232 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 233Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovjuIlustracija v naravoslovju • Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
Marija Nabernik
Z ilustracijo se v svojem življenju srečamo zgodaj. Običajno je naš prvi spomin nanjo pove-
zan s slikanico. Če še malo pobrskamo po spominu, se spomnimo, da smo listali in gledali 
slikanice z leposlovno vsebino in takšne, ki so obravnavale poljudnoznanstvene teme. Ilu-
stracijo zato lahko delimo na domišljijsko in stvarno. Takšna razdelitev je lepo razpoznavna 
tudi iz zbirke knjižnih Čebelic, ki so pri nas izhajale pri založbi Mladinska knjiga. V njenih 
objavah je bila v času, ko je zbirko urejala Kristina Brenkova, redno prisotna tudi poljudno-
znanstvena vsebina (Jurc, 2021). 
Četudi me je znanstvena ilustracija spre-
mljala ves čas mojega izobraževanja, sem 
se z njenim ustvarjanjem soočila veliko ka-
sneje. Prvič kot študentka grafičnega obli-
kovanja na Akademiji za likovno umetnost 
in oblikovanje v Ljubljani. V času mojega 
študija ilustracije pri nas še ni bilo mogoče 
študirati kot samostojne likovne discipline, 
vpeta je bila v študij načrtovanja vizualnih 
komunikacij. Pod mentorstvom profesorja 
Zdravka Papiča (1953–2013) smo se štu-
denti udeleževali mednarodnih likovnih 
delavnic Kaverljag, kjer smo se lotevali tu-
di projektov iz ekologije in ohranjanja na-
rave, posledično tudi znanstvene ilustracije. 
Profesor Papič je bil tudi ustanovitelj štu-
dijske smeri ilustracije. Ilustracijo je skušal 
razvijati v njeni čim večji zvrstni širini, s 
tem je sledil primerljivim študijem v tujini. 
Ilustracija je od uvedbe bolonjskega sistema 
študija postala samostojna študijska smer 
tudi na akademiji. Z ustanovitvijo katedre 
za ilustracijo skrbimo za pregled nad stroko, 
njen razvoj in uresničevanje zastavljene vizi-
je. O ilustraciji razmišljamo širše in študen-
tom ponujamo možnost, da spoznajo njena 
različna področja, kot so pripovedniška, 
dokumentarna, izobraževalna, referenčna, 
komentatorska, oglaševalska in identitetna, 
ki jih obravnavamo kot osnovne kategorije 
ilustracije po ilustratorju, akademiku in pro-
fesorju Alanu Maleu (Male, 2017). Študenti 
ilustracije na ljubljanski Akademiji se s po-
dročjem znanstvene ilustracije soočijo že na 
prvi stopnji študija, še bolj poglobljeno pa jo 
obravnavajo na drugi. 
Slika 1: Poljudnoznanstvene ilustracije za otroke puščajo nekoliko več prostora za lastni likovni izraz kot znanstvene 
ilustracije. France Bevk, 1960: Luna. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ilustriral Mirko Lebez.
Slika 2: Primer ilustracije divjine. Zanjo je značilno, da prikazuje idealizirani izsek iz življenjskega prostora rastlin 
ali živali. Marija Nabernik: Mimikrije: Hippocampus bargibanti. Akvarel, 30 centimetrov x 30 centimetrov, 2014. 
232 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 233Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovjuIlustracija v naravoslovju • Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
Marija Nabernik
Z ilustracijo se v svojem življenju srečamo zgodaj. Običajno je naš prvi spomin nanjo pove-
zan s slikanico. Če še malo pobrskamo po spominu, se spomnimo, da smo listali in gledali 
slikanice z leposlovno vsebino in takšne, ki so obravnavale poljudnoznanstvene teme. Ilu-
stracijo zato lahko delimo na domišljijsko in stvarno. Takšna razdelitev je lepo razpoznavna 
tudi iz zbirke knjižnih Čebelic, ki so pri nas izhajale pri založbi Mladinska knjiga. V njenih 
objavah je bila v času, ko je zbirko urejala Kristina Brenkova, redno prisotna tudi poljudno-
znanstvena vsebina (Jurc, 2021). 
Četudi me je znanstvena ilustracija spre-
mljala ves čas mojega izobraževanja, sem 
se z njenim ustvarjanjem soočila veliko ka-
sneje. Prvič kot študentka grafičnega obli-
kovanja na Akademiji za likovno umetnost 
in oblikovanje v Ljubljani. V času mojega 
študija ilustracije pri nas še ni bilo mogoče 
študirati kot samostojne likovne discipline, 
vpeta je bila v študij načrtovanja vizualnih 
komunikacij. Pod mentorstvom profesorja 
Zdravka Papiča (1953–2013) smo se štu-
denti udeleževali mednarodnih likovnih 
delavnic Kaverljag, kjer smo se lotevali tu-
di projektov iz ekologije in ohranjanja na-
rave, posledično tudi znanstvene ilustracije. 
