki so za vse čase ohranila in vrgla v obtok razvoja in napredka n jegove največje in najpomembnejše filozofske ideje. L. 1649 se je preselil na vabilo učenec švedske kraljice Krist v Stock-fcolm nadejajoč se. da bo lahko pod zaščito dvora in v čistem blesku skandinavskih voda nadaljeval svoja razmišljanja o najvišjih vprašanjih kritičnega uma. Tu ga je že 11 februarja 1650 požela smrt.
Bivši gojenec siavne jezuitske šole v La Fleche se je že zgodaj seznam 1 s filozofijo, vendar pa so spoznave, ki jih je dobil pod etiketo tedanje službene filozofije. bolj vznemirjale kakor nasičalc njegovega duha Na vojnih pohodih in dolgih potovanjih so se mu oblikovale nove ideje, prihajajoč iz globin njegovega genialnega duha nalik skušnjavam in utvaram ki se jih je skušal iznebiti Ni nezanimiv in za bodočega filozofa francoskega racionalizma neznačilen podatek iz njegovega življenjepisa, da je 1 1624 romal v Loretto in prosil Mater božjo, nai ga otme iz skušnjav filozofskih dvomov Ko je nekega novembrskega dne počival v vojafkem taborišču pri Veubur-gu na Donavi, ga je nenadno obsinilo spoznanje. ki tvori temelj njegove filozofije da je treba najprej o vsem dvomiti in sle-hern zapleten problem razčleniti na preproste. jasne in očitne resnice Dvom in razčlenjevanje — to je bistvo njegove analitične metode ki jo ie šele i. 1637 razložil v knjigi »Discours de h methode pour bien conduire la raison et chercher la včritč dans >es sciences«
Kdo ne pozna Descartesovega najpopu !arnei'ega izreka »c o g i t o ergo sum mislim torej sem« izhodišče ne le nje gove filozofi ie marveč vseaa svobodnega mišljenja po reformaciji? Niegeve 'deje so bile velike in drzne kajti odpirale so sredi med reformacijo in protireformaci jo nov miselm tok vero v razum in v moč eksaktnega mi'lienja 1/hajaioč iz geome tnie in aritmetike z ene strani in z dvomov v dokončno veljavnost prir^anih res nic z druge shrani ie Rene D?«cartes v svoje kniigi »Discours de la mčthode« za r>r1 tudi filozofijo v trdni oklep metode. -? io je zahteval za čiste vede tn ki se mu 'dela edina zanesljiva pot k resnici.
Pour bien conduire la raison: da bi dobro vodili um Bistvo racionalizma, ki ga je Descartes povzdignit v veiik sistem, ni v svobodnem hotenju in svobodnem mišljenju. marveč v metodi, v redu ki ga za hteva sleherno mišljenje če hoče da posta ne podlaga novemu razvoju in napredku Prav zaradi tega je »Discours de la mčthode« tako važen spis. ne le za sam Descar-tesov sistem marveč za vso novo filozofijo in za razvoj eksaktnih ved Kartezi-janska metoda je bila prvi mogočen korak modernega sveta, slonečega na kritiki, eksperimentu in računu Kakor daljne bliskavice je oznanjala v dobi mračne proti-reformacije prihod dobe. ki prav v naših dneh preživlja svojo usodno, morda večerno krizo.
Larvatus prode o, zakrinkan nastopam, je dejal Descartes o svojem spisu. Kajti izkušnje, ki jih je imel Galileo Ga-iilei s sveto inkvizicijo, so preplašile tega filozofskega novotarja; bil je preveč ari-stokrat da bi bil hote! postati mučenec Filozof dvoma in analize ni bil fanatik. Filozof dualizma je preveč poznal ljudi, da bi bil prezrl moč iracionalne demonije. ki se upira razumu in njegovim resnicam Zato je s svojo knjigo dolgo odlašal Zaradi tega se je tudi odpovedal poslednjemu dvomu: dvomu o Bogu. Descartes je ostal metafizik: ne morda iz strahu pred vsemi po-sledki svojih nazorov, marveč zato, ker je metafizika nujno spadala v celotni sestav njegovega mišljenja
In vendar je bila v Descartesovi filozofiji ogromna novotarska sila. ki je gnala dalje in dalje: v prosvetljenost v francosko revolucijo, v tehnično civilizacijo 19. stoletja. Ob skromni knjigi, ki je izšla januarja 1637. stojimo kakor ob izviru velike reke. nič ne kaže na zunaj nje veličine. in vendar je tu izvor sile- ki žene veliko vodovje! Vsa »naturfilozofija« polpreteklega časa se naslanja na Descarte-sovo mehanistično pojmovanje prirodnega dogajanja. Najsi so nam dandanes že precej odtujeni »mehanični zakoni duševnega delovanja« in najsi zanikujemo, da bi bil človek samo stroj — v nasprotju z Descar-tesom pripisujemo danes že živalim nekoliko duševnosti, — je vendar mehanistični nazor 19. stoletja silno oplodil prirodne vede in pomagal tehniki do njenega ogromnega razvoja.
