Leto II. V Celju, dne 7. novembra 1907. St. 49. NARODNI LIST Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: MNarodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Grašfca cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se raCunajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „N ar od ni List" v Celju. Sadovi enoletnega dela leži p.ed nami in zadovoljni smo ž njimi. Tudi slovensko ljudstvo je ž njimi zadovoljno, in zadovoljen je vsakdo, ki mu je resno za napredek Slovencev. Seme, ki smo ga sejali v ljudsko dušo, poganja krasne sadove. 3. november je pokazal, da ni prešlo minolo viharno leto zaman, pokazal je, da so si ideje narodne stranke in narodnega napredka priborile mogočna tla med našim ljudstvom 3. november je pokazal, da leži neizcrpljiva notranja sila v naših idejah, je pokazal, da se je stranka na zunaj in na znotraj konsolidirala in ojačila, in pokazal je, da imajo njeni člani neomajno zaupanje v to notranjo silo, v moč organiziranega dela. Bili smo od početka nekako negativna stranka, razdirali smo stare trhle zgradbe dosedanje politike. Padle so — četudi ne vse, a po večini — v prah — in narodna stranka stopa s tem trenutkom na novo polje: ustvarjati nove trdne, stoletne stavbe narodne probuje, gospodarskega napredka in politične zavednosti. Naša pota postanejo pozitivna. Vsakdo je čutil veliki pomen besede, ki je padla na shodu: narodnogospodarsko delo. In to na vseh poljih: v kmetijstvu, v trgovstvu, obrtništvu in delavstvu; ščitenje in jačenje gospodarsko slabej-šega proti gospodarsko močnejšim, proti izseso-valcem. Jasna pot je začrtana za bodoče leto, somišljeniki, jasno si zapišite to pot v svoje duše — in odločno in brez ozira na desno in levo po tej poti naprej. Seme je zasejano, negujmo in iovajmo njegovo krepko rast. Predvečer glavnega zbora. Ustanovitev „Narodne založbe". Nad 50 somišljenikov se je zbralo že dne 3. t. m. iz raznih krajev na posvetovanje. Večji del večera je bil posvečen razgovoru o organiziranju narodnega in naprednega tiska na Spodnjem Štajerskem. Ustvariti treba za to trdna tla, ker gotovo je: tiskana črka nam je donesla največ uspehov, tiskana črka bodi tudi v bodoče naše najuspešnejše orožje. Govorilo se je torej o ustanovitvi zadruge ^Narodna založba v Celju", ki naj prevzame ..Narodni List" in oskrbuje v bodoče ves narodni in napredni tisk na Spodnjem Štajerskem. Pravila, ki jih je predložil g. ravnatelj Jošt, so bila nekoliko spopolnjena in sprejeta. Namen zadruge je razviden iz točke pravil, ki se glasi: „Z?druga ima namen, pospeševati gospodarsko korist in podpirati izdelke zadružnikov s skupnim izdajanjem knjig, muzikalij, umetnin, časopisov, političnih, strokovnih in leposlovnih, z izvrševanjem knjigotrške, grufiško artistiške ter tiskarske obrti, z založništvom knjig vseh vrst; more pa izvrševati tudi trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami in s temi v zvezi stoječimi predmeti." V načelstvo „Narodne založbe" so voljeni sledeči gospodje: načelnik dr. Janko Sernec, njegov namestnik: dr. Ljud. Štiker; udje načel-stva: dr. Rihard Karba, Fran jo Kranjc, dr. Vek. Kukovec, Franjo Roblek, Vekoslav Špindler. V nadzorstvo pa gg: dr. Ernst Kalan, dr. Anton Dolar, Franc Brinar, Josip Cizel, Anton Cvenkel, Ivan Malus, Franjo Pahernik, Ivan Rebek, Jakob Zadravec. Razpravljalo se je tudi o nekaterih drugih vprašanjih, tičočih se uradništva na poštah in pri davkarijah. Konštatiralo se je, da je odlok poštnega ravnateljstva, naj slovenski poštni uradniki prosijo iz nemških krajev na Spodnje Štajersko, le humbug, ker se faktično prošnje takih uradnikov odklanja. Izvrševalni odbor narodne stranke stranke bo storil v tem oziru vse potrebne korake. (Prosimo pa za tozadevne podatke. Opom. ured.) Razpravljalo se je nadalje o imenovanjih učiteljstva na naših slovenskih šolah. Tudi v tem oziru bo narodna stranka v vsakem slučaju odločno nastopila. Doseči se mora v doglednem času delitev deželnega šolskega sveta. Govorilo se je o organizaciji obrtništva, izrazila se je želja, naj bi se pri vladi uplivalo na to, da bo imenovala zastopnike v državni obrtni svet, ki jih ona direktno imenuje, za Spodnje Štajersko Slovence. Predmet obširne razprave s!a bili tudi železnica iz Savinske doline v Gornjigrad ter proga Kamnik-Polzela, odnosno Št. Peter. Ali nam bodo res peli vigilije? „Slov. Gosp." in ljubljanski duhovniški »Slovenec" sta že neštetokrat pisala, da je narodna stranka brez življenjskih pogojev in da bodo ji kmalu peli vigilije. Vsakdo je torej z napetostjo pričakoval dneva 3. nov., ko se je imelo pokazati, v koliko je to resnica. Pričakovalo se je pač lepe udeležbe, toda naše nade so bile v naše začudenje in veselje dosti manjše nego uspeh. Nad 500 mož, zastopnikov vseh spoduještajerskih okrajev, je prihitelo dne 3. nov. v Celje. Od najsevernejšega dela slovenske zemlje, z Murskega polja, od Radgone, s Kozjaka, iz pesniške doline, z zelenega Pohorja pa doli do Brežic in Trbovelj — celi Slovenski Štajer je bil zastopan, vsak okraj je imel svoje odposlance. Navdušenje se je polastilo človeka, če je zrl to množico najrazumnejših zastopnikov naroda, med temi gotovo polovico zastopnikov kmečkega stanu. Častno je bilo zastopano vrlo narodno učiteljstvo, trgovina in obrt delavstvo in ženstvo. Vsi so prihiteli, da si bratski podajo roke v spoznanje in se utrde v prepričanju o smotrenosti organiziranega dela za vse sloje naroda. Zborovanje je otvoril in mu predsedoval predsednik izvrševalnega odbora dr. Kukovec. Najprvo se je spomnil v toplih besedah dveh umrlih članov narodne stranke, gg. Radoslava Škofleka in Vekoslava Strmška. Zborovalci so vstali v znak sožalja s sedežev. Prečitali so se tudi razni pozdravi od zunaj, ki so došli: od dr. Krefta, Strnišče in somišljenikov od Sv. Jurja ob Ščavnici, od slovenske mladine na Dunaju, od dr. Kidriča, od izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke na Kranjskem, od nad sto lesnih trgovcev-flosarjev iz gornjegraj-skega okraja po gg. Levarju, Žmavcu, Zavolov-šeku in Pernatu itd. Kmetijsko poročilo. G. dr. Božič, priznani strokovnjak v kmetijskih zadevah, je v kratkih, odločnih, jedernatih besedah razvil naloge, ki jih ima narodna stranka zasledovati v bodočem letu glede kmetijstva. Jasno sliko pozitivnih ciljev, brez olepšauja in brez fraz, je postavil pred zborovalce. Krasno poročilo prinesemo itak v eni prihodnjih številk; podajamo danes rezolucijo, ki je jedro njegovega govora, in ki je bila, kakor go.or sam, z burnim odobravanjem sprejeta: I. ,.Narodna stranka" vstraja pri svojem kmečkem programa in sicer posebno glede zahtev nasproti državi, deželi in javnim zastopom Posebno pa povdarja nujno zahtevo, da se uredi postopanje pri političnih oblastvih tako, da bo ustrezalo narodnostnim in gospodarskim koristim slovenskega ljudstva z ozirom na sigurnost, javnost, cenenost in skrajšanje celega postopanja. II. Glavni zbor „Narodne stranke" smatra za nujno potrebo, a se ustanovi za slovenske dežele v obrambo slovenske posesti in v pospeševanje kmečkih koristi posebna ..Poljedelska banka" za nakup in parcelacijo posestev. III. „Narodna stranka" odobrava, da se snn-jejo pod okriljem nad političnimi strankami stoječe „Zadružne Zveze" celjske večji in manjši kreditni zavodi; izraža pa mnenje, da se morajo večji kreditni zavodi prilagoditi kmečkim potrebam s tem, da* uvedejo dolgotrajni, ueodpovedljiv amortizačni kredit; manjši kreditni zavodi pa naj gledajo ne samo na podeljevanje kredita, ampak tudi na njega plodonosno uporabo ter naj skušajo povzdigniti treznost in varčnost med ljudstvom i vednim navajanjem k varčevanju. IV. „Narodna stranka" vidi v kmečkem zadružništvu važno