Profesor Papič je bil tudi ustanovitelj štu-
dijske smeri ilustracije. Ilustracijo je skušal 
razvijati v njeni čim večji zvrstni širini, s 
tem je sledil primerljivim študijem v tujini. 
Ilustracija je od uvedbe bolonjskega sistema 
študija postala samostojna študijska smer 
tudi na akademiji. Z ustanovitvijo katedre 
za ilustracijo skrbimo za pregled nad stroko, 
njen razvoj in uresničevanje zastavljene vizi-
je. O ilustraciji razmišljamo širše in študen-
tom ponujamo možnost, da spoznajo njena 
različna področja, kot so pripovedniška, 
dokumentarna, izobraževalna, referenčna, 
komentatorska, oglaševalska in identitetna, 
ki jih obravnavamo kot osnovne kategorije 
ilustracije po ilustratorju, akademiku in pro-
fesorju Alanu Maleu (Male, 2017). Študenti 
ilustracije na ljubljanski Akademiji se s po-
dročjem znanstvene ilustracije soočijo že na 
prvi stopnji študija, še bolj poglobljeno pa jo 
obravnavajo na drugi. 
Slika 1: Poljudnoznanstvene ilustracije za otroke puščajo nekoliko več prostora za lastni likovni izraz kot znanstvene 
ilustracije. France Bevk, 1960: Luna. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ilustriral Mirko Lebez.
Slika 2: Primer ilustracije divjine. Zanjo je značilno, da prikazuje idealizirani izsek iz življenjskega prostora rastlin 
ali živali. Marija Nabernik: Mimikrije: Hippocampus bargibanti. Akvarel, 30 centimetrov x 30 centimetrov, 2014. 
234 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 235Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovjuIlustracija v naravoslovju • Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
Ilustracija torej sodi na področje vizualnih 
komunikacij (Male, 2019: 9). Gre za disci-
plino, ki je tesno povezana tako z likovno 
umetnostjo kot načrtovanjem vidnih sporo-
čil. Pri znanstveni ilustraciji je povezava še 
širša. Poznavati je namreč treba posamezne 
znanstvene discipline. V znanosti je ilu-
stracija pomembna vizualna komunikacija 
(Wood, 1994: VII). Po svoji vlogi je lahko 
dokumentarna, referenčna ali izobraževalna. 
Uveljavila se je tudi delitev glede na stro-
kovna področja, tako poznamo naravoslovno 
ilustracijo, medicinsko ilustracijo, ilustracijo 
divjine (Hodges, 2003). 
Znanstvena ilustracija je po svoji naravi to-
rej interdisciplinarna in pripada vizualnim 
komunikacijam. Gre za področje ustvarja-
nja, ki od avtorja zahteva likovno znanje, 
poznavanje področja vizualnih komunikacij 
in naklonjenost znanosti. Med likovnim in 
znanstvenim gradi mostove, ki ustvarja-
jo nove načine komuniciranja. Znanstveni 
ilustrator mora temo dobro poznati, da jo 
lahko upodobi, zato pogosto sodeluje s stro-
kovnjakom področja, ki ga obravnava. Delo 
pogosto zahteva številne konzultacije. Za ta 
tip ilustracije je najprej značilno, da je zve-
sta vsebini in njenemu podajanju. Ključno 
je tudi dobro načrtovanje vizualne predsta-
vitve, poznavanje ciljne publike, izbira pri-
mernih upodobitvenih tehnik in izbor prave 
oblike ilustracije. 
Kadar znanstveno ilustracijo opazujemo z 
vidika oblike, lahko opazimo pet izrazitih 
oblik:  sekvenčno, naturalistično, tehnično, 
informacijsko in konceptualno. Pri sekvenč-
ni ilustraciji je izrazito v ospredju sestavina 
časa. Ilustracija razlaga vsebino v nekem 
časovnem sosledju, podobno kot to počne 
strip v domišljijski ilustraciji. Podoba je tako 
razdeljena na sekvence, ki kažejo določeno 
stanje ob različnih zaporednih časih. Primer 
sekvenčne ilustracije bi bil v znanstveni ilu-
straciji prikaz življenjskega cikla rastline ali 
živali. Na sliki 6 je prikazan srčni utrip v 
štirih fazah. Naturalistična ilustracija kaže 
predmet obravnave čim bolj zvesto njegove-
mu neposrednemu vtisu. Po svoji naravi je 
mimetična, posnemovalna. A tudi če ilu-
strator kako temo prikazuje mimetično, je 
pri tem početju selektiven, prikazanega ne 
posnema fotografsko. Med prikazovanjem 
nekatere vsebine poudarja, pri drugih pa se 
odloči za redukcijo, poenostavitve. Vse to 
počne zaradi jasnejše komunikacije. Primeri 
takšnega prikaza bi bili življenjski prostor 
na sliki 2 ali lišaj na sliki 3, na sliki 6 pa 
osrednja ilustracija, ki naturalistično prika-
Slika 3: Marija Nabernik: Mokasta ramalina (Ramalina farinacea). Tempera na papirju, velikost ilustracije: 25 
centimetrov x 10 centimetrov, Kaverljag 2004 (Oblikovanje likovnih ilustracij lišajev glede na morfološke tipe: 
Delavnica Kaverljag 008 od 12. do 21. julija 2004: Lišajska karta Slovenije - kartografsko gradivo; založništvo in 
izdelava: Koper - Studio Piranesi, 2006).