Moža, ki je preprosti ključ k znanstvenemu in kulturnemu napredku — metodo — proglasi! pred tremi stoletji za poglavitno filozofsko nalogo, je še 1. 1796. revolucionarni poslanec Mercier uvrstil med šarlatane in njegove kosto niso našle prostora v Panteonu, dasi je bd 1. 1794. sprejet sklep, da pokopljejo Descartesa med nesmrtnike. Genialno glavo, ki je oblikovala novo filozofijo prosvetljenega človeštva. kažejo — pravo ali nepravo — v nekem pariškem muzeju Kakor toliki drugi, med novejšimi zlasti Hegel in Nietsche, je imel Descartes svoje učence v kaj različnih strujah; kartezijanskih vplivov ne beležijo zgodovinarji filozofije samo v ra-"-i^nolictičnih sistemih in v izkustvenih v dah, marveč tudi v teologiji. Veliki metodik je z neštetimi vezmi spoien z vso stavbo moderne kulture.
ZaisSsId
Kaj pripravljajo naša založništva. Akademska založba napoveduje za poslovno leto 1937 faksimiiirano izdajo brižinskih spomenikov z uvodom, paleografskim in fonetičnim prepisom ter prevodom v današnjo slovenščino (v izdaji prof. Ramovša in prof. Kosa), dalje izbor iz del Janeza Sve-tokriškega v priredbi dr. Mirka Rupla in drugo knjigo Valvasorjevega berila v prevodu dr. Rupla Nadalje novo knjigo dela dr Fr. Stelcta »Monumenta artis sloveni-cae« in četrti zvezek del Otona Zupančiča z izvirno prozo.
O Prešernu ter političnih, socialnih in filozofskih vprašanjih njegove dobe bo predaval v petek, 29. t. m ob 19.30 v Ljubljanskem klubu univ. prof dr Fr. Kidrič.
»Proteus«, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, ki ga v redakciji dr. Pavla Grošlja izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani, je s pravkar izišlim 1 zvezkom nastopil četrti letnik Na uvodnem mestu prinaša razpravo dr Ladislava Klinca »Vitamini in avitaminoze« ki nas uvaja v inte resantne pojave vpliva vitaminov na človeško zdravje in opisuje vrsto težkih bolezni ki so v zvezi z vitaminsko pomanjkljivo nrehrano Prof dr Jovan Hadži ie posvetil spominu odkritelja Krapmskefia pračloveka dr Drag Gorjanoviča Krambergerja stro kovnjaško temeljit nekrolog združen z osebnimi spomini na slavnega zagrebškega paleontologa A M. je prispeval članek »Žive luči«, ki razpravlja o svetilkanju nekaterih živali, zlasti morskih rib. V rubriki
književne vesti čitamo poročilo o Andrdevi knjigi »Elektrika« in spisu profesorja nebesne mehanike na beograjski univerzi Milu tina Milankoviča »Durch ferne Welten und Zeiten«, ki je izšla lani v Leipzigu V rubriki Drobne vesti je objavljen članek P Grošlja »Rešitev v zadnjem trenutku«; tiče se zobra (Bos bonasus) ki mu preti enaka usoda kakor njegovemu sorodniku turu: da bo namreč ta vrsta živali izumrla J H piše o konserviranju rib s pomočjo zmrz-njenja- B Škerlj je prispeval nekrolog du najskemu antropologu dr. V. Lebzelteriu.