oporo kmetijstva, zato si stavi nalogo, ustanavljati in vzdrževati kmetijske zadruge najrazličnejših vrst. Pred vsem se naj obrača vso pozornost živinorejskim, paš-niškim, sadjerejskim in vinorejskim zadrugam. Tudi kmetijske zadruge se naj ustanavljajo pod okriljem „Zadružne Zveze" celjske. V. Za prospevanje kmetijstva je neobhodno potrebno dvigniti strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva. Somišljeniki „N*rodne stranke" se vsled tega poživljajo, da z ustanavljanjem knjižnie, kmečkih bralnih društev, e predavanji in naprednim in strokovnim časopisjem širijo splošno in strokovno izobrazbo med kmečkim ljudstvom. „Narodna stranka" nujno zahteva uresničenje ustanovitve kmetijske šole v Št. Jurju ob Južni železnici ter priporoča občinam in okrajnim zastopom, da s pomočjo dežele in države ustanavljajo kmetijske zimske in nadaljevalne šole. VI. ^Narodna stranka" priporoča ustanovitev kmetijskih podružnic kmetijske družbe štajerske na slovenskem Spodnjem Štajerskem, ker le s tem postane slovensko štajersko kmetijstvo deležno podpor, katere dobivajo Nemci že davno in ker bo le s tem mogoče doseči razdelitev štajerske kmetijske družbe v slovensko in nemško. Naše narodno-politične razmere in državni zbor. Viharno pozdravljen je razpravljal na to g. državni poslanec Fr. Roblek o zgoraj nazna-čenem vprašanju. Podal je sliko nastanka dveh klubov v državnem zboru, v katera so razcepljeni Slovenci vsled gospodstvaželjnosti dr. Šusteršiča in dr. Korošca, dasi bi edino z enotnim postopanjem vzbujali pri vladi rešpekt. Vsled needinosti Slovanov je zato tudi še danes vkljub slovanski večini v drž. zboru položaj tak, da odločujejo nemške stranke. Glede naših narodno-političnih zahtev stojimo še Slovenci danes na istem stališču kakor ob času taborov pred 40 leti. Enakopravnost našega jezika ua vseh poljih uprave, r uradih in v šoli, — to je še vedno naša še do danes neizpolnjena zahteva. Uradniško vpraša n j e je za nas štajerske Slovence še vedno največje narodno-politično vprašanje. Pa ravno tu smo brez vsake moči nasproti vladi: nemški minister Prade odločuje o usodi naših uradnikov po slov. Štajerskem, mi pa nimamo zaslombe v mi-nisterstvu. Zato je imenovanje jugoslovanskega ministra rojaka druga naša važna1 narodno-politična zahteva. Da tega še do danes nimamo, temu je v prvi vrsti kriva needinost naše delegacije. Spopolnitev našega šolstva, posebej srednjega, in ustanovitev vseučilišča, v prvi vrsti pravosodne fakultete, to je vprašanje in zahteva, ki se mora rešiti v najkrajšem času. V prvi vrsti se mora rešiti celjsko gimnazijsko vprašanje in sicer v tem smislu, da se nam da popolna slov. gimnazija. Isto velja tudi za Maribor. Slovenska obrtna šola, v prvi vrsti za stavbeno obrt, se nam mora dati. Za vsemi temi našimi narodno-političnimi zahtevami stoji „zveza južnih Slovanov" v drž. zboru solidarno, in so se vse te naše narodne zahteve naznanile potom načelstva zveze vladi. Velepomenljivo je za nas tudi vprašanje od vlade že obljubljene razdelitve kronovin v okrožja in ustanovitev okrožnih zastopov, ki bi naj pomenili to, kar danes deželni zbori. To je tudi prva pot k narodni avtonomiji. Nemci na Češkem in Moravskem ter Italijani na Tirolskem zahtevajo narodnostno ločitev, in kar je za nje dobro in prav, bo tudi nam Slovencem prav prišlo. Ne ve se še sicer za namene vlade, kako misli razdeliti Štajersko, a zvedelo se je že toliko, da v 2 ali 3 okrožja. Kadar pride ta zadeva na razpravo v zbornici, mora vstati ves južni Štajer kakor en mož, na vseh shodih in od vseh društev, občinskih in drugih zastopov se mora izreči jasno ta zahteva. Splošno poživlja g. poslanec, naj stoji ves narod trdno za svojimi poslanci kot krepka opora. Dosega velikih narodnih zahtev je mogoča le v skupnem delu ljudstva. Burno so zborovalci pritrjevali izvajanjem g. poslanca. Trgovina in obrt. O tem predmetu je razpravljal sosp. Jože Smertnik, naslanjaje se na sklepe lanskega glavnega zbora. Tudi majhni narodi lahko postanejo gospodarsko močni, v prvi vrsti z ustvaritvijo krepke trgovine. Naše najaktualnejše zahteve v tem oziru so danes: spopolnitev železniške mreže po Spodnjem Štajerskem, v prvi vrsti železnice iz Št. Petra v Kamnik in iz Rečice na Paki v Gornjigrad; dalje izvedenje obrtne organizacije na podlagi nove postave, izpopolnitev strokovne izobrazbe trgovstva in obrtništva potom strokovnih šol, v prvi vrsti strokovno obrtne šole za Sp. Štajersko ter trgovske akademije v Ljubljani, in konečno samostojna trgovsko-obrtna zbornica za Spodnje Štajersko. Rezolucija, kakor sledi, je bila soglasno sprejeta: „Glavni zbor narodne stranke za Štajersko izraža trdno prepričanje, da je splošni napredek štajerskih Slovencev odvisen od napredka slovenskega trgovstva in obrtništva na Štajerskem. V ta namen bo podpirala narodna stranka vsako dobro trgovsko in obrtniško, stanovsko in strokovno organizacijo, posebno pa bo delovala na to, da dobi trgovstvo in obrtništvo prepotrebno strokovno šolstvo ter da se ustanovi posebna trgovska in obrtniška zbornica za Sp. Štajersko. Narodna stranka bo težila za vsem, kar je v prospeh našemu trgovstvu in obrtništvu, zlasti se bo potegovala za dobre prometne zveze in to pred vsem za železnično zvezo od Rečice na Paki do Gornjegagrada in tudi od Št. Petra preko Vranskega v Kamnik. Današnji glavni zbor narodne stranke tudi z veseljem pozdravlja delovanje slovenskih strank na Kranjskem za ustanovitev „ Trgovske akademije v Ljubljani, ker vidi v oživotvorjenju tega prepotrebnega zavoda boljšo bodočnost vsega slovenskega trgovstva." Šola. O šolstvu, v prvi vrsti o ljudskem šolstvu, je razpravljal e:. nadučitelj B r i n a r iz Gotovelj. Narodna stranka vztraja odločno na svojem lani izrečenem stališču glede ljudske šole. Predmet viharnih bojev je ljudska šola še vedno, dasi je že trideset let v veljavi državni šolski zakon. Narodna stranka ne zahteva nič več, kakor da se strogo izvaja ta zakon, nikdar ne bo pripustila, da bi imela duhovščina po krivici še večji upliv na šolo kakor ga ima danes. Hujskanje proti šoli in učiteljstvu je duhovščini danes vsakdanji kruh. Najodločneje se morajo zavračati ti napadi, ker naša pot in naša zahteva je: Naša narodna šola se v miru razvijaj in spopolnjuj! — Naše šolstvo pa tudi neizmerno trpi po ponemčevanju. Danes je nemško bojno društvo Schulverein pod zaščito vlade, je ,c. kr.'. Na drugi strani se pa s pomočjo vlade importira nemško učiteljstvo na naše slovenske šole. Mi pa odločno zahtevamo, da se varuje na naših slovenskih šolah naša narodna posest in naj se ne izziva slovenskega ljudstva z imenovanji, kakor so se v zadnjih letih mnoga na škodo Slovenstva izvršila. Sprejme se rezolucija, ki jo je predlagal g. poročevalec: Mi vstrajamo na šolskem programu katerega smo lansko leto razvili o priliki ustanovnega občnega zbora naše stranke ter hočemo z organiziranim podrobnim delom stremiti za uresničenje istega. Zdravemu razvoju ljudske šole, ki je na Štajerskem žalibog do danes edina panoga šolstva, katere smo deležni tudi mi Slovenci, hočemo posvetiti vso pozornost. Pri tej priliki moramo odločno zavračati hujskanje in sumničenje zoper ljudsko šolo in narodno učiteljstvo, kakor tudi vsako stremljenje po preosnovi ljudske šole v nazadnjaškem smislu. Najodločnejše tudi protestiramo zoper sistematično zapostavljanje in ponemčevanje slovenskega šolstva ter bomo storili skrajne korake, da priborimo slovenskemu šolstvu postavno zajamčeno enakopravnost. Krajni in okrajni odbori naj pazno motrijo šolske razmere svojega okoliša ter o vsaki tozadevni nepostavnosti ali krivici točno in stvarno poročajo strankinemu osrednjemu odboru, ki stori potem nadaljne