Slika 4: Shema stvarne ilustracije, ki izvira iz ilustratorske prakse. 
Slika 5: Razpredelnica prikazuje širino področij stvarne ilustracije, kakšne so njene vloge ter kateri so praktični primeri 
ilustracij. 
STVARNA ILUSTRACIJA
PODROČJA Eksaktne in naravoslovne znanosti: matematika, logika, kibernetika; fizika, 
mehanika; astronomija; kemija; biologija, botanika, zoologija, genetika, 
biokemija, biofizika, ekologija; geologija, meteorologija, geofizika; geografija. 
Tehnične (inženirske) znanosti: metalurgija, rudarstvo; strojništvo; gradbeništvo; 
elektrotehnika, elektronika, računalništvo; aeronavtika; kemijska tehnologija; 
tekstilna tehnologija; geodezija; obča tehnologija.
Medicinske znanosti: medicina, mikrobiologija; stomatologija; farmacija.
Agrarne (biotehniške) znanosti: agronomija; gozdarstvo, lesarstvo; živilska 
tehnologija; veterina.
Družbene znanosti: politologija; ekonomija, statistika; informatika, 
komunikologija; sociologija; zgodovina; arheologija; geografija; etnologija; 
antropologija.
Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti: filozofija, estetika, filologija, 
lingvistika; psihologija, pedagogika, didaktika; literarna in umetnostna 
zgodovina, muzikologija.
VLOGE Dokumentarna Referenčna Izobraževalna
PRIMERI Učni plakati, učbeniki, delovni zvezki, učna gradiva, družabne igre, priročniki, 
strokovne monografije, predavanja, tehnična navodila, diorame, embalaže 
zdravil ... 
234 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 235Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovjuIlustracija v naravoslovju • Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
Ilustracija torej sodi na področje vizualnih 
komunikacij (Male, 2019: 9). Gre za disci-
plino, ki je tesno povezana tako z likovno 
umetnostjo kot načrtovanjem vidnih sporo-
čil. Pri znanstveni ilustraciji je povezava še 
širša. Poznavati je namreč treba posamezne 
znanstvene discipline. V znanosti je ilu-
stracija pomembna vizualna komunikacija 
(Wood, 1994: VII). Po svoji vlogi je lahko 
dokumentarna, referenčna ali izobraževalna. 
Uveljavila se je tudi delitev glede na stro-
kovna področja, tako poznamo naravoslovno 
ilustracijo, medicinsko ilustracijo, ilustracijo 
divjine (Hodges, 2003). 
Znanstvena ilustracija je po svoji naravi to-
rej interdisciplinarna in pripada vizualnim 
komunikacijam. Gre za področje ustvarja-
nja, ki od avtorja zahteva likovno znanje, 
poznavanje področja vizualnih komunikacij 
in naklonjenost znanosti. Med likovnim in 
znanstvenim gradi mostove, ki ustvarja-
jo nove načine komuniciranja. Znanstveni 
ilustrator mora temo dobro poznati, da jo 
lahko upodobi, zato pogosto sodeluje s stro-
kovnjakom področja, ki ga obravnava. Delo 
pogosto zahteva številne konzultacije. Za ta 
tip ilustracije je najprej značilno, da je zve-
sta vsebini in njenemu podajanju. Ključno 
je tudi dobro načrtovanje vizualne predsta-
vitve, poznavanje ciljne publike, izbira pri-
mernih upodobitvenih tehnik in izbor prave 
oblike ilustracije. 