K. informira o mehkužcih Jadranskega mor- | la. J H. poroča o poskusu s čebelami glede njihove zaznave časa — »Proteus« izpolnjuje v naši revialni književnosti veliko vrzel. saj je to list. kakor smo ga že dolgo potrebovali Znanje o prirodi je in ostane temelj pravilne naobrazbe. »Proteus« razširja in poglablja to znanje v poljudni, vendar pa znanstveno zanesljivi obliki ter nudi slehernemu prijatelju prirode in resnice obflo vzpodbudnega užitka. Zarad svoje tehtne in zanimive vsebine in lepe opreme se »Proteus« priporoča sam po scbL
ggjg
mL
T
S š®2gmn še nogomet
V nedeljo bo gostovala v Ljubljani varaždinska Slavija
Komaj dober mesec nas loči od začetka drugega dela tekmovanja v ligi. Prvo nedeljo v marcu bomo zopet zaplesali liga-ško kolo. Zato je treba začeti s pripravami. To so spoznali vsi ligaški klubi in se zato tudi že živahno gibljejo. Vsem na čelu beograjski klubi, ki prav za prav z nogometnim obratom niti niso prenehali. Drugi so se zatekli v telovadnice in se sploh posvetili intenzivnim treningom.
Moštvo Ljubljane je imelo od srede decembra do srede januarja odmor. Sedaj so fantje že začeli s treningom. Toda samo pri tem ne more in ne sme ostati. Ni mogoče začeti na terenu z ligaško tekmo. Treba je torej igrati. Vsaj tri, štiri tekme so potrebne pred startom v prvenstveno sezono. To nedeljo je prva na vrsti. Ne glede na sneg in ostale neprilike.
V Ljubljano prihaja kot prvi letošnji
gost varaždinska Slavija. Dobro in solidno moštvo, prvo v zagrebškem podsavezu izza trojice ligašev. Morda tudi po svoji moči ne stoji — za njimi. Saj pričajo o tem rezultati iz Varaždina, odkoder je težko odnesti domov pozitiven rezultat. To vesta prav dobro i Hašk i Concordia.
Varaždinska Slavija je tipično tovarniško moštvo. Z vsemi vrlinami in napakami. Vrline prihajajo seveda v prvi vrsti v poštev. Takole klubsko vodstvo, ki ima široko zaslombo v podjetju, se sme ogledati naokoli po igralcih. Slavija te možnosti nikakor ni zanemarila, pa si je polagoma sestavila moštvo, s katerim se sme brez drugega postaviti.
Za prvo srečanje bo to moštvo našim morda še premočno. Vsekakor bo tekma zanimiva ln prijetna, prijateljska, pa vendar dovolj močna. Sicer pa bomo videli.
Pred velikim drsalnim sporedom
Prvenstvene tekme v umetnem drsanju bodo 1. In 2« februarja — z inozemsko udeležbo
Dmžavno prvenstvo v umetnem drsanju je dokončno določeno za dneva 1. in 2. februarja, in sicer bo 1. II. t 1. popoldne del obveznega drsanja, nato pa produkcija nastopajočih drsalcev, na praznik dne 2 II. t. I. pa dopoldne zaključek obveznih vaj. popoldne pa prosto drsanje in še produkcija sodelujočih. Prijavni rok je podaljša« do 30. t. m. opoldne.
Dosedaj se za ud^ežbo na teli tekmah ra?en tiiirijamskih delcev ni prijavili še noben udeleženec. Iliriji, ki bo to prvenstvo izvodla. pa je povabila zaradi pestrosti sporeda nekaj odličnih tujih drsakev iz Gradca hi Celovca, tako da. bo ttpored tes prvovrsten. Ni izkljmčeno. da bodo pri-Sli na tekme tudi drsalci z Dunaja. Del teh inozeiincev bo sicer tekmoval v konkuren-
ci. toda za državno prvenstvo se bodo ocenjevali samo domači, tako da bo najboljši Jugasloven v seniorski skupini postal se-niorski. naj~boljši Jugosloven v juniorski skupini pa juniorski prvak države v umetnem dT«nnju
IHrijanski drsalca so se preteklo nedeljo udeležili mtednarodnega drsalnega tekmovanja v Celovcu. Startala sta. Thumn med se-ruiorji. Biber pa med juniorji. Prvi je zasedel drugo mesto za Dunajčanom Gmeiner-jem. Biber pa je bil po svoja skupini najboljši. Ženska konkurenca, na tej prireditvi >e bila precej močnejša, toda naši v njej niso imeli nobene dovolj močne zastopnice. Ker je stanja pri nas tako Se letos tudi državno prvenstvo v umetnem drsanjn za ženske sploh ne bo izvedlo.
