REPORTAŽA Mostove postavljamo družno od brega na breg: 110 let OŠ Prule Andreja Popović, učiteljica slovenščine in ruščine, Osnovna šola Prule Osnovna šola Prule je v šolskem letu 2021/22 obeleževala 110-letnico svojega delovanja. Ko se je delovna ekipa pripravljala k obeležju, je bila v ospredju misel, kako povezati preteklost s sedanjostjo in katere vrednote so skupne vsem generacijam te šole. Povest Toneta Seliškarja, pesnika in pisatelja, ki je na tej šoli 17 let poučeval ročna dela (tehniko), istoimenska pesem in nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba ter neposredna bližina Ljubljanice so ponudile odlično iztočnico za številne dejavnosti, ki so se jeseni odvijale na Osnovni šoli Prule. Osnovna šole Prule in Prulski most Od ideje do izvedbe Prvi »šolski vodja« (ravnatelj) je postal Janez Le- Osnovna ideja je bila pogled v preteklost, v zgo- vec. Mestni svet je šoli dodelil tudi »pomožen ra- dovino šole, in ujeti utrip šole danes. Zanimal nas zred«, oddelek za učence s posebnimi potrebami, je prostor kot tak, torej tudi širitev šole skozi čas, ki mu je g. Levec posvetil posebno pozornost. Bil posebej v luči skorajšnje prenove šole. Pomemb- je tudi upravnik šolskega botaničnega vrta, na na se nam zdi tudi lega – pod Grajskim gričem katerem so uspevale poljske, okrasne in strupene v neposredni bližini Špice, ob mostu, ki povezuje rastline. Zavzemal se je za lepo pisavo. Napisal je Prule s Trnovskim pristanom. Prostor nosi neko knjigo Lepopisne vaje. osnovno funkcijo, a v resnici zaživi le v dialogu z uporabniki, torej z učenci, učitelji in drugimi de- Slovesna otvoritev z mašo v cerkvi sv. Jakoba je lavci šole. bila 16. septembra 1911 ob 8. uri, ob 10. uri je pote- kala že prva redna konferenca. Šestrazredni pouk Zgodovina šole se je za 195 dečkov pričel 25. septembra 1911. Poslopje Osnovne šole Prule je bilo zgrajeno leta 1911 po načrtih mestnega arhitekta Cirila Metoda Šola se je skozi desetletja stalno spreminjala, tudi Kocha. V njem je prostore dobila na novo ustano- kot posledica spreminjanja družbenih in poli- vljena Četrta (IV.) mestna deška ljudska šola, ki se tičnih razmer. Med prvo svetovno vojno je bila v je ponašala z enajstimi učilnicami z visokimi okni, prostorih šole vojaška bolnišnica, med drugo sve- telovadnico, kopalnico, ordinacijo za šolskega tovno vojno sta jo okupirali tako italijanska kot zdravnika in šolsko knjižnico. Opremljena je bila nemška vojska. s centralno kurjavo in sistemi za odplakovanje ter zračenje. Šola je bila za tisti čas zelo moderna. V šolskem letu 1945/46 sta se združila IV. deška Zgrajena je bila v secesijski maniri, materiale za- šola in I. dekliška šola v štirirazrednico Državno njo so dobavili iz celotne monarhije. meščansko osnovno šolo – Prule, starši so na ro- 62 Didakta diteljskem sestanku izglasovali, da se lahko dekli- Leta 1953 je izšel celovečerni film v srbohrvaščini ce in dečke poučuje skupaj. Vpisanih je bilo 609 Sinji galeb pod taktirko hrvaškega režiserja Bran- učencev. Šola se je v osemrazredno Osnovno šolo ka Bauerja, leta 1970 pa še nadaljevanka v osmih Prule preoblikovala v šol. l. 1958/59 s 772 učenci. delih v slovenščini, ki jo je režiral France Štiglic. Leta 1985 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Toneta Seliškarja, a le za 7 let, saj se ime ni prijelo. Nadaljevanka in večina ponatisov je iz različice, ki Osnovna šola Prule se je vmes večkrat širila, med je izšla leta 1948 in v kateri je poudarek na kolek- letoma 1977 in 1979 je bil šolskemu poslopju do- tivnem duhu in solidarnosti med ljudmi na Ga- grajen prizidek. lebjem otoku, torej v duhu socializma. Leta 