Kadar znanstveno ilustracijo opazujemo z 
vidika oblike, lahko opazimo pet izrazitih 
oblik:  sekvenčno, naturalistično, tehnično, 
informacijsko in konceptualno. Pri sekvenč-
ni ilustraciji je izrazito v ospredju sestavina 
časa. Ilustracija razlaga vsebino v nekem 
časovnem sosledju, podobno kot to počne 
strip v domišljijski ilustraciji. Podoba je tako 
razdeljena na sekvence, ki kažejo določeno 
stanje ob različnih zaporednih časih. Primer 
sekvenčne ilustracije bi bil v znanstveni ilu-
straciji prikaz življenjskega cikla rastline ali 
živali. Na sliki 6 je prikazan srčni utrip v 
štirih fazah. Naturalistična ilustracija kaže 
predmet obravnave čim bolj zvesto njegove-
mu neposrednemu vtisu. Po svoji naravi je 
mimetična, posnemovalna. A tudi če ilu-
strator kako temo prikazuje mimetično, je 
pri tem početju selektiven, prikazanega ne 
posnema fotografsko. Med prikazovanjem 
nekatere vsebine poudarja, pri drugih pa se 
odloči za redukcijo, poenostavitve. Vse to 
počne zaradi jasnejše komunikacije. Primeri 
takšnega prikaza bi bili življenjski prostor 
na sliki 2 ali lišaj na sliki 3, na sliki 6 pa 
osrednja ilustracija, ki naturalistično prika-
Slika 3: Marija Nabernik: Mokasta ramalina (Ramalina farinacea). Tempera na papirju, velikost ilustracije: 25 
centimetrov x 10 centimetrov, Kaverljag 2004 (Oblikovanje likovnih ilustracij lišajev glede na morfološke tipe: 
Delavnica Kaverljag 008 od 12. do 21. julija 2004: Lišajska karta Slovenije - kartografsko gradivo; založništvo in 
izdelava: Koper - Studio Piranesi, 2006).
Slika 4: Shema stvarne ilustracije, ki izvira iz ilustratorske prakse. 
Slika 5: Razpredelnica prikazuje širino področij stvarne ilustracije, kakšne so njene vloge ter kateri so praktični primeri 
ilustracij. 
STVARNA ILUSTRACIJA
PODROČJA Eksaktne in naravoslovne znanosti: matematika, logika, kibernetika; fizika, 
mehanika; astronomija; kemija; biologija, botanika, zoologija, genetika, 
biokemija, biofizika, ekologija; geologija, meteorologija, geofizika; geografija. 
Tehnične (inženirske) znanosti: metalurgija, rudarstvo; strojništvo; gradbeništvo; 
elektrotehnika, elektronika, računalništvo; aeronavtika; kemijska tehnologija; 
tekstilna tehnologija; geodezija; obča tehnologija.
Medicinske znanosti: medicina, mikrobiologija; stomatologija; farmacija.
Agrarne (biotehniške) znanosti: agronomija; gozdarstvo, lesarstvo; živilska 
tehnologija; veterina.
Družbene znanosti: politologija; ekonomija, statistika; informatika, 
komunikologija; sociologija; zgodovina; arheologija; geografija; etnologija; 
antropologija.
Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti: filozofija, estetika, filologija, 
lingvistika; psihologija, pedagogika, didaktika; literarna in umetnostna 
zgodovina, muzikologija.
VLOGE Dokumentarna Referenčna Izobraževalna
PRIMERI Učni plakati, učbeniki, delovni zvezki, učna gradiva, družabne igre, priročniki, 
strokovne monografije, predavanja, tehnična navodila, diorame, embalaže 
zdravil ... 
237Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovju
zuje srce v prerezu. Pri tehnični ilustraciji je 
najpomembnejše merilo. Ilustracije so izde-
lane v natančnem razmerju do prikazanega. 
Tehnične ilustracije običajno prikazujejo v 
prerezu, v transparencah (nekateri deli pred-
meta so naslikani, kot da so prosojni, zato 
da se vidi vsebina v njegovi notranjosti) ali 
razstavljene (na primer podoba prereza pod-
mornice). Najdemo pa jih tudi v tehničnih 
navodilih, ki nas učijo, kako nekaj sestavi-
ti ali razstaviti. Za informacijsko ilustracijo 
velja, da je največkrat shematska. Razlaga 
posamezne dele kake celote. Zanjo je po-
gosta souporaba grafičnih elementov, kot so 
kazalke, ali uporaba tipografskih elementov, 
kot so črke oziroma števila, ali pa ilustraci-
jo spremlja legenda, razlaga (slika 7, na sli-
ki 6 je to primer krvnega obtoka ali prikaz 
položaja srca v telesu). Pri snovanju takšne 
ilustracije pogosto sodeluje informacijski 
oblikovalec. Konceptualna ilustracija pred-
stavlja kako širše področje v eni ilustraciji. 
Povzema širši koncept. Njeni avtorji več-
krat uporabljajo vidne metafore. Najdemo jo 
na naslovnicah znanstvenih revij ali pa kot 
del člankov v obliki graf ičnih povzetkov. 
V strokovnih revijah so grafični povzetki 
člankov ali vidna predstavitev teme postali 
pravilo ob snovanju vsebine.