Razpis dveh smučarskih tekem pod Rožnikom
Smučarski klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 31. t. m. medklubsko propagandno tekmo v smučarskem teku, in sicer za seniorje na 12 km, za juniorje (15-19 let) na 5 km in za naraščaj (12—15 let) na 2 km. Start pri gostilni Strelišče pod Rožnikom ob 10. cilj istotam. Prijave se sprejemajo najpozneje še pol ure pred startom. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplomo. Start zaradi propagandnega namena dovoljen tudi neverificiranim. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prijav-nine ni.
*
V	nedeljo 31. t. m. priredi SK Reka v Ljubljani pod Rožnikom smučarske tekme, in sicer v treh kategorijah, in sicer za seniorje od 18 let dalje na 12 km za juniorje od 16 do 18 let na 6 km in za mladino do 16 let na 2 km.
Tekme so obvezne za vse verificirane in neverificirane člane kluba. Izven konkurence pa je start dovoljen tudi nečlanom kakor tudi verificiranim članom drugih klubov. Prvi trije vsake kategorije prejmejo lične diplome, mladina tudi praktična darila Prijave na dan tekme od 9 do 9.30 na startu. Žrebanje ob 9.30.
Start točno ob 10. pri gostilni Strelišče pod Rožnikom. Cilj istotam.
V	sporazumu s smučarskim klubom LJubljano bodo tekme obeh klubov obenem na isti progi.
Skakalne tekme v Celju
Dne 31. t. m. bodo v Liscah prj Celju medklubske skakalne tekme 7 mednarodno udeležbo. Ker je upati, da bodo tudi v ne-delio snežne razmere izvrstne, je po dosedanjih tren ngih sodeč verjetno da bo zra5 sen rekord. Začetek prireditve bo ob 14.
Dne 2. H t. 1. bo tudi tamkaj mladinski dan. im sicer za dečke tek do 4 km ter sko ki, za dekleta pa smuk in slalom Skupen odhod mladine bo ob 9 od Savin jske brvi. Tekme bodo ves dan t- j. dopoldne teki in smuk. popoldne skoki za starejžj razred do 17. leta in slalom za dekleta. Skoki bodo na mali skakalnici do 12 m.
V črni so smučali za darilo
Preteklo nedeljo je bila s Smrekovca v Črno smučarska tekma za prehodno darilo, ki ga je darovala ga. Bargate, soproga gen. ravnatelja svinčenih rudnikov v Mežiški dolinL Na tekmi je ponovno zmagal član SPD Črna — Mežica Albin Pod-lesnik, ki si je s tem priboril krasno prehodno darilo v trajno last.
Popoldne ob 16. so bile v Prahovi gostilni razdeljene nagrade. Pri tej priliki se Je predsednik tujsko-prometnega društva v črni pri Prevaljah dr. Rarnšak v lepih besedah zahvalil pokroviteljici prireditve za lepo darilo, obenem pa tudi vsem smučarjem in njihovim sodelavcem, ki so tako vsi pripomogli, da so se tekme končale s tako lepimi uspehi in pripomogle razširiti smučarski šport tudi na tej skrajni meji naše države.
V nedeljo dne 31. t. m. ob 13. popoldne bo v črni v zvezi s proslavo smučarskega praznika velika mladinska smučarska tekma, na katero so vabljeni vsi prijatelji belega športa.
Plavalna sekcija SK Ilirije priredi v nedeljo 31. t. m. smučarski izlet v Vrglar-jev graben pri št Vidu. Točnejši čas odhoda javimo kasneje. Pojasnila dajeta tov. Kogovšek in Kramaršič. Odbor.
Smučarski klub Ljubljana obvešča vse smučarske klube, da ima na razpolago za vse prilike tekmovanj razne plakete za slalom, smuk, tek in skoke ter diplome. V primeru potrebe naj se klubi obrnejo na klubovega gospodarja Oskarja Kurnerja, Ljubljana, Fa. A. Goreč, Tyrševa 1.
SK Reka. Vsi igralci, ki še niso oddali gospodarju klubove opreme, naj jo oddajo zanesljivo do sobote 30. t. m. pri njem na domu. — Igralci, ki imajo savezne članske izkaznice, naj jih prinesejo na prihodnji članski sestanek, ki bo pravočasno objavljen.