2011 je Mladinska knjiga izdala različico, ki jo je Tone V šol. letu 2022/23 je poleg energetske prenove Seliškar objavil najprej, torej leta 1936, in v kateri je predvidena tudi celovita prenova šole z novogra- ideja o krščanski ljubezni sprožilni element zgod- dnjo telovadnice. be. Knjigi dajejo dodano vrednost ilustracije (ski- ce) Matjaža Schmidta, ki so posebej pomenljive, saj so to njegove zadnje objavljene ilustracije. Druščina otrok z Galebjega otoka za plovbo pri- pravi staro jadrnico, potem pa se poda na morje v pustolovščino, ki vključuje obračun s tihotapsko tolpo ter pridobitev nove, večje ladje, na kateri je dovolj prostora za vse ribiče z Galebjega otoka. Mladinska klasika se z napeto zgodbo o zaprti otoški skupnosti, jadrnici Sinji galeb in prijatelj- stvu, ki ga je spodbudila, dotakne številnih gene- racij otrok, tudi prulskih. Knjigo v celoti po metodi dolgega branja že četrto leto beremo šestošol- cem. Pri glasbeni umetnosti prepevajo pesem po melodiji Marijana Vodopivca, ki je uglasbil pesem Bratovščina Sinjega galeba Toneta Pavčka, ki je nastala ob nadaljevanki. Želeli smo si, da bi sklad- ba postala neke vrste neuradna himna šole – da bi jo poznale vse generacije in da bi jo prepevali ob raznih prireditvah. Film Zgodaj se je pojavila ideja, da naredimo neke vrste film, v katerem bi ujeli trenutni čas. Konec šolskega leta 2020/21 smo posneli vse oddelke pri različnih dejavnostih in zajeli vse prostore šole in zunanje dele (igrišče, dvorišče). Celoto je pove- zovala učenka Sofia, ki je med sprehajanjem na drugem bregu Ljubljanice, ob pogledu na šolo in ob branju kratkih odlomkov povesti Bratovščina Sinjega galeba napovedala tri 4- do 5-minutne filme in le-te tudi zaključila. Poiskali smo skupni motiv in tako dobili deset tematskih sklopov. Iz pesmi smo izbrali devet ključnih besed, ki so bile Kip Toneta Seliškarja pred vhodom v osnovni motivi filma: breg, družno, mostovi, pe- šolo spominja na čas, ko se je šola ime- sem, pot, spomin, srce, sreča, zmota. Filmi so bili novala po njem. prikazani na osrednji prireditvi, tj. proslavi ob po- častitvi 110. obletnice OŠ Prule. Bratovščina Sinjega galeba Pri načrtovanju filma smo v tabeli motivom do- Bratovščina Sinjega galeba je mladinska pustolo- dali razrede in predmete, upoštevali pa smo tudi vska povest Toneta Seliškarja. Izhajala je v mladin- prostore šole. Pomembno je bilo dobro načrtova- ski reviji Naš rod v letniku 1935/36, v knjižni obliki nje dejavnosti, približno enaka zastopanost dejav- pa je prvič izšla leta 1936 pri Mladinski matici v nosti pri posameznih motivih in časovna izvedba. Ljubljani. Povest je doživela že nad deset domačih Kadre je posnelo pet učiteljev ob prostih urah, in več tujih izdaj, prirejena je bila za oder in film. tako da je bila potrebna res dobra časovnica. Ne- 63 Didakta REPORTAŽA kateri posnetki so nastali tudi izven načrtovanja sošolcu in deklamacija odlomka iz Martina Krpana in jih je narekovala situacija sama. Snemanje je na malem odru. Film se nadaljuje s podnaslovom potekalo maja in junija 2021, montaža pa je bila Da gremo in uvaja motiv poti: pot po hodnikih in v septembru 2021. Film se je predvajal na YouTu- stopnišču šole, pot s kolesom med vajami za opra- be portalu, povezava je bila objavljena na spletni vljanje kolesarskega izpita, tek otrok v podaljša- strani šole v posebnem prispevku po proslavi. Po- nem bivanju na zelenih površinah malega igrišča, sebej so si ga ogledali učenci po posameznih od- hoja s pladnji v jedilnici šole, pot do učenja pisanja delkih v času razredne ure, saj so bili na proslavi pisanih črk na hrbte sošolcem in kot prepis v