Formo znanstvene ilustracije lahko razla-
gamo tudi kot bližanje ilustracije enemu ali 
drugemu koncu daljice, na enem koncu je 
f igurativno, na drugem pa abstraktno. Ta 
razlaga se nanaša na stopnjo stilizacije posa-
mezne podobe, pa tudi premikanje ilustraci-
je v ilustrirane diagrame vse do vidne pred-
stavitve podatkov, kjer pride do prepleta raz-
ličnih strok vizualnih komunikacij (ilustra-
cije, tipografije, oblikovanja, fotografije …) 
znotraj vidnih predstavitev v znanosti (Chri-
stiansen, 2018). 
Kako zahtevne podobe smo zmožni prebra-
ti, je odvisno od naše vizualne pismenosti. 
Torej od tega, koliko smo sposobni intuitiv-
no razumevati predstavljene podobe na pod-
lagi izkušenj. Še pomembneje pa morda je, 
kako smo se naučili podobe razumevati in 
brati pri izobraževanju (pri likovnem pouku, 
Slika 6: Marija Nabernik: Srce. Plakat 100 centimetrov 
x 70 centimetrov, 2005 (študijski projekt pod 
mentorstvom prof. Zdravka Papiča), Plakat prikazuje 
različne oblike ilustracije (naturalistično, informacijsko, 
sekvenčno). 
Slika 7: Primer informacijske ilustracije. Marija Nabernik: Topos. Digitalna (vektorska) ilustracija. 2015. 
237Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovju
zuje srce v prerezu. Pri tehnični ilustraciji je 
najpomembnejše merilo. Ilustracije so izde-
lane v natančnem razmerju do prikazanega. 
Tehnične ilustracije običajno prikazujejo v 
prerezu, v transparencah (nekateri deli pred-
meta so naslikani, kot da so prosojni, zato 
da se vidi vsebina v njegovi notranjosti) ali 
razstavljene (na primer podoba prereza pod-
mornice). Najdemo pa jih tudi v tehničnih 
navodilih, ki nas učijo, kako nekaj sestavi-
ti ali razstaviti. Za informacijsko ilustracijo 
velja, da je največkrat shematska. Razlaga 
posamezne dele kake celote. Zanjo je po-
gosta souporaba grafičnih elementov, kot so 
kazalke, ali uporaba tipografskih elementov, 
kot so črke oziroma števila, ali pa ilustraci-
jo spremlja legenda, razlaga (slika 7, na sli-
ki 6 je to primer krvnega obtoka ali prikaz 
položaja srca v telesu). Pri snovanju takšne 
ilustracije pogosto sodeluje informacijski 
oblikovalec. Konceptualna ilustracija pred-
stavlja kako širše področje v eni ilustraciji. 
Povzema širši koncept. Njeni avtorji več-
krat uporabljajo vidne metafore. Najdemo jo 
na naslovnicah znanstvenih revij ali pa kot 
del člankov v obliki graf ičnih povzetkov. 
V strokovnih revijah so grafični povzetki 
člankov ali vidna predstavitev teme postali 
pravilo ob snovanju vsebine.
Formo znanstvene ilustracije lahko razla-
gamo tudi kot bližanje ilustracije enemu ali 
drugemu koncu daljice, na enem koncu je 
f igurativno, na drugem pa abstraktno. Ta 
razlaga se nanaša na stopnjo stilizacije posa-
mezne podobe, pa tudi premikanje ilustraci-
je v ilustrirane diagrame vse do vidne pred-
stavitve podatkov, kjer pride do prepleta raz-
ličnih strok vizualnih komunikacij (ilustra-
cije, tipografije, oblikovanja, fotografije …) 
znotraj vidnih predstavitev v znanosti (Chri-
stiansen, 2018). 
Kako zahtevne podobe smo zmožni prebra-
ti, je odvisno od naše vizualne pismenosti. 
Torej od tega, koliko smo sposobni intuitiv-
no razumevati predstavljene podobe na pod-
lagi izkušenj. Še pomembneje pa morda je, 
kako smo se naučili podobe razumevati in 
brati pri izobraževanju (pri likovnem pouku, 
Slika 6: Marija Nabernik: Srce. Plakat 100 centimetrov 
x 70 centimetrov, 2005 (študijski projekt pod 
mentorstvom prof. Zdravka Papiča), Plakat prikazuje 
različne oblike ilustracije (naturalistično, informacijsko, 
sekvenčno). 
Slika 7: Primer informacijske ilustracije. Marija Nabernik: Topos. Digitalna (vektorska) ilustracija. 2015. 