"ot stoletja že detuie CMD, darujmo še za pot stoletja!
pr. hripi inpteftdadu
se priporoča lahna masaža
ZA MASAŽO
Alga se dobiva povsod 1 steklenica din 12.—
Zastopstvo isce,
mlad zastopnik, za Ljubljano in okolico, več let dobro vpeljan v špecerijskih in galanterijskih trgovinah.
Reference na razpolago! Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šdfro
»Garancije zmožen«
Družabnika
z vlogo din 200,000.— sprejmem za obstoječo visokorentabilno industrijo na Štajerskem. — Zaradi odsotnosti prepustim družabniku samostojno vodstvo. Ponudbe pod »Furnir« na upravo.
Vremensko poročilo
Zveze za tujski promet v Sloveniji, _Ljul>-Ijana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD z dn« 27. januarja, po stanju ob 7. uri.
Polževo: —8, 30 cm suhega snega, sneži.
Bistrica, Bohinjsko jez., danes: —11, 25 cm
pršiča na 15 podlage, Dom na Komnt danes: —10, 40 prSoa n»
80 podlage. Sobe na razpolago, Bled, danes: —11, 27 pršiča. Kranjska gora, danes: —9, 25 pršiča na 1» podlage, sankali šče in drsališče uporabno Erjavčeva koča na Vršiču, danee: —10,
50 novega snega na podlagi, Rateče, danes: —9. 25 pršiča na 15 podlag« Planica, danes: —10, 25 pršiča na 20 podlage, skakalnice uporabne, drsališče odlično,
Tamar, danes: 30 pršiča na 30 podlage, Dom na Krvavcu, danes: —10, 40 novega
snega na podlagi. vz%odnik. Velika Pianina, danes: —7, 40 novega snega na 50 podlage, Ruška koča, danes: —8, 40 prffiča, sankar
Lišče uporabno, Lobniea, danes: —9. 20 pršeča na 30 podlage
Pesek, dane«; —10, 80 pršiča, skakalnica uporabna,
Senjorjev dom, danes: —15, 100 pršiča,
san'-.ališče uporabno, št. JvOvrenc, danes: —7, 25 snega, Rkr iri vrelec, danee: —10. 40 enega, M«, iska koča, danes: —8. 20 snega na 30 j.^lage.
Celjska koča. danes: —5, 15 enega na 10
podlage, Celje, dane«: —5, 20 snega. Logarska dolina, danes: —9, 90 »nega na
30 podlage. Kureščak, 27. t. m.: —10, na stari podlagi 25 pršiča.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 27. januarja
Ljubljana 7. 759.2, —60, 93, El, 10. sneg,
3.3;
Maribor 7. 759.9, —11.0, 90. O, 10, —. —; Zagreb 7. 759.9. —8.0, 90, E3, 10, — —; Beograd 7. 760.2, —8.0, 95, SE3, 10. sneg.
80;
Sarajevo 7. 758.0. 0.0. 95, SE2, 10. _ —; Skoplie 7. 761.3. 0.0, 90, O, 10, 0, 0.
Temperature: Ljubljana —3.0. —7.2; Maribor —5.0, —12.0: Zagreb —5.0, —10-0; Beograd —S.0, —9.0: Sarajevo 2.0, -4.0; SkopUs 1A 0A
j^u/iitc aaCoše
/
efooi&e if)'- jettitie molke 39.-
Službo dob
Beseda 1 Din. davek 3 Did m i:'ro al; lajanje nulm 1 ©in. Najmanji! ujwk>S 17 Dia.
Fotografska
pomočnica
doM mesto. Ponudbe n« polr. Jutra Maribor pod »Fotografinja.
1712-1
Nujno potrebujemo
!7<1 mladih osen ki zel" dobro kuhajo ter lahko samostojno vodijo celo gospodinjstvo. (VO perfektnih kuhari« in 20 mladih natakaric »Hunicnitarn- institucija udov i ca, Zagreb, Ei-ca 20/1. tel. 73—'71.
179CM1
!V'flajšo gospodično
z znanjem nemSkega je-lifca iščem k 5 M ni deklici za Sreinski Kari.-»vec. Prednost a dobrimi Šolskimi spričevali na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša uw<.