korake." Delavsko vprašanje. V izbornem govoru je o tem razpravljal g. urednik „Domovine", L j ud. Furlani. Stališče narodne stranke glede delavstva ostane ono, kakor je izraženo v lani sprejeti rezoluciji. Kot demokratična stranka stoji vedno na strani gospodarsko slabejšega za socijalne in politične pravice. Težnje delavstva, pravično ureditev pravnega razmerja med delavci in delodajalci, določitev delavne dobe, izvedenje zavarovanja vsega, tudi kmetijskega delavstva, pošteno razdelitev davkov, zahtevo po strokovnih šolah itd. — vse to hoče tudi zanaprej podpirati narodna stranka. Tudi antialkoholno gibanje med delavstvom hoče pospeševati ter širiti smisel za razumno gospodarstvo. Kratko omenja govornik tudi razne delavske stranke, ki jih imamo na Slovenskem (so-cijalno-demokratično, krščansko-socijalno in narodno delavsko organizacijo). Naše narodno-flospodarske zahteve in državni zbor. Po enournem odmoru v svrho obeda je razpravljal, burno pozdravljen, g. državni poslanec Vinko Ježovnik. Očrtal je razne najnujnejše gospodarske zahteve, ki se tičejo nas štajerskih Slovencev, v prvi vrsti kmetijstva, ter označil položaj, kakršen je danes za te zahteve v državnem zboru. Važno je, da imajo te zahteve danes za seboj večino državnega zbora v agrarni zvezi, to je v zvezi kmečkih poslancev. Govoril je še g. poslanec o deželni lovski postavi. Navdušeno so pritrjevali zborovalci njegovim izvajanjem. K temu govoru je takoj pripomnil predsednik dr. Kukovec, da je hmeljsko /prašanje eno najvažnejših gospodarskih vprašanj. V tem oziru se je zadnji čas zgodilo nekaj, kar treba zabeležiti. Po posredovanju g. poslanca Robleka se je vsaj nekoliko ublažil udarec, ki ga je prizadjala savinskim hmeljarjem nova hmeljska postava, z nedavno izdanimi izvršilnimi naredbami. Isti g. poslanec je pa tudi dosegel, da bo obiskoval Savinsko dolino po seben zadružni učitelj v hmeljarskozadružnih nadeva h. „Narodni List" in „Narodna Založba'1. O stanju »Narodnega Lista" je razpravljal S. dr. Št iker. „Narodni List" ima danes 2400 plačanih naročnikov in jih bo imel z novim letom najmanj 3000. V svrho utrditve lista se je ustanovila zadruga ,.Narodna založba". Zadružni deleži znašajo po 100 K, ?0 K in 10 K. Govornik želi kot blagajnik stranke, naj bi okrajni odbori še v večji meri skrbeli za razširjenje lista. Splošno poročilo o stanju narodne stranke in o njenih ciljih v bližnji bodočnosti je podal predsednik dr. Kukovec. V prvi vrsti omenja ustanovitev „Narodne založbe" ter povdarja, da ta zadruga ne pristopi celjski „Za-družni zvezi" da se slednji ne bo moglo očitati, da podpira narodno stranko. Govornik povdarja uspešno delo na polju organizacije stranke, ki je danes že izvedena v toliki meri, da se ni bati za njen obstoj, bo pa v prihodnjih mescih izvedena do popolnosti. Z dose-dajnimi uspehi tako v strankarskem kakor narodnem oziru smo lahko zadovoljni. Tišina, ki je zavladala nekaj časa po volitvah, je bila le posledica velike utrujenosti na vseh straneh, utrujenosti, povzročene po velikanskih naporih gigantske volilne borbe. Nasprotniki so se že veselili, da je to znamenje umiranja stranke, a zadnja dva — trije meseci so zopet pokazali, kako so se varali, in posebej današnje sijajno zborovanje je pokazalo, da živimo čvrsto in bodemo živeli še čvrsteje. — Nato je orisal govornik delovanje posameznih okrajnih odborov stranke. Pojasnimo pa si zopet malo stališče nasproti raznim drugim strankam po naši deželi in izven nje. Kakor vedno povdarjamo, je naša stranka v prvi vrsti slovenska, narodna stranka. S tem je dano razmerje do nemške stranke na Spodnjem Štajerskem, s katero smo stali in bomo stali v najhujšem boju dotlej, dokler nam ne prizna vseh naših narodnih in političnih pravic. Da je stranka varovala narodni značaj, o tem po njenem delovanju ni dvoma, zato preziramo žlobudranje političnih slepomišarjev s pomilovalnim nasmehom. Eno pa stoji: namesto praznih narodnjaških fraz smo postavili pojem pozitivnega dela in isto tudi izvrševali v čim najbolj mogoče popolni meri. Jasno je, da organizirano delo prinese več sadov, kakor delo posameznikov, kakor se je izvrševalo v prejšnjih letih. Ne kratimo tem delavcem iz minolih dob njihovih zaslug, zahtevamo pa, da se v polni meri priznava tudi naše delo. V narodnem boju smo postavili na mesto brezplodnega besednega boja načelo dela za gospodarski napredek naroda, ker v gospodarski osamosvojitvi vidimo omejevanje moči Nemštva. Kmečka zveza ali duhovniška, klerikalna stranka se je postavila v najbrezobzirnejši boj proti nam. Z naše strani razmerje nasproti nji ni sovražno; nismo nasprotniki niti duhovščine niti vere. Vendar stojimo v znamenju najljutejšega boja cerkve zoper nas in našo organizacije. Ali bo to cerkvi koristilo, o tem naj mislijo drugi, ne mi. Če slovensko duhovništvo misli, da je to zanjo dobro, naj nadaljuje. Tudi najljutejši navali nas ne bodo napravili za nasprotnike cerkve in vere, ampak ostali bomo vedno le nasprotniki duhovniške politike. Napade bomo odbijali, kolikor smatramo za potrebno, a ostudni loj kmečke zveze se bo nad njo samo maščeval, ljudstvo se s studom obrača od nje. Nasproti prejšnji struji v našem političnem življenju zavzemamo to stališče: nam je vsak Slovenec ljub, ki za narod dela. Ne napadamo nikogar, kdor smatra za dobro, da se nam ne pridruži. Politični razvoj pa je danes tako daleč, da so se duhovi ločili, svetovno - nazorni boj je dokončan. Danes sta faktično dve stranki in vse napredno misleče občinstvo je v naši organizaciji. Glede narodno-napredne stranke in gospodarske stranke na Kranjskem pravi govornik, da stoji narodna stranka simpatično nasproti vsaki stranki, ki zasleduje iste cilje kakor naša. Iz praktičnih vzrokov je ustanovljena narodna stranka samo za Štajersko in bo skušala v tem delokrogu storiti vse za napredek naroda. Razjasni tudi stališče nasproti raznim štajerskim listom („Slov. Gosp." in „Domovina"); ta slednja nam je bila od začetka navidezno neprijazna; vodstvo lista je pa spoznalo, da je razumno Slovenstvo krenilo v tabor narodne stranke, kar je dobro znamenje, posebno v očigled deželno-zborskim volitvam. Narodna stranka je priredila od ustanovnega zborovanja do danes 169 shodov. Pričeto delo se bo krepko nadaljevalo, vedno in povsod bo pa naše načelo: ustvarjati in ne razdirati. Debata. G. dr. K a r b a želi, naj bi se prispevki za narodni sklad sorazmerno razdelili med osrednje vodstvo in okrajne odbore. Dr. Kukovec odgovarja, da se bo v tem oziru itak uvedla posebna akcija in da se bo zadovoljilo tej zahtevi. G. dr. Z a b u k o š e k želi, naj se obrne iz-vrševalni odbor do poslancev s prošnjo, da izpo-slujejo skupna kmetijska potovanja in poučne izlete na Dansko, v Švico in na poljedeljske razstave s pomočjo državnih prispevkov. Poslanec g. R o b 1 e k pojasni, da se tozadevna akcija že vrši v ministerstvu. G. prof. Jo št govori o srednjem šolstvu na Štajerskem, o razmerah na celjski gimnaziji; sprejme se soglasno resolncija, ki se je brzojavno odposlala vladi: „Glede srednjega šolstva na Štajerskem vztraja narodna stranka pri vseh zahtevah, katere je stavila na ustanovnem shodu v Celju, v očigled temu pa, da je vlada z vso naglico 20 tisoč Nemcem na Kranjskem ustanovila dve popolni nemški gimnaziji, poživljamo vlado, naj popravi to Slovencem storjeno krivico s tem, da pol milijona štajerskim Slovencem otvori takoj s prihodnjim šolskim letom popolno gimnazijo v Celju G. Č u 1 e k iz Št. Jurja razpravlja o sedanjem stanju zadeve glede kmetijske šole v Št. Jurju ob juž. žel. Učni načrt, kakoršen se je izdelal za ta zavod, je nepopolen in nesprejemljiv, ker se je vinoreja popolnoma izključila. G. dr. Mayer iz Šoštanja