238 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 239Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovjuIlustracija v naravoslovju • Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
zgodovini umetnosti in podobno). Na neka-
terih strokovnih področjih je pomembno 
tudi poznavanje kodov in konvencij, da lah-
ko podobo smiselno interpretiramo. Eden 
takšnih nazornih primerov dogovora o rabi 
barve je medicinska ilustracija, kjer modra 
barva predstavlja vensko kri, rdeča pa arte-
rijsko. Pri tovrstnem upodabljanju ilustrator 
uporablja konceptualne rešitve in se odda-
ljuje od naturalističnega prikaza. S takšnim 
upodabljanjem tistemu, ki se uči, pomaga-
mo, da lažje razločuje drugo od drugega, 
posledično hitreje bere podobo in pomni 
ključne informacije, ki jih podoba nosi. Ko-
de in konvencije podajanja vsebine se razvi-
jajo v času in so lahko dobro premišljeni in 
načrtovani, včasih tudi ne, a se kljub temu 
uveljavijo v nekaterih strokovnih krogih. 
Idealno bi bilo, da pri njihovem nastanku 
sodeluje načrtovalec vizualnih komunikacij. 
Znanstveno ilustracijo zaradi njenih estet-
skih kvalitet pogosto uporabljajo tudi v bolj 
poljudne namene, na primer na poštnih 
znamkah ali na razstavah, kjer je ločena od 
strokovnega besedila, v katerem se je poja-
vljala (slika 8). Ob tem ne smemo pozabiti 
njenih osnovnih vlog. Znanstvena ilustracija 
je ključna v izobraževalnem procesu in kot 
taka nepogrešljiva v učilih. Spremlja nas v 
učbenikih, na didaktičnih pripomočkih, 
učnih plakatih, v strokovnih člankih, znan-
stvenih monograf ijah, zadnje čase tudi v 
oblikah za splet, nemalokrat v obliki aplika-
cij in interakcij, ki jih ponujajo nova pred-
stavitvena okolja. Da znanstveni ilustraciji 
tisti, ki se učimo, ne namenjamo pretirane 
pozornosti, ni nujno slabo. Kolikor manj 
smo pozorni nanjo, toliko bolje je narejena, 
saj nas usmerja v branje vsebine. Podobno 
kot se ne ukvarjamo z izbrano pisavo, ko 
beremo roman, kadar je ta dobro izbrana.   
Teoretsko raziskovanje ilustracije se je v za-
dnjih letih usmerilo v celostno obravnavo 
področja. Strokovni literaturi o ilustraciji 
se je pridružila celostna kronološka raziska-
va ilustracije, ki namenja pozornost razvoju 
ilustracije v svetovnem merilu (Doyle, 2018). 
Če iz časovne razdalje lažje razmišljamo o 
zgodovinskih vidikih ilustracije, sodobno 
ilustracijo težko ukalupimo, saj namenoma 
raziskuje mejna področja in se podaja v ne-
znano v interdisciplinarnih projektih. 
V Sloveniji je znanstvena ilustracija žal še 
vedno velikokrat spregledano področje vi-
zualnih komunikacij, čeprav premoremo 
številne izredno kakovostne avtorje. Večina 
jih ima akademsko izobrazbo, tisti starejši 
večinoma slikarsko, nove generacije pa že 
ilustratorsko. Na Katedri za razvoj ilustra-
cije se zavedamo vlog ilustracije, poznamo 
poslanstvo ilustratorja in si prizadevamo za 
vzpostavitev standardov kakovosti na tem 
področju. Izobraževanje bodočih ilustrator-
jev je pri tem ključno. 
Literatura:
Jurc, A., 2021: Literarna zapuščina Kristine Brenkove, 
ki »je spravljala dobesedno vse«, v pregledni monografiji. 
Na: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarna-
zapuscina-kristine-brenkove-ki-je-spravljala-dobesedno-
vse-v-pregledni-monografiji/605463.  Dostopno 17. 12. 
2021.
Male, A., 2017: Illustration: a theoretical and contextual 
perspective. London: Bloomssbury.
Male, A., 2019: The Power and Influence of Illustration: 
Achieving Impact and Lasting Significance through 
Visual Communication, London: Bloomsbury Visual Arts.
Wood, P., 1994: Scientific Illustration. New York: John 
Wiley & Sons.
Hodges, R. S. E., 2003: The Guild Handbook of 
scientific illustration. Hoboken: John Wiley & Sons.
Christiansen, J., 2018: Visualizing Science: Illustration 
and Beyond. Na: https://blogs.scientificamerican.com/
sa-visual/visualizing-science-illustration-and-beyond/. 
Dostopno 24. 4. 2023. 
Slika 8: Ilustracija za poštno znamko. Marija Nabernik: Pikastocvetna kukavica. (Pola poštnih znamk). 2014. 