17:8-1
V*ika Beseda 50 par ; darr^k 3 Iv- — s-fro ali dajanje naslova 5 D*n
r.3»s<-k I? r>'ij
Brivski pomočnik
s mojstrskim izpitom lžče mesto Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Takoj« 1743-2
Beseda 1 Din. Javek 3 Din u Šifro ali dajanjt naslova B Din Najmanjši mesek 17 Din
Kinoaparaturo
»vočno v brezhibnem stanju. kompletno prodam ze-po ngo.i m cen' vsled opu-efctve kinopodjetja Dopise na ogl. odd. Jutra pod >Kinoa para tura«
17Ž1-6
Prvovrstne smuči
knmpletne in sanke dobite najugodneje pri izdelovalcu F« ifar. Trnovska ul. 35. Telefon 34-10.
1740-6
Polarno lisico
belo. krasno. po izredno ugodni ceni prodnim. Na orled h prijaznosti v trgi .v" n i Rut. llestni trs.
1731-6
B«S~1» Din lavek 3 Din u Vfro ali tajanje naslova o Dia Najmanjši znesek 17 Din
Med trčen
1ft>n kg prodam v kantah {50 kg franco v^ako postajo kupca za ceno 13 D;n pf' povzetju. Drago Ivko-vlč. svečama Gjurgjevnc.
1728-S3
mmmm
Šivalni stroj
rabljeni, raznih na.inovej-SiJi in starejših znamk, poceni naprodaj »pri Makedoncu«, Ljubljana. Kolodvorska ulica.
846 28
-•seda i Din lavek 3 D" * 5;fro ali lajanje naslova Din. Najtnanj&l ineefi 17 Din
Brinjevo olje
vsako množino po najvišji ceni kupujemo. Droge-rija Kane, Ljubljana Židovska ul. 1.	1717 7
tSescls Din lav^k H l>»> ta »:fro al1 -Misnje naslrrva i Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišji« cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana.
Wol?ova alica 1
12-36
iVeseda 1 Din, lavek 3 Din ia Šifro ali lajanje naslovu 5 Din. Najmanjši toee-ek 17" Din
Hranilno knjižico
Nakup in prodajo vseh demarnih zavodov iz-posljujem po na. j višja cert- takoj v gotovini.
Alojzij Planinšek
Ljubljena. Bethovnova ul. TeJ-efon 35—10.
39-1«
Bančno kom. zavod
ivriuj« oajboljš« oifcai n prodaj« HBAKILN1B VLCKl »sel) lena. ni i> tavodov. Ia >dgo»o» Din 3 tnamk — Slariboi. Aleksandrova tU.
58-1«
Hranilne knjižice
kupit« ali DTodaste potom moje pisarne najboljše
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Telenp S8 10
1698-10
Srbsko vino
ia okolice Niš«, nud" v pro dajo vagonske množine Mi-jut:n MUenkovič. Sv Pet-ka. Ntt.	»197-16
Vašo zamrznjeno
vlogo
lahko dobite stoodstotno irjplačano. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Otajanje hranilne vloga«.
3736-16
Avtobus
JE sedežni »Sehevroletc do ohranjen, zadaj dvoko-lesni poceD naprodaj. Ponudbe ja >>g!. odu. " Jutra pod »Redka prilike«.
1727-10
Dražbe
snažno lnkae. Se strinjam, j« ilro al lajanja DWj<n> Din Najmanjši tneeek
17 Din
Dražba v Ormožu
1 februarja ub 1-4.30 s« bodo v Ormožu štev. 1.10 na dražbi prodali: 2 soda. 1 miza. 2 «te!aži. j tunka. 1 kad za «k\e in decimalna tehtnica. Kupci vabljeni.
1065-32
Lokali
tieeo";« . Din .arek c 1>id za Sitro ali dajanje naslova
■ Din. Najmanjši zn«sek 17 Din
Trgovino
dobro vpeljano špecerijsko mami fakturno, delikatesno ali modno na prometnem kraju v Ljubljani:, Celju, Mariboru ali v Zagrebu kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina za gotovino«.
17-22-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din rj> 4itr» »i lajanje naslovu 5 Din. Najmanjši tnesek t7 Din.
Uep travnik
cca 10.000 m ob Poti na Rakovo Jelšo uaproaaj. Na.-lov v vseb pota. Jutra.	SO 20
Posestvo
t bližini Slov. Bistrice
f5ta.ie.rsko)) 20 minut od ko lodvora, na ravnini ob banovinski cesti, 2 minuti od cerkve in šole. r izmeri ca. 17 johov obstoječe iz lepe zidane hiše in gospodarskih poslopij, dalje njiv travnikov, gozda in vinograda — po usodni ceni naprodaj. Pojasnila dajo A $:frer. laporje pri SI. Bistrici.	1678-20
Beseda 1 Din, davek 3 Din .> *ilre iii lajanje naslova ^ Din. Najmanjši toe^ek 17 Din.