zve- le učenci, ki so v njej nastopali ali pa sodelovali pri zek, pot do pravilnega načrtovanja programskega razstavi ali literarnem natečaju. orodja v računalniški učilnici in pri programiranju avtomobila za FLL, pot do navdiha pri pisanju pe- Prvi film z naslovom Pesem, v vodah izgubljeno smi ali risanju ilustracij na pesem in letenje papir- se začne z motivom pesem. Gre za odseke petja natih letal na velikem igrišču. Podnaslov Pustih v glasbeni učilnici (večglasno, mešani zbor, vokal- otok zmot pokaže motiv zmota: zmota pri prepisu na skupina), petje ob plesu v mali telovadnici in na besedila z malimi tiskanimi črkami drugošolca in valeti z glasbili in kot akapela. Nadaljuje se z pod- zmota pri računu na tabli devetošolca, zmota pri naslovom Plima prinaša na plan, kjer je v ospredju petju pesmi, ki jo rešuje smeh, in zmota pri risanju motiv spomin. V učilnici za zgodovino ob plakatih s kredami pred vhodom v šolo. Film se nadaljuje zgodovinskih obdobij kolo potuje iz enega obdo- s podnaslovom K sreči, ki vsi jo sanjamo, ki daje v bja do drugega, omenjeni motiv je prisoten med ospredje motiv sreča, ki smo jo razumeli kot vese- učenjem snovi in pri učenju poštevanke z različni- lje. Vidimo veselje ob petju in igri pri dramski pred- mi didaktičnimi pripomočki. stavi, radost ob pravilno naučeni poštevanki in pra- vilno pripravljeni tehnični dokumentaciji v učilnici Drugi film z naslovom Trka na srca, da gremo se za tehniko, ob zadetem golu v telovadnici, ob izidu začne z motivom srca: srce, ki ga z roko naredijo šolskega stenskega časopisa, ob lepo narisani sliki, devetošolci na hodniku, razlaga na modelu v bi- ob vodnih igrah na igrišču in ob zadnjem teku iz ološki učilnici in v prenesen pomenu kot pomoč šole devetošolcev. Šestošolka Sofia ob branju knjige 64 Didakta Veselje ob vodnih igrah pri tretješolcih Posnetek na proslavi na šolskem igrišču Tretji film Mostove postavljamo se začne z moti- druge triade so oživili stare igre (rinčke talat, gnilo vom mostovi: Prulski most, most otrok na igrišču v jajce, marko skače, ali je kaj trden most, bela lilija, igri a je kaj trden most, most pri plesu in kolona v jon marion …), izdelali so stare igre s kamenčki in štafetni igri. Sledi podnaslov Z brega na breg z mo- bleščeče vrtavke iz odsluženih ploščkov, prvošolci tivom breg, kjer pokažemo oba bregova Ljubljani- so se mimo šole peljali na ladjici in prepevali Brato- ce, risbe ladjic in morja, gugalnice, ki so jih peto- vščino Sinjega galeba. Brali so knjigo Branke Jurca šolci izdelali v okviru tehniškega dne, učence, ki se Hišnikov dan, v kateri so ilustracije prulske šole, in kotalijo po bregu ob šolskem igrišču. Sledi podna- risali šolo ali pa najljubši dogodek na šoli. S starimi slov Družno, ki je hkrati tudi motiv: skupno risanje nalivnimi peresi so se preizkusili v lepopisju, ki ga šole in šolske okolice, priprava razstave, iskanje po je pred 110 leti uvedel Janez Levec. Izdelali so statve zemljevidu v učilnici za geografijo, kamišibaj, vaje in tkali na statvah. Nekateri oddelki so bili v karan- za valeto, licitacije pri angleščini, skupno delo v šol- teni, a skoraj v ničemer niso bili prikrajšani: tkali so ski knjižnici, jutranji krog z vranom, skupno učenje na daljavo in celo šoli za rojstni dan spekli torto. slovenščine, igranje nogometa in odbojke, delanje poskusov pri kemiji, peka peciva v gospodinjski učilnici, spontan ples prijateljic, skupen poskus pri tehniškem dnevu na igrišču, izdelovanje makete šole, sodelovanje pri pouku. Filmi so podkrepljeni z glasbo, pri motivu pesem je peta ali igrana glasba, prav tako v zaključku tretjega filma, sicer pa smo se