Doc. mag. Marija Nabernik je visokošolska učiteljica, 
zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in 
oblikovanje na Univerzi v Ljubljani, ter ilustratorka 
in oblikovalka. Na ilustratorsko pot se je podala kot 
študentka grafičnega oblikovanja na Akademiji za 
likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2006 se je 
izpopolnjevala na področju ilustracije in grafičnih 
tehnik na praški Akademiji za umetnost, arhitekturo 
in oblikovanje UMPRUM. Dodiplomski študij na 
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključi 
leta 2007 pod mentorstvom prof. Tomaža Kržišnika, 
podiplomskega leta 2012 z magistrskim delom 
Znanstvena ilustracija v Sloveniji in vpliv sodobnih 
medijev na to področje pod mentorstvom prof. dr. 
Staneta Bernika in prof. Zdravka Papiča. Med študijem 
za prispevke s področja ilustracije prejme priznanje (2005) in nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje 
(2007), skupinsko zlato nagrado Evropske skupine izobraževalnih založnikov (European Educational Publishers 
Group, EEPG) (2005) ter nagrado Primavera (2011), ki jo podeljuje Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM). 
V letih od 2009 do 2015 je bila samozaposlena v kulturi kot oblikovalka vidnih sporočil in ilustratorka. Posveča se 
avtorskim projektom s področja grafičnega oblikovanja in ilustracije ter pedagoškemu delu. Kot višješolska predavateljica 
je sodelovala z Inštitutom in akademijo za multimedije (IAM), kot zunanja sodelavka pa z Akademijo za likovno 
umetnost in oblikovanje. Leta 2015 se zaposli na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za 
likovno umetnost in oblikovanje, kjer prevzame vodenje študijske smeri ilustracije. Pri poučevanju in ustvarjanju je 
njeno delo usmerjeno na področje poljudnoznanstvene in znanstvene ilustracije. Meni, da kakovostnega ilustratorja 
poleg obvladovanja veščin odlikuje poznavanje zgodovinskega in teoretskega okvira ilustracije. Njena dela lahko 
zasledimo v objavah strokovnih in znanstvenih člankov ter na uvrstitvah ilustratorskih del v domače (Bienale slovenske 
ilustracije) ter mednarodne selekcije (Castra, Zlato pero Beograda, Illustraciencia - častna omemba leta 2016).
Foto: Joe Pansa.
238 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 239Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija • Ilustracija v naravoslovjuIlustracija v naravoslovju • Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija
zgodovini umetnosti in podobno). Na neka-
terih strokovnih področjih je pomembno 
tudi poznavanje kodov in konvencij, da lah-
ko podobo smiselno interpretiramo. Eden 
takšnih nazornih primerov dogovora o rabi 
barve je medicinska ilustracija, kjer modra 
barva predstavlja vensko kri, rdeča pa arte-
rijsko. Pri tovrstnem upodabljanju ilustrator 
uporablja konceptualne rešitve in se odda-
ljuje od naturalističnega prikaza. S takšnim 
upodabljanjem tistemu, ki se uči, pomaga-
mo, da lažje razločuje drugo od drugega, 
posledično hitreje bere podobo in pomni 
ključne informacije, ki jih podoba nosi. Ko-
de in konvencije podajanja vsebine se razvi-
jajo v času in so lahko dobro premišljeni in 
načrtovani, včasih tudi ne, a se kljub temu 
uveljavijo v nekaterih strokovnih krogih. 
Idealno bi bilo, da pri njihovem nastanku 
sodeluje načrtovalec vizualnih komunikacij. 
Znanstveno ilustracijo zaradi njenih estet-
skih kvalitet pogosto uporabljajo tudi v bolj 
poljudne namene, na primer na poštnih 
znamkah ali na razstavah, kjer je ločena od 
strokovnega besedila, v katerem se je poja-
vljala (slika 8). Ob tem ne smemo pozabiti 
njenih osnovnih vlog. Znanstvena ilustracija 
je ključna v izobraževalnem procesu in kot 
taka nepogrešljiva v učilih. Spremlja nas v 
učbenikih, na didaktičnih pripomočkih, 
učnih plakatih, v strokovnih člankih, znan-
stvenih monograf ijah, zadnje čase tudi v 
oblikah za splet, nemalokrat v obliki aplika-
cij in interakcij, ki jih ponujajo nova pred-
stavitvena okolja. Da znanstveni ilustraciji 
tisti, ki se učimo, ne namenjamo pretirane 
pozornosti, ni nujno slabo. Kolikor manj 
smo pozorni nanjo, toliko bolje je narejena, 
saj nas usmerja v branje vsebine. Podobno 
kot se ne ukvarjamo z izbrano pisavo, ko 
beremo roman, kadar je ta dobro izbrana.   