Trisobni prostori
na Tyrševj cesti št. 29/1. primerni za lokal, oddamo. Vprašati pri Gospodarski zvezi.	174;l-2ll
«<.»«1» i [>iu 1a ,-«£ 3 LUn ta šifro al; dajanje n*ak»va "i D!d. NajmanjM tnmek 17 Dia
Našel se je
črn pes i znamko Kranj št. 2. Vpraeati je na kolodvoru Devica, Marija v Polju 1738-27
Dvosob. stanovanje
moderno opremljeno oddam poceni poleg bežigrajske gimnazije s 1. februarjem. Naslov v vseh posl. Jutra 172»-;«
Štirisob. stanovanje
lepo. z vsemi pritikl.i'razen kopalnice) oddnm. A. Kune Gosposka ul. 7.
1713-21
Trisob. stanovanje
prostonno. sončno, kopalnica, plan komfortno, pri-tiktrae, oddam takoj ali s 1. marcem, po ugo<ini ceni na Privozu Šaslov v vseb posl. Jutra
1716-211
Pol vile:
3 sob«, kopalnico, po«, sobo, balkon, teraso, vrt itd. oddam takoj tudi družini z otroci. Sver, Ljubljana, Tržaška 2.
1720-ai
Sobo odda
tJese-U L>.b l»v»-b S Du ta šifro il| iajanje n»«H>va 1 Din. Najmanjši znesek 17 Dir
Sobo
opremljeno, vhod s stopnišča oddam v centru. Naslov v vseh poel. Jutna.
1739-23
Opremljeno sobo
solnčno čn zračno odda.m boljši osebi z vso oskrbo. Stari trg 26/HI levo Sturm 1737-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, z dvema posteljama odilam v Idrijski 11 (Stan in dom) 17JS-28
Opremljeno sobo
a poseb. vhodom oddam 1—3 osebam. Naslov v vseli posl. Jutra.
1734-33
Opremljeno sobico
v sredind mes<a oddam. Naislov v vseh posl. Jutra.
1714-33
JJJlL
Vsaka Oeseda 1 Din; lavek J Din, «• lajanj«
naslova 5 Din. najmanjši niminiS' '.nesek Vi r>in.
Mlajša vdova
nesrečna, korektna, inteligentna lepe zunanjosti išče značajnega situiranega prijatelja. Dopise na ogl. odd Jutra pod »Strogo zaupno« 1Č88-34
V-a.ka .jeseda i Din; lavek i t^n. ta dajanje lajanje oa>»!ova i Din,
najmanjši ■..«««> t 3(1 pm.
Damski frizer
20-lftni, soliden in prijetne zunanjosti, ki mu usoda ni bila mila, se želi priženiti k družina iste stroke ali pa v drugo družino. Ivo Keui JelaftiA^va 5. Nova Gradič«.^
1719-35
Beseda 1 Din. davek 3 Din za 5;fro ali lajanje naslona 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Suha drva
kolobarje in najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59
uspehov
□□□□□□□□□□□□□□
nooi
□ □
□ □
n □
□ □ □ □ □ □ □ □
na
en oglas
»»
JUTRU
t«
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
G. Th. Botman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
Polja in ceste, reke in hribi so jim brzeli pod nogami. Spet so sprožili rakete, in spet... Nazadnje je profesor s pritiskom na neki gumb odprl veliki »dežnik«, ki je stal zgoraj na »Pu-lexu«. Pravkar so leteli nad neko nemško vasjo, in »Pulex« se je počasi spustil k tlom, odprti dežnik mu je bil pa za padalo.
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
iHOHNER"
najpopolnejše hanmonike sveta
6ENE&ALN0 ZRSTOPSTVO
F. SCHHEL VER.
<Zagpeb, hikoličeva ul.lO.
Magistra farmacije
s kvinkvenijem sprejme večji laboratorij. Obširne pismene ponudbe s curriculum vitae na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. pod br. 45201.	1279
Zaboi, da bi bili plasti?
