-».   67   -^-FR. ROJEC:
Tončkove sanje in Miklavžev večer.
Mladinska dvodejanjka za manjše odre.
Osebe: Sv. Maklavž. Angel. Prvi, drugi parkelj. Tonček, siromašen vaški
deček. Njegova stara mati. Peter. njegov oče. Oospa. Malka. iijena hčerka.
Sluga Hruška. Pavlc.
Prvo dejanie.
(Konec.)
Babica
(dvigne glavo in posluša. — Ta liip se odzunaj zasliši glas drobnega
zvončka. ropctanie in žvenketanje verige, rjovenje parkljev ter kričanje,
smcli in vrvenje otrok. Ta glasna dnižba se približa ixl desnc, grc mimo
za ozadjem in se oddalji na levo.)
Babica
(medtetn govnri.)
Čuj, zvonček se odzmiaj sliši, Miklavž se približuje liiši!
Tonček (pozoren. govori za nio.)
Z verigo parkelj ropota ter rjove, hrope, kar se da!
Babica.
Za njim pa zbor otrok pritiska, ''-----• ¦    kriči. se smeje, glasno vriska!                  _¦     -..
1                    Tonček.                                   |-
_____^      V »Družinski dom« gredo sedaj;             '    •
oj, zbogom, sveti Nikolaj!                       '         "^
I                         "                   Babica.
k                             Ti pa se sleci, lezi k peči
K                            in sanjaj o nebeški sreči!                      ,.
.1
¦i   68   •—
Pavle
(plane zasopel v sobo.   V roki drži kosrnat rep, ki ga ie ravnokar izdrl parklju, ga pokaže Tončku in se smeje.) Olej, Tonček, meni kcsmatin pa rep svoj dal je za spomin! To res bo imenitna stvar, prodal jo bom za drag denar!
Babica
(vstatie izza zapečka, stopi na klop in gre po 'Wi do vogala peči, da bi
bolje videla.)
Ti rep si parklju sam iz-ptilil. kaj, če bi za teboj pritulil?!
Tonček (prestrašen.)
Oorje nam vsem, če pride k nam; oli. Pavle, beži kam drugam!
Pavle.
Če pride, tebe pustil bode. a jaz kosmate se prismode nič ne bojim, čeprav rae zveže; na kose menda me ne zreže!
Babica.
Nič, Tonček, parklja se ne boj, ti priden si. iaz sem s teboj!
(V tetn trenutku zunaj pred vratmi zaropoče veriga. začuje se tuleč glas, in v sobo planeta dva parklja. Prvi je črn, brez repa, irna maihna rožička nad čelom, a v roki vile. Drugi je riav. ima rep, velika volovska rogova na glavi, v rokah verigo in na hrbtu koš z zvezanim dečkoni. Tonček se boječe ix>tnakne proti vogalu in stisne k babici, ki počene na klopi in mu položi roko na ramo.)
Prvi parkelj
(postoji sredi sobe in pokaže na Pavleta.)
Tu mladt naš ie hudodelec.
brž z njim od tod v žvepleni vrelec!
Dragi parkelj
(liitro vrže verigo na Pavleta in io ovije okrog njega.) Ga že držim, zdaj z niim v naš dom, kjer ga na ražnju pekel bom!
(Obrne se in vleče Pavleta iz sobe.)
-—.   69   —
Prvi parkelj (sc obrne in odhiti ven. — Vrata se zapro sania čcz nckaj časa.)
r,  .                              Tonček
V                (se oddahne in spet pomakne na svoj prostor.)
,                     Kai res bo rjavec Pavla cvrl,
ker črnežu je rep izdrl? Babica (stopi s klopi na tla, gre k vratom in jih zaklene. Nato se vrne k peči.) Sedaj še ninia te oblasti. da vzel življenje bi komii; če pa poredneža zmikasti, to morda všeč je še Bogii!
Tonček.
Zdaj pa se nič več ne bojim. kar precej ležem in zaspim!
(Izvleče vrečo, napolnjeno z ličkanjem, izpod klopi in io poravna p<> klopi ob peči. Potem sleče suknjico, jo zgane, položi za zglavje in leže.)
Babica
(gre v čumnato, prinese od tam cdejo in odene Tončka.) In v spanju naj te angel tvoj ponese gor v nebo nocoj!
(Zdaj se posveti. in iz nebes priDlava krilati angel v beli obleki m prepasan z zelenim trakom ter se nagne čez mizo k spečemu Tončku. Ta v spanju dvigne roke proti angelu, sede in se Ka oklene z rokatni. Angel se dvigne s Tončkom v naročju in izgine z njim v višavi. Na posteljici pri peči se zopet vidi speča Tončkova glava izpod odeje kakor prej.)
Babica
(kleči pri peči in moli svojo večerno molitev.) O, Bog, Ti nama mir svoj dai, po smrti pa svoj sveti raj!
Zagrinialo pade.