poslužili glasbe, ki jo omogo- ča program Movavi video. Zavedali smo se, da tak tip filma zahteva krajšo minutažo, da mora imeti veliko gibanja in glasbo. Zdelo se nam je tudi smi- selno, da posnamemo tri krajše filme kot pa enega daljšega, posebej zaradi same umestitve v proslavo. Pogled v preteklost – delavnice Védenje o zgodovini šole je pomemben del obe- ležja. O samih začetkih šole so učenci dobili infor- macije ob predstavitvi, ki jo je pripravila učiteljica zgodovine. Ob razglednicah so spoznavali, kakšna je bila Ljubljana leta 1911. Predstavitev je bila uvod v dva dneva dejavnosti – 16. in 17. septembra 2021. Cilj je bil predstavitev dejavnosti, ki so se odvijale v preteklosti (ne le na začetku delovanja šole, am- pak tudi za čas šolanja učiteljev). Učenci prve in Prvošolci pri igri ali je kaj trden most 65 Didakta REPORTAŽA Drugošolci pri igri s kamenčki Četrtošolka pri lepopisju Petošolci so tkali po Zoomu Za učence tretje triade so se v dveh dneh preple- zgodovini šole, v igri lov na lisice pa se preizkusili v tale mnoge dejavnosti, povezane z motivi iz pesmi: orientaciji, izdelali so hologram s pročeljem šole in mostovi, družno, pesem, spomin. Izdelovali so knji- obeske za ključe s 3D-tiskalnikom, se igrali s svetlo- žne kazalke, naredili so si leksikon in se učili prišiti bo in očmi (preslikava z žlico, z lupo, camera obscu- gumb. Igrali so družabne igre (karte, človek ne jezi ra) in se igrali igre na prostem (socialne igre z žogo, se, spomin, ime, priimek, reka, reč …). Spoznavali vlečenje vrvi, skakanje z gumitvistom, balinčki ...). so zgodovino šaha in igrali šah. Izdelali so merski V telovadnici so imeli telovadbo s poudarkom na trak, ki je meril dolžino v dunajskih palcih, čevljih gimnastiki, pred tem pa so se ogrevali po vajah iz 66 in klaftrah. V sobi pobega so utrdili svoje znanje o preteklosti. Didakta Knjižne kazalke z lepimi mislimi, gumbi in vaje v lepopisju Ob dobrem urniku so se učenci udeležili veliko de- Šola je gostila g. Dušana Merca, ki je bil na OŠ Prule lavnic, upoštevajoč t. i. mehurčke, da se učenci raz- ravnatelj več kot 30 let. Intervju je spremljal po en ličnih oddelkov ne bi mešali. Nekatere delavnice so predstavnik razreda, v živo pa se je intervju predva- bile vezane le na 6. in 7. razred, nekatere na 8. in 9., jal po posameznih oddelkih in tudi na daljavo. večina pa je bila za vse. Devetošolci v igri kdo bo prej Dolgoletni ravnatelj g. Dušan Merc ob zaključku intervjuja Sodobnejša igra z vrvjo, ki krepi zaupanje udeleženih 67 Didakta REPORTAŽA Učenci, ki so likovno nadarjeni, so risali in kiparili po motivih šole in pomembnih ljudi, ki so zaznamo- vali šolo; likovna dela so razstavili ob proslavi. Učenci, ki so glasbeno nadarjeni, so igrali na glasbila in peli ter se pripravljali na proslavo. Risanje je potekalo tudi na prostem, na Na šoli je galerija, ki je hkrati tudi učilni- igrišču. ca za likovno umetnost. Proslava Vrhunec praznovanja in obeleženja obletnice je bila proslava Most do drugega, ki je z glasbenimi, dekla- Bratovščina Sinjega galeba matorskimi, dramskimi in plesnimi točkami, s prej Tone Pavček omenjenim filmom, ki prikazuje vzdušje po učilni- cah, in s kratkim zgodovinskim pregledom pričarala Pesem, v vodah izgubljeno, slavnostno vzdušje. Proslavo je spremljala razstava plima prinaša na plan, likovnih izdelkov Ko se šola na ogled postavi – motivi trka na srca, da gremo, so bili šola kot stavba in pomembni ljudje, ki so za- poslušat jo noč in dan. znamovali šolo skozi preteklost. V sklopu proslave je bila tudi razglasitev sodelujočih učenk in učencev pri Mostove postavljamo družno od brega na breg, Prulski