pravi, da se je kmetijska šola dosegla po težkem boju; s prva se je mislilo na ustanovitev iste v šoštanjskem okraju, pozneje se je zadeva preokrenila tako, da pride šola v Št. Jur. Nikakor bi ne bilo dobro — pravi — sedaj odklanjati učni načrt ter s tem dati deželnemu odboru povod, da zadevo še par let zavleče; samo da šolo dobimo, — potem se vedno lahko zahteva njeno izpopolnenje. Urednik Spindler govori za ustanovitev vseh narodnih nepolitičnih društev na Spodnjem Štajerskem ter predlaga rezolucijo, ki se soglasno sprejme: »Glavni zbor narodne stranke nalaga glavnemu, odnosnoizvrševalnemu odboru, naj nemudoma izvede organizacijo vseh narodnih nepolitičnih na slovenskem Štajerskem ter ustanovi »Zvezo narodnih društev na Štajerskem". Urednik Janko L eš ni čar pozivlje vse narodno čuteče Slovence, naj z ozirom na to, da klerikalci napovedujejo bojkot naši šolski družbi, storijo vse, da se zanese zanimanje za družbo v najširše sloje naroda in da se nabirajo prispevki ob vsaki priliki. Urednik Spindler pravi: Če bodo klerikalci vstrajali na stališču bojkota šolski družbi (Ciril-Metodovi), se mora z naše strani ustvariti junktim med to družbo in družbo sv. Mohorja, ki je danes le še klerikalna bratovščina; v slučaju klerikalnega bojkota šolski družbi napovemo najbrezobzirnejši bojkot Mohorjevi družbi. Zborovalci so predlogu bučno pritrdili. G. dr. Božič utemeljuje upravičene zahteve ljudstva po enakopravnosti pri sodiščih ter pri političnih oblastih, kjer se Slovence šikanira ne le z odloki v barbarski slovenščini, ampak tudi z nastavljanjem nemških uradnikov. G. Rebek izrazi željo, naj bi se delalo nato, da bo vlada imenovala v državni obrtni svet za Spodnje Štajersko člana, ki se bo zavzemal za koristi slovenskega obrtništva. G. Golavšek iz Griž še opozarja na nevarnost, ki preti tudi celjskemu okraju po kobilicah; dalje želi ureditev ceste iz Griž v Žalec. Dr. Kukovec obljubi, da se bo tudi v tem oziru vse storilo, kar je mogoče. Ob 6. uri zvečer (po šesturnem zborovanju) zaključi predsednik shod. * * * Somišljeniki! Po poti, ki ste si jo začrtali dne 3. novembra v Celju, po poti pozitivnega dela za narodov napredek: Naprej! Glavni odbor narodne stranke za 1. 1908. se je na glavnem strankinem zboru sestavil sledeče: I. So člani glavnega odbora predsedniki okrajnih odborov: 1. Celje: dr. Anton Božič, zagovornik v Celju. 2. Žalec-Griže-Petrovče-Št. Peter-Št. Pavel-Gotovlje-Pirešica: Josip Širca, tržan in župan v Žalcu. 3. Polzela-Braslovče-Gomilsko-Rečica n. P.: Josip C i z e 1, trgovec na Polzeli. 4. Mozirje-Kokarje-Rečica: dr. Josip Gori čar, zdravnik v Mozirju. 5. Gornjigrad -Zadreška dolina: Avgust D r ok ar, notar v Gornjem gradu. 6. Okraj Šoštanj: Vinko Ježovnik, drž. posl. in pos. v Velenju. 7. Okraj Slovenji gradeč: Ferdo Kac, veleposestnik v Šmartnem. 8. Okraj Marenberk: Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 9. Dravska dolina: Viktor Glaser, ve-lepesestnik na Smolniku. 10. Maribor levi breg: Friderik Zin-aner, uč. in pos. v Št. Jakobu v Slov. Gor. 11. Maribor-Studence-Pobrež - Karčevina-Lei-tersberg: Ivan Kejžar v Mariboru. 12. Maribor desni breg: Miha Turner, pos. in gost. v Framu. 13. Okraj Št. Lenart: Fran Št up i ca, notar v Št. Lenartu. 14. Okraj Gornja Radgona: dr. Lev Kreft, zdravnik v Št. Jurju ob Šč. 15. Okraj Ljutomer: Joško Raj h, ekonom na Moti (Cven). 16. Okraj Ormož: Josip Šinko, pos. in župan v Središču. 17. Okraj Ptuj: Fr. Babosek, velepos. v Karčovini. 18. Okraj Rogatec (izhodno od Rogatca): Maks Berlisg, trg. v Žetalah. 19. Okraj Rogatec (zahodno od Rogatca): Vinko Žurman, posestnik na Knežcu (Rog. Slatina). 20. Okraj Šmarje: Jože Kregar, pos. v Št. Petru na M.s. 21. Okraj Kozje: dr. Ferdo Kunej, zdravnik v Št. Petru pod Sv. Gor. 22. Okraj Brežice: Ivan Malus, ekonom na Bizeljskem. 23. Okraj ^Sevnica: Ivan Križan v Sevnici. 24. Zidanimost-Loka: Vinko Fon, pos. v Loki. 25. Laški trg: (se volitev novega okrajnega odbora šele vrši.) 26. Trbovlje-Hrastnik-Dol: Fr. Dežman. trg. v Trbovljah. 27. Okraj Vransko: dr. Rihard Karba, zdravnik na Vranskem. 28. Okraj Konjice: dr. B. Prus v Konjicah. 29. Vojnik - Šmartno- Škofjavas - Novacerkev-Dobrna-Višnjavas-Frankolovo: Josip Lipuš, župan v Višnjivasi. 30. Slov. Bistrica: Fr. Koropec, velepos. v Studencih. 31. Ponikva ob j. žel.: Juri Sitar, veleposestnik na Ponikvi. II. So člani glavnega odbora sledeči somišljeniki v Celju: dr. Vekoslav Kukovec, hišni posestnik v Celju. oi dr. Josip Karlovšek, odvetnik v Celju, dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, dr. Ljudevit Stike r, odv. kand. v Celju, dr. Štefan R a j h, odv. kand. v Celju, dr. G v i d o Sernec, zagovornik v Celju, dr. Anton Dolar, profesor v Celju. Ivan^Rebek, ključavničarski mojster v Celju. Franjo Jošt, ravnatelj v Celju. Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Ljudevit Furlani, urednik »Domovine" v Celju. Ivan Prekoršek, uradnik v Celju. Vekoslav Špindler, urednik »Narodnega Lista" v Celju. Glavni odbor se snide v najkrajšem času, da voli iz sebe izvrševalni odbor stranke za bodoče leto. Avstro-ogrska nagodba. Piše dr. Z. (Dalje.) Tedaj: Dokler ostaneta sicer ne popolnoma soglasna sedanja temeljna zakona v veljavi, zastopali bodo monarhijo na zunaj skupni poslaniki in konzuli, in ne Ogrsko posebni, Avstrijo pa posebni. Trgovinske in druge pogodbe sklepale se pa bodo s tujimi državami in sicer v imenu obeh polovic. Eno kot drugo z veljavo za obe državi brez posebnih tozadevnih predhodnih dogovorov. O tu navedenih zadevah imajo sklepati delegacije (skupni zbor) in izvrševati sklepe skupni ministri. Delegacije v svojem dosedanjem ustroju kakor tudi skupni ministri se lahko kot taki pre-uredč ali pa to ti z drugimi napravami nado-meste, ne da bi bilo treba tudi temeljna zakona izpremeniti. Za skupne poslanike, konzule, za skupno vojsko in za skupno ministerstvo je treba denarja. Potrebne svote prispevati imata obe državi. Odkod ga vzeti, je stvar vsake obeh držav. Ker sta dve državi, potrebno je, da se med njima tudi določi, pod kakimi pogoji sme ena država v drugo svoje izdelke in pridelke uvažati in sploh ž njo trgovati; treba je dogovoriti, če se sme blago brez carine (davka) čez mejo prevažati ali ne; pri medsebojni trgovini zlasti pri tako ozki zvezi, kakor obstoja med Avstro-Ogrsko, je važno nadalje de-narstvo in veljava, ali sta obema polovicama skupna ali ne; tu igra veliko ulogo vprašanje, pod katerimi pogoji se ima prevažati blago in ljudi po ogrskih in pod katerimi po avstrijskih železnicah itd. O teh zadevah lahko vsaka država samostojno sklepa. Obojestranska korist pa zahteva, da se od časa do časa obe državi glede enotnega postopanja dogovorita. Jedro skupne državne vezi so vladar, zunanje stvari, vojaštvo in za to potrebni izdatki. To je tudi naravno. Kajti ko bi bila vsaka država popolnoma od druge neodvisna, prišel bi isti vladar obeh polovic kot kralj ogrski kaj lahko navskriž s cesarjem avstrijskim. On bi lahko peljal zdaj kot kralj ogrski vojsko proti Avstriji in obratno, toraj vsakokrat zoper samega sebe. Da je pod zunanjimi zadevami umevati zastopstvo Avstro-Ogrske napram tujim državam tako v političnih kakor v trgovinskih stvareh, smo že omenili. Glede na vojaštvo je v kratkem pripomniti, da je k njemu prištevati tudi mornarico, ne pa domobrancev. Le-te ima vsaka država zase. Za skupno vojsko potrebne vojake dovoljuje istotako vsaka država zase, vsaka jih samostojno razpo-stavlja in oskrbuje. Dalje določa vsaka država način, kako se ima vojaška dolžnost izvrševati. Poslednje se določa dogovorno po enakih načelih, n. pr. da obstoji v vsaki državi triletna aktivna vojaška dolžnost itd. Vodstvo, poveljstvo