Teoretsko raziskovanje ilustracije se je v za-
dnjih letih usmerilo v celostno obravnavo 
področja. Strokovni literaturi o ilustraciji 
se je pridružila celostna kronološka raziska-
va ilustracije, ki namenja pozornost razvoju 
ilustracije v svetovnem merilu (Doyle, 2018). 
Če iz časovne razdalje lažje razmišljamo o 
zgodovinskih vidikih ilustracije, sodobno 
ilustracijo težko ukalupimo, saj namenoma 
raziskuje mejna področja in se podaja v ne-
znano v interdisciplinarnih projektih. 
V Sloveniji je znanstvena ilustracija žal še 
vedno velikokrat spregledano področje vi-
zualnih komunikacij, čeprav premoremo 
številne izredno kakovostne avtorje. Večina 
jih ima akademsko izobrazbo, tisti starejši 
večinoma slikarsko, nove generacije pa že 
ilustratorsko. Na Katedri za razvoj ilustra-
cije se zavedamo vlog ilustracije, poznamo 
poslanstvo ilustratorja in si prizadevamo za 
vzpostavitev standardov kakovosti na tem 
področju. Izobraževanje bodočih ilustrator-
jev je pri tem ključno. 
Literatura:
Jurc, A., 2021: Literarna zapuščina Kristine Brenkove, 
ki »je spravljala dobesedno vse«, v pregledni monografiji. 
Na: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/literarna-
zapuscina-kristine-brenkove-ki-je-spravljala-dobesedno-
vse-v-pregledni-monografiji/605463.  Dostopno 17. 12. 
2021.
Male, A., 2017: Illustration: a theoretical and contextual 
perspective. London: Bloomssbury.
Male, A., 2019: The Power and Influence of Illustration: 
Achieving Impact and Lasting Significance through 
Visual Communication, London: Bloomsbury Visual Arts.
Wood, P., 1994: Scientific Illustration. New York: John 
Wiley & Sons.
Hodges, R. S. E., 2003: The Guild Handbook of 
scientific illustration. Hoboken: John Wiley & Sons.
Christiansen, J., 2018: Visualizing Science: Illustration 
and Beyond. Na: https://blogs.scientificamerican.com/
sa-visual/visualizing-science-illustration-and-beyond/. 
Dostopno 24. 4. 2023. 
Slika 8: Ilustracija za poštno znamko. Marija Nabernik: Pikastocvetna kukavica. (Pola poštnih znamk). 2014. 
Doc. mag. Marija Nabernik je visokošolska učiteljica, 
zaposlena na Akademiji za likovno umetnost in 
oblikovanje na Univerzi v Ljubljani, ter ilustratorka 
in oblikovalka. Na ilustratorsko pot se je podala kot 
študentka grafičnega oblikovanja na Akademiji za 
likovno umetnost in oblikovanje. Leta 2006 se je 
izpopolnjevala na področju ilustracije in grafičnih 
tehnik na praški Akademiji za umetnost, arhitekturo 
in oblikovanje UMPRUM. Dodiplomski študij na 
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključi 
leta 2007 pod mentorstvom prof. Tomaža Kržišnika, 
podiplomskega leta 2012 z magistrskim delom 
Znanstvena ilustracija v Sloveniji in vpliv sodobnih 
medijev na to področje pod mentorstvom prof. dr. 
Staneta Bernika in prof. Zdravka Papiča. Med študijem 
za prispevke s področja ilustracije prejme priznanje (2005) in nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje 
(2007), skupinsko zlato nagrado Evropske skupine izobraževalnih založnikov (European Educational Publishers 
Group, EEPG) (2005) ter nagrado Primavera (2011), ki jo podeljuje Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM). 
V letih od 2009 do 2015 je bila samozaposlena v kulturi kot oblikovalka vidnih sporočil in ilustratorka. Posveča se 
avtorskim projektom s področja grafičnega oblikovanja in ilustracije ter pedagoškemu delu. Kot višješolska predavateljica 
je sodelovala z Inštitutom in akademijo za multimedije (IAM), kot zunanja sodelavka pa z Akademijo za likovno 
umetnost in oblikovanje. Leta 2015 se zaposli na Oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za 
likovno umetnost in oblikovanje, kjer prevzame vodenje študijske smeri ilustracije. Pri poučevanju in ustvarjanju je 
njeno delo usmerjeno na področje poljudnoznanstvene in znanstvene ilustracije. Meni, da kakovostnega ilustratorja 
poleg obvladovanja veščin odlikuje poznavanje zgodovinskega in teoretskega okvira ilustracije. Njena dela lahko 
zasledimo v objavah strokovnih in znanstvenih člankov ter na uvrstitvah ilustratorskih del v domače (Bienale slovenske 
ilustracije) ter mednarodne selekcije (Castra, Zlato pero Beograda, Illustraciencia - častna omemba leta 2016).
Foto: Joe Pansa.