zgodbi; včeraj, danes, jutri – knjigi, ki je nastala k sreči, ki vsi jo sanjamo, z namenom protokolarnega darila šole. Bratovščina plove naš Sinji galeb. Sinjega galeba je dala naslov prireditve, na vabilu sta bili tudi dve kitici pesmi: Zaključni priklon vseh nastopajočih 68 Didakta Zaključek Obeležja pomembnih obletnic v kraju ali v neki instituciji krepijo pripadnost kraju oz. instituciji, tako kot se krepi narodna pripadnost ob prosla- vah za državne praznike. Obeležja se ponavadi zgodijo ob t.  i. okroglih obletnicah. V času hude zdravstvene krize, ko so se razmere spreminjale iz meseca v mesec, je bilo vsako načrtovanje obe- ležja pravi izziv. Tako je bilo poleg vsebinskega načrtovanja potrebno paziti tudi na to, ali bomo sploh lahko neko dejavnost realizirali in ali bomo imeli učitelje oz. učence v šoli. Na začetku šolske- ga leta na srečo ni bilo hujšega vala, tako da je bilo karanten sorazmerno malo. Najbolj nas je skrbela organizacija prireditve, ki smo jo lahko izvedli ob preverjanju PCT-pogoja za vse goste prireditve ter nastopajoče in z zadostno medosebno razda- Likovna razstava Ko se šola na ogled po- ljo. Ker je bilo zato dovoljeno število obiskovalcev stavi bistveno manjše kot v časih pred epidemijo, smo izvedli dve ponovitvi v istem dnevu. Obeležje 110-letnice Osnovne šole Prule je pote- kalo s filmom, dnevoma dejavnosti, delavnicami v podaljšanem bivanju, razstavo likovnih del, izi- dom knjige, ki bo protokolarno darilo šole, in pro- slavo. Ključno za uspešno realizirane aktivnosti je bilo dobro sodelovanje desetih učiteljev v delovni skupini v povezavi z vodstvom šole. V dejavnosti so bili tako ali drugače vključeni vsi učitelji in uči- teljice ter vsi učenci. Učitelji so delili tudi nefor- malna znanja, kar pomeni obogatitev odnosov v kolektivu in pri pouku. Da smo si kot rdečo nit vzeli Bratovščino Sinjega galeba, se je izkazalo kot dober in zanimiv način, kako sporočilo neke knjige (in pesmi) razširiti na raven cele šole. Izkazujeta namreč temeljne vre- Razstava je bila spremljevalni del pro- dnote, ki so večne: prijateljstvo, solidarnost, slo- slave v šolski telovadnici žnost, povezovanje, zaupanje. Viri Cankarjev dom (2022): Bratovščina Sinjega galeba. Dostopno na https://cd-cc.si/kultura/za-mlade-in-sole/bratovscina-sinjega-gale ba?msclkid=dc1f9785b5c711ec80aad636c20dfa13 5. 4. 2022 Delo (2011): Bratovščina Sinjega galeba spet zaplula. Dostopno na https://old.delo.si/druzba/panorama/bratovscina-sinjega-galeba- -spet-zaplula.html 5. 4. 2022 Mešiček, I., Šetina M., Štular, M. (2011): IV. mestna deška ljudska šola v Ljubljani med prvo svetovno vojno. Raziskovalna naloga s podro- čja zgodovine. Ljubljana: Osnovna šola Prule. OŠ Prule, Lasič V. (2001): 90 let Osnovne šole Prule. OŠ Prule (2021): Mi vstajamo, jadramo, kakor galebi na pot. Do- stopno na: http://www.osprule.si/2021/10/22/mi-vstajamo-jadramo- -kakor-galebi-na-pot/ 3. 1. 2022 OŠ Prule (2021): Osnovna šola Prule praznuje 110 let svojega delo- vanja. Dostopno na: http://www.osprule.si/2021/10/29/osnovna-so- la-prule-praznuje-110-let-svojega-delovanja/ 4. 1. 2022 OŠ Prule (2021): Prulska zgodba – včeraj, danes, jutri. Dostopno na: Ravnateljica OŠ Prule, ga. Maja Mehle, http://www.osprule.si/2021/10/29/prulska-zgodba-vceraj-danes-ju- tri/ 4. 1. 2022 pri razglasitvi sodelujočih pri knjigi, ki je OŠ Prule (2021): 100 let OŠ Prule. Dostopno na: http://www.osprule. nastala na podlagi literarnega natečaja si/2021/09/24/110-let-os-prule/ 6. 4. 2022 Wikipedia (2022): Tone Seliškar. Dostopno na: https://sl.wikipedia. in likovne delavnice org/wiki/Tone_Seli%C5%A1kar 5. 4. 2022 69 Didakta