in notranja organizacija vojske pa pristoja izključno le cesarju. Cesar pokliče n. pr. vojake pod prapor, ne da bi potrebovalo tozadevno njegovo povelje sopodpisa odgovornega vojnega ministra, dočim mora enako povelje tičoče se domobrancev biti od domobranskega ministra sopodpisano. Skupne finance obsegajo predvsem sestavo proračuna za skupne zadeve, prejemanje in zaračunanje prispevkov obeh vlad, i poraba teh prispevkov za skupne zadeve in pregled ter odo-brenje sklepnih računov. Koliko ima ena ali druga država k skupnim potrebam prispevati, ni enkrat za vselej določeno. O tem se obe državi od časa dočasa dogovorita, kakor bomo še pozneje razpravljali. Kdo ima dosedaj navedene skupne zadeve upravljati ? Delegacije in skupni ministri. Delegacije štejejo 120 članov, vsak parlament jih voli po 60. Delegacije samo sklepajo, a nimajo zakono-dajalne pravice. Ta pristoja zakonodajalnim čini-teljem ene kakor druge države. Skupni ministri so trije: minister za vnanje stvari, vojni in finančni minister, kateri poslednji upravlja obenem Bosno in Hercegovino. Doslej naštete in opisane skupne zadeve se od naslednjih v marsičem razločujejo. Enkrat za vselej je določeno, da vlada v obeh državah isti vladar, da zastopajo na zunaj obe državi eni in isti poslaniki in konzuli in da imata obe državi eno skupno vojsko — dokler bo razmerje med obema državama temeljilo na zakonih iz 1. 1867. Skupne zadeve upravljajo po dosedanjih zakonitih določbah delegacije in skupni ministri. (Dalje prihodnjič.) Iz političnega sveta. Državni proračun za leto 1908 je vlada predložila. V njem se nahajajo sledeče postavke, tičoče se slove iskih dežel: Prispevek za most med Marenbergom in Vuhredom 10.000 kron, za zgradbo mostu v Mariboru 30.000 kron, za zgradbo mostu pri Brežicah (6. obrok) 13.397 kron, za preložitev ceste med Železno Kapljo in Kranjem 50.000 kron, prispevek za zgradbo ceste od Doline do Černega kala 5000 K, za razširjenje ceste med Lovrano in Iko 10.000 kron, za popravo ceste Bazovica-Škoflje 3000 K, za preložitev ceste Trnovo-Srpenice 40.000 K, za most preko Lijaka v goriškem okraju 4636 kron, za gradbo cest v goriškem in tolminskem okraju 20.000 kron, prispevek za regulacijo Savine pri Celju 10.000 kron, za regulacije Save od Brežic do Jesenic 81.525 kron, za ragulacijo Drave od Maribora do Središča 124.500 kron, za regulacijo Save 90.000 K, za zgradbo uradnega poslopja v Postojni 11.000 K, za nakup uradnega poslopja v Tolminu 10.800 K, za nakup uradnega poslopja v Voloski 21.505 K, za samostojne slo-vensko-nemške razrede v Celju 49.525 kron, za nemško gimnazijo v Ljubljani 20.000 K, za občinsko realko v Idriji 5000 K, za »Slovensko Matico" 1000 kron, za »Šolski dom" v Gorici 2000 K, za novo ustanovitev slov. moškega učiteljišča v Primorjn 12.000 K in 4000 K za stavbo, za izpopolnitev ljudskega šolstva v Primorjn (pod to spada tržaško slov. šolstvo) 20.000 kron. — Splošno izkazuje proračun 2.135,774.746 kron dohodkov in 2.133,823.108 kron izdatkov. Dalmatinska železniška zveza. Finančni minister Korytowski je dejal v svojem govoru dne 5. t. m., ko je razpravljal o predloženem proračunu za leto 1908, med drugim: Posrečilo se nam je doseči žaljeno zvezo Dalmacije z ostalo državo. Tozadevni zakonski načrt bode v prihodnjih dneh predložen zbornici. Če zbornica hitro reši načrt, bo vladi mogoče že v 1. 1908 začeti z gradnjo. Jezikovno vprašanje v državnem zboru. Nemški poslanec Miihlwert je v seji 5. t. m. tožil, ker so nekateri govorniki v imunitetnem odseku se poslužili češčine, ter je imenoval to postopanje »Unfag". kar je izzvalo med nenem-škimi poslanci velik vihar. Govorili so nato razni nenemški poslanci, vsak v svojem jeziku ter odločno zagovarjali jezikovno enakopravnost. Od Slovencev je govoril dr. Korošec. Nemški agrarci in poljedeljsko ministerstvo. V ministerstvu je nastala kriza. Češka ministra Foft in Pacak sta odstopila, in skoro gotovo je, da pride v ministerstvo vodja češke kmečke ali agrarne stranke, Prašek. In sicer bi imel postati poljedelski minister. Ko so to zaznali nemški agrarci, se je takoj pokazalo v njihovih vrstah konjsko kopito: poljedelski minister ne sme biti Slovan, in naj je še tako dober strokovnjak. Videti je zopet že davno priznano dejstvo: mi Slovani, posebej mi Slovenci naj bi v imenu gospodarskih" koristi trpeli vse klofute, ki se nam dajejo, pri Nemcih pa celo tako izključno gospodarske stranka, kakor je agrarna stranka, nosi politični zvonec najvišje, zvonec narodne nestrpnosti — in daleč, daleč spodaj šele pride zvonec gospodarskih koristi. Bivši predsednik državnega zbora grof Mavricij Vetter je bil dne 6. t. m. na dunajskem vseučišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Grof je star sedaj 58 let. Cesar je popolnoma okreval in prevzame zopet vse vladarske posle. To bode gotovo tudi ugodno vplivalo na razvoj ministerske krize. Prvo čitanje nagodbe je končano in so predloge izročene nagodbenemu odseku. V tem odseku je pri volitvi načelnika in podnačelnika prišlo do kravalov. Načelnikom je bil izvoljen Čeh dr. Kramaf; za podnačelnika so hoteti imeti kršč. socijalci bivšega žel. ministra Witteka; trikrat se je volilo in trikrat so ž njim propadli. Dopisi. Iz gornjegrajskega okraja. »Slovenski Gospndar" je v svoji št. 47 od 3. oktobra t, 1. prinesel več dopisov radi šolskih stavb v Gornjem gradu, Bočni in Šmartnem z zlobnim namenom, da kmečko ljudstvo nahujska proti tem nepotrebnim „pala6am". Dopisniku, ki je v zvezi z dobro znanimi somišljeniki nagromadil toliko neresnic, je treba odgovora. Merodajni krogi so ta napad nalašč prezirali, kar imajo deloma prav, ker se s take baže dopisuni ni vredno spuščati v besedičenje, vendar smo si priskrbeli uradne podatke, da pokažemo »Slov. Gospodarju" z dopisu-nom vred v lažnjivi obliki. »Slov. Gospodar" pravi, da »je preveč klerikalno biti s šolo v škofovem gradu, torej novo palačo". Krajni šolski Bvet Gornji grad pa je sklenil v svoji seji dne 23. jul. 1891 z večino glasov, naj se zida novo Šolsko poslopje, na kar je občin, zastop Gornji grad tudi v seji 2. avg. 1891 storil isti sklep z veseljem. Ta sklep se vsled pozneje vstalih ovir ni mogel izvršiti. — In zopet je občinski svet ▼ Gornjemgradu v svoji seji dne 25. marca 1902 enoglasno sklenil, naj se stavi novo šolsko poslopje v Gornjemgradu, za kar je imel gotovo posebne — a ne klerikalne vzroke, ker so v obeh korporacijah sedeli možje klerikalnega mišljenja, ki mu jih lahko povejo. Resnica je, da oskrbništvo ni šole odpovedalo, kar bi tudi pred pretekom najemne pogodbe storiti ne moglo; radovedni pa smo, kje bi dalo prostor za 4. razred. To nam morda pojasnita eks-oskrbnik g. Fr. di Cenca in njegov adjutant g. davkar Sigi. Ker so slišali zvoniti, da Apfaltrern pospešuje zidanje šolskih poslopij, so ga vpregli tudi za gornjegrajsko šolsko palačo, čeprav ni imel pri njej nič opraviti druzega, nego da si je po krajnem šolskem svetu naročene načrte o priliki ogledal. Naravnost budalost je pisati, kako slabo in kako počasno sezida, koliko tisočakov bo šlo brez potrebe iz kmečkega žepa itd. Kje so pa tisti tisočaki brez potrebe? Ako podjetnik počasi zida, je njegova krivda, če bode plačal globo; ker ni do 1. oktobra zgotovil stavbe, kakor je sam zahteval, pač ne bode no^en kmet plačal niti vinarja več. Kako pa slabo zida. naj dokaže dopisnik, kateri gotovo o stavbenstvu niti pojma nima. Vobče se predbaciva. da so pri šoli nastavljeni razen zidirjev sami Nemci. O ti ljubi Bog! In »zakaj pa vi. patentirani narodnjaki, niste dali slovenskim stavbenikom kaj zaslužiti, seveda, vi ste nezmotljivi, kaj ne?" S tem stavkom se je izdal dopisnik, da ga dobro poznamo, ker je šele pred