PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTNDST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., štev. 24 - Cena 4 lire	TRST, četrtek 30. Maj 1946.  
Z gnevom v srcu pišemo o trplenju naših brezposelnih, trdnih in poštenih delavcev, posebno pa nas to muči ko vemo, da je temu kriva Morganova črta in vse kar je z njo v zvezi.
Ker je naša borba pravična bo vsekakor tudi zmagovita!
Uredništvo in uprava: via Imbriani ši 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Zahtevamo delo!
Življenje je v naši pokrajini za delovno ljudstvo vsak dan težje in ne-znosnejše. Skrbi je vsakdan več, dela in zaslužka vedno manj, cene nestalne; preganjata nas brezposelnost in beda. Skratka, gospodarske in socialne prilike se slabšajo, življenje postaja neznosno.
Sami in neposredno občutimo vse zle posledice uradnih sklepov, ki nas tlačijo in povzročajo zaskrbljenost. Družbena ureditev, v kateri moramo živeti in se mučiti, nas ne zadovoljuje; ne nudi nam nobene gotovosti, nobenih izgledov, da bomo lahko zadovoljili našim in naših družin potrebam.
To stanje pa je še tem bolj pereče, ker so nas dogodki prepričali, da nočejo urediti prilik in vpoštevati koristi delovnega ljudstva. Pripomniti moramo celo, da je gospodarski položaj naše pokrajine vsak dan obupne j ši, čeprav so podani vsi pogoji za zadovoljivo in hitro ureditev.
Egoističnim, interesom kapitalistov se ne nasprotuje, povsod jih razumejo in upoštevajo, čeprav so v velikem vnasprostvu s koristmi skupnosti. Na drugi strani pa zanemarjajo in se z raznimi ukrepi zoperstavljajo koristim delovnega ljudstva; ovirajo njegovo borbo proti nezdravim, kvarnim pojavom. Zaustaviti in preusmeriti bi želeli demokratične težnje z nasiljem.
Finančni mogotci, ki se neupravičeno in samovoljno nazivajo »demokrati«, imajo vso moč in izključni vpliv na javno življenje. Proti njihovi volji in brez njihovega pristanka se ne more nič doseči.
Toda časi se spreminjajo. Delovno ljudstvo se zaveda svoje moči in ve, da je usoda ureditve družbe, blagostanja in miru odvisna od volje in doslednosti ljudstva samega. Ta zavest delovnega ljudstva pa ne ugaja izkoriščevalcem, ker pomeni zmaga ljudske volje konec njihovemu lagodnemu življenju. Pretečo nevarnost s te strani poskušajo odstraniti na najrazličnejše načine ter si umišljajo, 'da bodo to najlažje dosegli, če povzročijo in pretijo z brezposelnostjo.
Zato vodijo v naši pokrajini gospodarsko politiko, ki nikakor ni v skladu z interesi skupnosti. Stalno grozijo z možnostjo odpuščanja z izgovorom, »da ni dela«, ter so tudi že vrgli delovno silo na cesto, da bi s tem dokazali »iskrenost« njihovih pretenj. 'Na ta način množijo vrste brezposelnih in poskužajo oslabiti borbeni duh delavstva.
Sicer so v za kapitaliste »idealnem« redu podane teoretične možnosti sourejevati in souplivati na javno življenje ter zoperstaviti se samovolji kapitala. Toda praktično v tem redu, delovnemu ljudstvu ni možno pravično in dostojno živeti. O tem nas pre-pričujejejo vsi poskusi delovnega ljudstva, da bi dosegli vsaj delno izboljšanje ali vedno brez uspeha. Za man se trudimo, da bi dosegli razumevanje in podpoi-o s strani začasne uprave.
S takim stanjem se delovno ljudstvo ne more sprijazniti in soglašati, soglasnost bi pomenila izdajstvo nad interesi ljudstva. Sprijaznijo se lah-ko s takim stanjem le mlačneži in zaslepljenci, soglašajo pa lahko samo brezvestneži in izdajalci interesov skupnosti.
Ali naj se sprijaznijo z dejstvom, 'da jc naše blagostanje prepuščeno dobri volji in podjetnosti tistih, ki imajo denarna in druga materialna sredstva na razpolago? Ali naj kapitalisti samo zaradi tega, ker imajo na razpolago sredstva, izvajajo nemoteno svojo samovoljo na gospodarskem polju in v javnem življenju? Ne, tega delovno ljudstvo pod nobenim pogojem ne bo trpelo in ne bo dopustilo, da bi se interesi skupnosti izigra: vali in neupoštevali.