„MORANA". Diplomirana v Londonu z GRAND PK1X IN ZLATO KOLA.!ISO. —
Tisoči in tisoči so hvaležni njenim uspehom. Tndi Vi takoi kupite! Zahtevajte jo povsod. Odpravi prhljaj! in kožne neprijetnosti. Jafci in hrani lagišče. L<stavi izpadanje las in lasie porustejo tndi na plešavem mestu. Cena steklenici Din 40.— poštnina Din 7,—
Moderna KozmetiKa Split
iffiM^B
Kromirana KODAK »RETINA«
s priborom
na odplačilo dobi se pri
JU GO AGENCIJ A, Zagreb, liica 43/1. Zahtevajte brezplačne prospekte.
f
V neizmerni žalosti naznanjam, da je moj ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
IVAN TROHA
podpreglednik fin. kontr.
danes v sredo 27. januarja 1937, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 29. januarja 1937, ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče v Planini pri Rakeku. Planina pri Rakeku, Maribor, Ljubljana, Idrija, Unec pri Rakeku, 27. januarja 1937.
Globoko žalujoča soproga s sorodniki.
Dotrpela Je naša zlata mama, teta in babica, pre-videna s tolažili sv. vere, gospa
MARIJA LASSBACHER
soproga višjega poštnega kontrolorja v pokoju
v 68. letu svoje starosti.
Pokojnico bomo spremili v petek 29. t. m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Smoletova ulica št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 27. januarja 1937.
KARL, soprog; MARA, hči; KARL, sin; LADO ln BLA2ENKA, vnuka; FRANCKA, nečakinja in ostalo sorodstvo.
LIPSKI SPOMLADNI SEJEM tU
k
(Leipziger Friihjahrsmesse 1S37) ZAČETEK 28. FEBRUARJA
60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah,
znaten popust v drugih državah.
Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika:
Ing. G. ToNNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97.
in ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/L telefon 24311.
Občin« LJnhli.m-Mestni pogrebni uvod
f
Po dolgi in mučni bolezni nas je dne 27. januarja 1937, za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat, stric in svak, gospod
KAREL SZILLICH,
višji kontrolor drž. žel. v pok.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 29. januarja 193Y, ob pol 3. uri popoldne z Vidovdanske ceste štev. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 27. Januarja 1937.
Žalujoča žena, otroci ter ostalo sorodstvo.
Propagandno nagradno tekmovanje
Kaplar Jim Bimbo ima nalogo, da stavi na avijonske številke in dobi naročilo: da stavi v 7 praznih polj številke 11, 12, 13, 16, 17, 18, 19; ne da bi se številke ponavljale in da znaša vsota številk podolgem in povprek 45.
Zaradi prihoda novih avijonov se je vznemiril in ne more najti rešitve.
POMAGAJTE MU VI, pa dobite pri pravilni rešitvi sledeče dobitke:
1.	motorno kolo,	7. radioaparat,
2.	spalnico,	8—9. gramofon,
3.	belo kuhinjsko opremo,	10—13. fotoaparat,
4.	moško ali žensko garnituro perila, 14—25. moško žepno uro,
5—6. moško ali žensko dvokolo,	26—20. toaletno kaseto,
41—50. slike.
500 raznih predmetov in velik del tolažilnih. VSAKDO, Id vpošlje pravilno rešitev, BO DOBIL en predmet, tolažilne nagrade delimo samL
50 velikih predmetov bomo razdelili pod nadzorstvom javnega notarja.
Odpremne stroške za dostavo predmeta nosi prejemnik — Vposlatev rešitve Vas ne obvezuje k ničemur, samo jo morate poslati takoj. Event. povratni porto priložite, da v vsakem primeru dobite odgovor.
Pošljite svojo rešitev na »NOVTTAS«, Zagreb, Strossmayerov trg 7/5.
V globoki žalosti naznanjamo, da Je preminula naša ljubljena hčerka in sestra
BOGOMILA
Pogreb se bo vršil dne 28. t. m. ob pol 4. popoldne izpred hiše žalosti Gajeva 5, na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoča rodbina Dr. J. PRETNAR.
Občina Ljubljana
jealu. pogret>>u zavod
V	globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere izdihnil svojo blago dušo naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
FRANC BUČAM
žel. v p. in posestnik
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v petek, dne 29. januarja 1937, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Opekarska c. 20, na pokopališče k Sv. Križu.
V	LJUBLJANI, dne 27. januarja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Davorin Ravljen, ~ Izdaja za konzorcij > Jutra« Adoli Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d, d, kot tlskarnarja Fran Jeraa. — Ka Jnseiatnl del ja odgovoren Alojz Novak — Ys* ? Ljubljani«