kratkim časom prišel v Gornjigrad in so o stvari, o kateri sodi kakor «lepec o barvah, ni zadosti poučil. — Oddaja šolske stavbe je bila razglašena po krajnem šolskem svetu z dne 24. ian. 1907 v listih »Slov. Narod". »Slovenec", »Domovina", »Narodni List", in »Slov. Gospodar" ; razven tega se je pismenim potem povabilo na zniževalno dražbo dne 28. februarja t. i. 24 stavbenih podjetnikov; a prišli so samo sledeči: g. J. Michel iz Gradca, g. Fr. Marinčič iz Ljubljane, g. Fr. Capuder iz Trzina, g. Andrej Medved iz Kamnika, g. A. Turnšek iz Nazarji in g. L. Roth iz Celja, torej 2 Nemca in 4 Slovenci. Zakaj pa niso slovenski stavbenski podjetniki licitirali in so pustili L. Rothu vso stavbo? Ali so tega krivi patentirani narodnjaki v Gornjemgradu? Ali ni vaš somišljenik g. di Centa delal za Rotha? Vprašajte Di Giusta? Podjetnik g. JU. Roth pa še povrh niti Nemec ni; on je bil rojen na Ogrskem, je hodil v šolo v Galiciji ter zna poljščino bolje nego nemščino. Zakaj ima v službi nemške uslužbence, pa je njegova stvar, kakor ljubljanskega škofa, če ima nemške uradnike! Dopisnik pa naj razsodi, kdo ložje in to v štev. 45. z dne 10. okt. t. 1., v kateri notici smo najprej navedli dneve volitev iz raznih skupin in smo pristavili: »Upamo, da je gosp. posl. Pišek, ki je vzel, kakor vemo iz njegovih ust, akcijo glede kmečkih občin v roke, stvar dobro izpeljal in da bode v bodočem okr. zastopu vseh 9 zastopnikov kmečkih občin Slovencev." — Naši čitatelji in slovenska javnost si naj sama napravi sodbo o našem hujskanju, sodbo pa tudi o tem, kdo je kriv poraza Slovencev pri teh volitvah. — Izjavljamo pa, da take brezdelnosti in malomarnosti ne bomo več trpeli in da bodo narodnjaki mariborskega okraja pri prihodnjih volitvah storili brez ozira na katerokoli stran v polni meri svojo dolžnost. — Gospode okoli »Gospodarja" pa vprašamo: ali vedo, da stavijo pristaši njihove stranke ptujski okrajni zastop v nevarnost s tem, da brez ozira na narodno korist agitirajo pri raznih veleposestnikih že sedaj, da mora biti bodoči načelnik ptujskega okr. zastopa pristaš kmečke zveze ? Ali jim je znano, da s tem nesmiselnim postopanjem zaigravajo zmago Slovencev, ki bi bila ob skupnem nastopu sigurna? Ali znajo vse to — in kaj so ukrenili v očigled temu? Na Gornjem Krapju pri Ljutomeru je umrla 26. okt. žena posestnika Martina Brumen v 45. letu starosti. Zapušča možu več nedoraslih otrok. Bodi ji žemljica lahka! Kaplan Kovačič iz Šmartna v Rožni dolini je bil dne 31. oktobra obsojen na 24 ur zapora, odnosno 10 K kazni, ker je javno med poukom žalil nadučitelja g. Kvaca. Dasi je hotel pri sodniji tajiti, bila je ta o samaritanski usmi-ljenosti »resnicoljubnega" kaplana drugega mnenja ter mu povedala, da je obrekovanje kaznjivo, četudi pride iz blagoslovljenih ust. Izpred porote v Celju. Pismonoša Janez Dvoršak v Šmarju pri Jelšah je poneveril tekom več mesecev 1133 K 77 h, ki bi jih bil imel izročiti strankam. Obsojen je na 6 mesecev ječe. — 22 letni posestniški sin Št. Verhovšek iz Draž-jevasi pri Zičah je zaradi prestopka silobrana obsojen na 6 mesecev ječe, ker je fanta Sattlerja z nožem tako močno zbodel, da je umrl. V Hrastniku je umrl Fr. vitez Gossleth, solastnik kemičnih tovarn v Hrastniku in Celju. Zlati križ stolnega kapitelja v Mariboru je ukradel bivši cerkovnik stolnice 74 letni Franc Trček. Obsojen je na 4 mesece ječe. Železnica Kamnik-Pdlzela in — dr. Korošec. Zadnji „Naš dom" je prinesel notico, da je železnica iz Polzele v Kamnik, »za katero se je potegoval dr. Korošec", zagotovljena. Dr. Korošec je namreč v svoji zmedenosti, hoteč na vsak način izpodkopati ugled poslanca Robleka, stavil v drž. zboru vprašanje, kaj je s to železnico, — in sicer takrat, ko je vlada že vse potrebno ukrenila glede gradnje te železnice. In sedaj pride njegovo trobilo »Naš dom", pa pravi, da se je dr. Korošec za to železnico »potegoval". Ne smejte se, prijatelji! Očka Ornig v Ptuju so se konečno vendar dali omehčati od solz ptujskih mestnih modrijanov in so zopet v vsem svfojem veličastvu zasedli županski stolec. Podžupan je Steudte. Jasno je, da so ptujski Nemci to komedijo uprizorili le, da bi se videlo, kakor da je napredek Ptuja brez Or-niga nemogoč. Očka Ornig, poznamo se! Iz davčne službe. V Šmarje pride davčni asistent F r. Č u š, v Maribor davčni praktikant Avg. Makoter, v Marenberk davčni praktikant Jak. M a 1 i n g e r. Poslanec g. Fr. Roblek je, kakor smo že zadnjič sporočili, od svojih dijet podaril 200 K družbi Sv. Cirila in Metoda. Dalje je pa med drugim razdelil na vseh 31 šol v svojem volilnem okraju po 20 kron, skupaj 620 kron za uboge učence. Vsa šolska vodstva se blagemu možu-da-rovalcu najiskreneje zahvaljujejo. (Op. uredništva: Ker imamo omejen prostor, naj blagovolijo slavna šolska vodstva vzeti na znanje, da smo priobčili to skupno zahvalo, namesto vseh posamezno nam doposlanih, in istotako blagovoli to vzeti na znanje g. državni poslanec.) Bivši brežiški glavar, znani pl. Vistarini, je upokojen. Po njem oškodovani kmetje dobijo odškodnino. V Medlogu pri Celju je na Vseh svetih dan pogorel kozolec posestniku Mirniku. Dobrna. 65 letno posestnico Uršulo Šibanc je pri polaganju krme krava tako nesrečno sunila z rogom v oko. da ji ga je spustila. Slovensko gledališče v Celju. Celjsko pevsko društvo priredi s pomočjo igralcev ljubljanskega slov. gledališča v nedeljo dne 10. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu v Celju štiridejansko burko: »Dva srečna.,dne^". Služba učitelja (učijeljice) v Lehnu je razpisana do 80. novembra. II. plačilni razred. Slov. in nem. popolnoma vešči prosilci (obojega spola) dobe prosto sobo s kurjavo. Odda se pa služba stalno ali začasno. Poročil se je v Gradcu gosp. Ivan Polovič, gimn. učitelj v Kočevju, z gdč. Minko Polovič, roj. Flori ankovo. Samomor. Upokojeni rudar Jernej Ajdovec v Trbovljah je skočil s ceste, ki pelje prek Bev-skega v Zagorje, v brezdno. Vsega pobitega so ga izvlekli. Za narodni sklad je daroval neimenovani 1 krono. Gospodarski shod v Grobelnem se vrši v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri pop. pri g. Vogi. Govorilo se bo v prvi vrsti o drenaži travnikov in regulaciji potokov. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od dne 1. do 31. oktobra daril v znesku 4.404 K 32 vin. Narodnjaki! Dohodki naše šolske družbe se morajo množiti od dne do dne. V zimskem času bo zopet nešteto zabav; spominjajte se in nabirajte ob vsaki priliki! Profesorski izpit sta napravila na graškem vseučilišču z dobrim uspehom gg. Franc Kobal in naš štajerski rojak J. Ozmec. Cesar je podelil prostovoljni požarni brambi pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 150 K. Iz šole. Razpisano je mesto nadučitelja pri Sv. Duhu v Halozah. Tozadevne prošnje je oddati pri dotičnem kraj. šol. svetu do 30. t. m. iz politične službe. Pri celjskem okrajnem glavarstvu je vstopil v službo g. dr. Marko Ipa-vic, sin znanega zdravnika v Št. Jurju ob j. ž. Za strankini narodni sklad so darovali: neimenovani slov. obrtnik v Celju 10 K; g. državni poslanec Vinko Ježovnik 100 K; g. Ivan Verdnik iz Meže 50 K; neimenovani iz gornjegrajskega okraja 20 K. Živeli darovalci! Živeli posnemalci! Volitve v okrajni zastop marenberški se vrše v kratkem času. „Velikanski dar države". »Slovenec" in »SI. Gosp." bobnata o velikih »zaslugah" klerikalcev za slovensko gimnazijo v Ljubljani, katero upravičeno zahtevo smo popolnoma po krivici plačali z ustanovitvijo druge nemške gimnazije za peščico kranjskih Nemcev, kar pa »Slovenec" in _Slov. Gosp." modro zamolčita, dalje govori »Slovenec" o velikanskem daru države, ker je obljubila po-državiti idrijsko realko, kar je istotako le naša davna potreba, in nikakšen dar. V tem oziru dobr(>--pravi »Domovina": »Ako nam vlada daje šole, katerih potrebujemo, spolnjuje s tem samo svojo dolžnost in nam ne daje velikanskih darov, kakor trdi »Slovenec", ne daje nam darov pa tudi s tega razloga, ker te šole vlada plačuje z našim denarjem! »Slovenec" sme delati reklamo poslancem S. L. S. in dr. Šusteršiču kakor hoče, sme lizati pete vladi in komur hoče, naj pa ne smeši in ne onečašča našega težkega in poštenega boja za svoje pravice trdeč, da nam vlada deli milosti in darove, če smo jo po dolgem napornem delu prisilili spolnjevati vsaj en del dolžnosti, ki jih ima proti nam. To se pravi ljudstvo deloma sle-pariti in mamiti ter žrtvovati važnost, dostojanstvo naših bojev za reKlamo dr. Šusteršiču." Slovenski trgovci in obrtniki. Opozarjamo svoje cenjene čitatelje na oglas slov. trgovskega društva v današnji prilogi, v katerem so navedeni slovenski trgovci in obrtniki na Spodnjem Štajerskem. Štajerske Slovence opozarjamo na te tvrdke. Pokažimo, da se zavedamo svoje narodne dolžnosti! »Utrinki" iz Dola pri Hrastniku. Povodom smrti F. Gozleta je poklonila dolska občina venec s samonemškim napisom. Naročila sta ga g. župnik Veternik in »ta hud klerikalec" Lojz Igrič-nik, ki ne zna nemški niti »miza — tiš, riba — fiš". Podnačelnik slovenskega dolskega gasilnega društva pošilja svojo mladino v hrastniško šnlferajn-sko »šolo". Krasne razmere vladajo vsekakor na deželni bolnišnici v Celju. Upravitelj tega zavoda je neki Smartschan, zagrizen sovražnik Slovencev; tožen je zaradi zakonolomstva in prešestovanja. Ker so pri obravnavi razni uslužbenci zavoda pod prisego izpovedali resnico, ki je bila seveda proti njemu, jih ta vzorni uradnik sedaj drugega za drugim odpušča. Pozivljemo deželni odbor, da nemudoma zadevo preišče ter te škandalozne razmere korenito ozdravi. Ne pripustimo, da bi uslužbenci, naj so te ali one narodnosti, trpeli vsled maščevalnosti kakega Don Juana. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda je izšel, ima lepo vsebino, stane 1 K 20 vin. Priporočamo ga rodoljubom! Z vsebino koledarja se še po-bavimo! Slov. zgodovinsko društvo je začelo pod vodstvom gg. dr. Kovačiča in dr. Stegenšeka izkopavati blizu »Trat" v Središču, kjer je stala nekdaj župna cerkev sv. Jerneja, o kateri pravi ljudska pripovest, da so jo prenesli angeli na Grabe. 50 do 60 cm debele temeljne zidove so odkrili po kratkem izkopavanju ter stare slovanske grobove. Novice iz drugih slovanskih krajev. Vinsko razstavo in vinski sejm prirede dne 9., 10. in 11. t. m. v Dornbergu na Goriškem. Zvezo narodnih društev, t. j. zvezo nepolitičnih društev (knjižnic, bralnih društev itd.) so ustanovili dne 27. okt. na Goriškem. S tem je podana podlaga nadaljnemu organiziranemu delu za ljudsko izobrazbo. Predsednik zveze je dr. Puc. V Gorici je umrl dr. Jos. vitez Tonkli, svoj čas politični voditelj goriških Slovencev, deželni in državni poslauec. Več let je bil tudi namestnik dež. glavarja. Ob političnem razkolu na Goriškem se je postavil na klerikalno stran. To ga je pomedlo s političnega življenja. Kmetska stranka na Notranjskem namerava v kratkem času imeti svoje glavno zborovanje. Na Jesenicah je vsled izdajalskega postopanja župnika Zabukovca in klerikalcev občina prišla v nemško-klerikalne roke: nedavno bi se bila imela vršiti volitev župana; Nemci so hoteli imeti Nemca Pongratza; ker so klerikalci ugovarjali — sedaj po toči je prepozno zvoniti! —, so Nemci zapre-čili izvolitev, ter so podali komisarju izjavo, da so za razpis novih občinskih volitev. Dejstvo stoji, da smatra danes nemška tovarniška stranka Jesenice za nemško postojanko. Zato je dolžnost Slovencev obeh strank — in upamo, da se bodo tudi klerikalci spametovali! —, da pri prihodnjih volitvah nastopijo le kot Slovenci proti nemškemu gospodstvu. Poročil se je v Novem mestn gosp. Davorin Majcen, c. kr. gimnazijski profesor, naš štajerski rojak od Sv. Tomaža pri Ormožu, z gco. Marijo Jelene. Častitamo! Mesarska zadruga v Ljubljani je na poziv župana Hribarja v cčigled dejstvu, da je cena živini padla, znižala cene pri mesu. To je pošten korak. Mislimo, da bi se to dalo tudi drugod doseči. „Mir" — obtožen. Koroški Slovenci so na svojo nesrečo zašli zadnji čas popolnoma pod komando duhovnika Podgorca, ki je slov. politiko na Koroškem zapeljal docela v klerikalni tir. Tudi dosedaj edini slovenski koroški list „Mir" je nastopil to pot in drzno psuje vse, kar se mu brezpogojno ne klanja. Opsoval je tudi dr. Oblaka, ta pa je vložil tožbo zoper urednika. Hudo je sicer, če mora Slovenec nastopiti proti slovenskemu listu, toda če kakemu zblaznelemu katoliškemu dervišu že osebna čast ni sveta, se mora seči tudi po tem sredstvu. I. državna gimnazija v Ljubljani je, kakor smo sporočili, razdeljena v nemško in slovensko. Tako ima sedaj 20.000 Nemcev na Kranjskem dve nemški gimnizaji, 400.000 Slovencev na Kranjskem pa tudi — dve. In to imenujeta »Slovenec" in tudi »Slovenski Gospodar" »velik uspeh" klerikalne politike. In »Slovenski Gospodar" hoče nas učiti pojmovanja narodne politike. Večje drznosti, večjega hinavstva si človek težko misli! Zavarovalnico za živino ustanovijo prebivalci podgradskega okraja v Istri. Šole za Lahe in Hrvate ter Slovence v Istri. V Istri je približno 136.000 Lahov in 200.000 Hrvatov in Slovenbev, Lahi imajo 67 šol s 198 razredi, Hrvati 69 šol s 101 razredom, med temi samo eno 5 razredno-ljudsko šolo; Slovenci 34 šol z 39 razredi. Lahi imajo 16 enorazrednic, 14 dvo-, 140 tro-, 6 četvero-, 16 petero- in 3 šestrazred-nice. Hrvatje: 44 enorazrednic, 20 dvo-, 4 tro-, 1 petrazrednico. Slovenci: 12 enorazrednic, 12 dvorazrednic in 1 trorazrednico. To govori jasno, kako slabo je preskrbljeno v Istri za slovansko šolo. — Prodajo jajc na kilogram priporoča »Perot-ninar". Na kilogram gre približno 15 jajc. Neka nemška zadruga za prodajo jajc je izdala izkaz, glasom katerega je plačevala svojim članom za kg jajc meseca maja najnižjo ceno 90 vin., za jajce torej približno 6 vin., a najvišjo ceno meseca decembra 1 K 54 vin., torej kakih 10—11 vin. za jajce. — Slovenski kmetovalci bi naj razmišljali, ali bi ne nesla perotninoreja na tak način več! Kmečka organizacija na Bavarskem. Kmetijsko društvo za Bavarsko ima 105.820 članov; njih število je naraslo od 1. 1905. za 5.317. — Kmečki list „Landw. Wochenblatt" (Poljedelski tednik) ima letos 101.000 naročnikov. — »Kmetijski koledar" se razproda v 95.000 izvodih. — Zadružnih skladišč imajo 110. — »Bavarska deželna zadružna zveza" ima 2412 zadrug. »Bavarska osrednja posojilnica je imela lani 97.000 mark (= nad 100.000 kron) čistega dobička. Na Bavarskem imajo 5 kmetijskih in 42 zimskih kmetijskih šol. — Tako je na Bavarskem, in ni čudo, če pri taki silni organizaciji kmečki stan napreduje. Slovenski kmetje, združite se stanovsko — v kmetijskih podružnicah! Zahvala. Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju je vprizorilo dne 27. vinotoka 1907 v prostorih »Narodnega doma" v Ptuju žaloigro v petih dejanjih „Mlinar in njegova hči", ki je po vsestranski sodbi zelo dobro izpadla. — Da je pa bilo mogoče doseči tak nspeh. šteje si podpisani v častno dolžnost, izreči javno prisrčno zahvalo vsem vrlim diletantinjam in diletantom, osobito režiserju gosp. Silvester Šentjurcu za delo in trud ter požrtvovalnost, s kojo so dokazali, da so vneti za dobro stvar in napredek našega mladega društva. Na vsestransko željo ponovi se vprizoritev navedene žaloigre v nedeljo dne 17. t. m. v istih prostorih, ob istem času in enakim vsporedom kot dne 27. vinotoka t. 1. in se opozarjajo vsi tisti Slovenci iz okolice in Ptuja, ki so prvo prvo priliko zamudili ali bili zadržani, tokrat nas počastiti s svojo prisotnostjo. To pa zavoljo tega, ker je vprizoritev te igre v zvezi z velikimi denarnimi žrtvami in ima čisti dobiček služiti v povečanje društvene knjižnice, koje pomen in vzvišen namen, širiti med našim slovenskim ljudstvom izobrazbo in omiko, se v neposredni bližini nemčurskega Ptuja nikakor podcenjevati ne more. Za mnogobrojen obisk dne 27. vinotoka se istotako cenjenemu občinstvu iz Ptuja in okolice izreka izkrena zahvala in se nadeja podpisani odbor i 17. t. m. iste naklonjenosti in častne udeležbe. Za Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju: Franc Letonja m. p. Rasto Sever m. p. t. č. predsednik. t. č. tajnik. Hmeljarji, poskustite gnojiti hmelju z umetnimi gnojili! Konkurenca je dandanes povsod, v vsaki stroki velika, tudi naš kmet jo občuti in včasih je treba dobro tuhtati, kako bi se spravilo pridelke v denar. Vsak kmetovalec je iz lastne skušnje prepričan, da je prav težko kmetovati, kajti če pridelamo od tega ali onega v precejšnji množini, tedaj nas kupčevalci stiskajo in nam plačujejo, kakor se jim ljubi, češ saj imajo veliko na razpolago. Če pa malo pridelamo, so cene boljše — a kaj nam koristi, ko nimamo kaj predati. Nizkim cenam naših kmetijskih pridelkov je pogosto kriva tudi konkurenca drugih bolj kultivira-nih in naprednih dežel, "posebno se to tiče hmeljarstva. Naši hmeljarji še niso tako daleč, kakor njihovi brati Čehi. Kako skrbno in marljivo se tam rastline vzgajajo in hranijo. Gnojenje z umetnimi gnojili je pri čeških hmeljarjih že prav udomačeno; oni so prepričani, da po umetnem gnojenju ne pridelajo samo več hmelja, ampak da je tudi kakovost tega veliko boljša od negno-jenega ali s hlevskim gnojem gnojenega. Seveda bi se dosegli prav dobri pridelki, ko bi hmelju vsako leto močno z dobrim hlevskim gnojem gnojili, toda kdo ima toliko hlevskega gnoja na razpolago. Tega neobhodno potrebujemo, ali pa ga včasih celo ne zadostuje v obilni meri za gnojenje naših njiv; moramo toraj biti veseli, da imamo v umetnih gnojilih tako izvrstno nadomestilo za hlevski gnoj. Hlevskega gnoja ne dobiš včasih niti za dragi denar, dočim se nam nudijo umetna gnojila, ki vsebujejo ravno iste hranilne snovi in sicer še v večji meri, ko hlevski gnoj, prav po ceni in se sedaj že povsod lahko brez težave kupijo. Veliko je še hmeljarjev, ki umetnih gnojil niti ne poznajo, mnogo jih je pa tudi, ki jih sicer poznajo — a jih napačno rabijo in sicer gnojijo, kakor se pravi »enostransko", to je, oni gnojijo samo s Tomasovo žlindro. To umetno gnojilo je danes izmed vseh umetnih gnojil najbolj razširjeno; kmet sliši nekaj zvoniti o tem, gre in kupi vrečo žlindre, nisleč da mu bo čudeže delala. To vrečo žlindre potrosi potem po zemljišču, kakor se mu pač zdi in kako daleč pride z njo; ne pomisli, da mora ta množina biti tudi določena za gotov prostor in ni čuda, če se pričakovani uspeh ne pokaže. Vsled tega pa kmet zavrže potem vsako umetno gnojilo, ker je imel s prvim umetnim gnojenjem neuspeh; navadno se to godi pri travnikih. Pravo gnojenje z umetnimi gnojili hmelju je sledeče in sicer za 100 rastlin: 4 kg 40% kalijeve soli, 8 kg superfosfata in 4 kg čilskega solitra. Tisokošolec želi S topiti v kako primerno neprenaporno služlo. — Naslov pove upravništvo ^Narodnega Lista" v Celju. Učenca poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo za trgovino mešanega blaga sprejme takoj Mihael Jazbinšek Planina pri Sevnici. 200 pritlikovcev, jabolčnih in hru-ševih in enako število visokih dreves od]da po ceni J. LIK MAN v Šoštanju. za večje posestvo, kateri razume poljedelstvo, živinorejo in oskrbovanje gozda, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Prednost imajo oženjeni in tisti, ki so obiskovali kmetijsko šolo. — Ponudbe naj se pošiljajo na 191 3—3 Z ozirom na razpis službe distriktnega zdravnika v Vojniku, ki se smatra od mnogih ljudi tako, kot da bi imel namen oditi, izjavljam. d& tega ne nameravam, ampak ostanem tukaj in ordiniram kakor doslej. V o j n i k, dne 6. listfipada 1907. v Dp. Branko Žižek. Dobro ohranjeni kotli so po nizki ceni na prodaj v prej VJicserjeVi žgattjarni v Hočah pri Mariboru, kjer se lahko vsak čas ogledajo. 220 v RUŠAH pri Mariboru. Pristnega lastnega pridelka letnika 1906 in 1907 prodaja od 60i naprej liter po 52 do 64 vin. Ivan Kočeiar y Središču, pošta in železn. postaja :::: Središče. nni= Sila I i Hn Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino, ===== naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko ===== Rafael Salmič v ,,Narodnem domu11 v Celju Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stetine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cer.iike, katere razpošiljam 102 zastonj in poštnine prosto. 26-8 Točna postrežba! Nizke cene! I i E iJ pšenico Kupuje 5 po najvišji ceni ~6jz Kupec, mlinar it. Lovrencu, p. Sv. Pavel pri Preboldu. 162 17—7 Darujte za Narodni sklad! Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica št. 2 mm priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. sVinčniKi peresa peresnitji radirK« HanencHi tablice gobice črnilo Traovske knjige v V8eh v®!ikJ0Stih ^ta,ne a_£JL- i eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin || b cvetlicami najfinejše. »j občinske urade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. tastna zaloga šol. zVezKoV in risanK. Panirnatp wrP?P Tseh Yelikosti P° rapirndie vrete n8inih tovarniških cenah 6+nmhilip peCatniki. vignete, (Siegelmarken) Olaill Ijc za ura(]e }n privatnike izvršujejo se V najkrajšem Času. rtnnienipp umetne, pokrajinske in UupiSlllkc od najpriprostejše do Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) 19 Zavitke za urade v vseh velikostih. Ppnilfi za tiskovine in pisarniške potrebščine OclIlKI so brezplaCno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. 197 3—2 JSCC X mmmmm koVač Liutomerčana samec, vajen vseh kovaških del. Poleg vsega orodja v kovačnici je na razpolago tudi vodno kladivo (amer). Kovacnica se da v najem ali pa se sprejme kovač proti mesečni plači. Kje, se izve v uredništvu „NARODNEGA LISTA". zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino po nizkih cenah na prodaj Kletarsko društvo v Ormoži. SVARILO Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno j1"3 R. STERMECKI, CELJE debelo * založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene Čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. Svoji k svojim! Svoji k svojim! 167 16—8 Franjo Bureš V jkiaritora urar, očalar in = zlatninar Tegetthofova ulica štev. 33. priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, daljnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno »n hitro izvrše. Zahtevajte v vseh tobakarnah! | ^ Kupujte samo cigaretni papir in svalčične storžke izborne kakovosti [Q © ♦ VQ013W I Vil ^ I O 'AS I, J, 21_9 od katerega ima družba sv. Cirila in Metoda določene odstotke. Edina zaloga za Spodnje Štajersko: »ZVEZNA TRGOVINA" v Celju. je najcenejši in dokazano najboljši umetni gnoj, ki ■ m f ■ ■ !• f ______• u n Al« m ■ —» rt Pazite na zvezdno k JV________... ------------- ----„— . _ znamko vsebuje fosforovo kislino; poraben za vsako vrsto rastlin in za KfHf ^^ vsako zemljo iz tovaren za Tomasov fosfat v Berolinu. Glavni zastopnik za Spod je:f ajersko je trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ceniki in poučni spisi zastonj. Kdor naroči cel vagon, dobi posebni popust. ..MERKUR" p "aJ11ii " K2 Celje. Kdop gnoji s Tomaževo žlindro naj rabi tudi zraven kalijevo sol ali kajnif najnižji ceni v trgovini m železnino „iJ5ERICtJIS" P. IVlajdič, Celje Gnojenje z umetnim gnojem se dvojno povrne, to pričajo dokazi, ueniki in poučni spisi zastonj.