Za gospodo, ki sedi v palačah in salonih, vprašanje brezposelnosti ni važno. Za njih je delovna sila le sredstvo za bogatenje in jo izkoriščajo toliko časa, dokler jim to nese. Siromaštvo in lakota sta jim tuja. Pri svojih nakanah in brezvestnih špekulacijah gredo celo tako daleč, da naganjajo brezposelne po svetu, v e-migracijo, kar si drznejo celo propagirati. •
Delavci pa vedo, da imamo lahko doma vsi dovolj dela in možnosti dostojnega življenja ter poštenega zaslužka. Vse to pa bomo imeli, čim si priborimo ljudsko oblast, kjer so potrebe skupnosti edino merilo pri u-ravnavanju življenja in najvišji zakon za vse!
Zato ne pojde nihče v tujino! Pač pa bomo vztrajno in organizirano zahtevali, da se odstranijo iz javnega življenja vsi tisti, ki ovirajo de-morkacijo, vsi fašistični ostanki in
k se espiias urnim m težim ii mletim
V četrtek 23. maja 1946_ je bil ustanovljen v Trstu ul, Imbriani 5/pripravljalni odbor brezposelnih delavcev.
Naloga tega odbora je, moralna in materialna pomoč žrtvam brazposlenosti ter e-notna organizacija, ki bo skrbela za njihovo zaščito pri oblasteh in drugih ustanovah, kakor tudi zahteva, da se pri vsakem delu zaposlijo po stroki, ki jim odgovarja.
Urad odbora, ki je pričet sprejemati podatke brezposelnih tovarišev, je ves dan poln, četudi se odpuščeni delavci večjih podjetjih, ki imajo svoje tovarniške odbore, vpisujejo pri svojih matičnih tovarniških odborih, V tovarniških odborih je ravno tako veiik obisk, če ne še večji kot v uradu v ul, Imbriani 5.
Ti se pritožujejo, da so že leto dni brez dela, četudi so se borili v gozdovih kot partizani in dodajajo: »Prepričani smo, da smo prav zaradi tega tudi vrženi na cesto, da stradamo, ker smo se upali zoperstaviti se včerajšnjim izkoriščevacem, ki še danes vladajo in uveljavljajo nove oblike fašizma!«
Drugi so prišli domov iz Dachaua in drugih koncetracijskih taborišč ter je njihovo stanje isto: že leto dni so brez posla, E-den ki ima ženo in dva mladoletna otroka, nani je v solzah pripovdoval svojo trnjevo življensko pot in odkrito neprijateljstvo_ odgovornih oblasti in šovinističnih uradnikov, pri njih zaposlenih. Ali s stisnjenimi pestmi dodaja, da ne bo klonil kot ni klonil še nikoli!
Delal je do danes le 14 dni na periferiji mesta, ko so odgovorne oblasti priredile farso pogozdovanja v reklamne namene, o priliki obiska medzavezniške komisije. Prej je prejemal 80 lir dnevno pomoči (kg ■ češenj stane 50 lir. meso 240 lir, itd!) ali zaradi teh par dni zaposlitve, je v ponovni brezposelnosti dobi! nakazanih.. 40 lir
delajo s polno paro, dežela se počasi ali stalno dviga iz ruševin
Obljube anglo-ameriške vojaške okupacije ne pomagajo — brezposelnost raste vedno bolj. Tem obljubam danes ne veruje nikdo več. Lačni ljudje se s temi obljubami ne morejo* nasititi, goli se ne morejo obleči, bosi ne obuti.
Delavci se vprašujejo, ali niso te obljube le laži? Le varanje?
Mi te delavce razumemo. Mi vsi smo že večkrat preiskusili obljube in laži raznih gospodov, ki se vozijo v lepih avtomobilih z mladimi gospodičnami ob strani, Mi vemo, da od njih ni pričakovati pomoči, prepričani smo, da oni nimajo srca, da nimajo sočutja. Znano nam je, da znajo oni le dobro računati in s svinčnikom v rokah ugotavljati, koliko delavcev se izplača zaposliti in koliko pustiti, naj umirajo od lakote,..
Zato smo zaupali le svojim močem Organizirali smo se in s pomočjo kmetov in delavcev našega zaledja bomo skušali razbiti tudi ta poslednji napad na naše pravice do dela. Nikakor se pa ne bomo dali prodati na mednarodnem tržišču ljudi. Borili se bomo, kot smo se znali boriti vedno, posebno pa sedaj, ko se nahajamo neposredno pred našim končnim ciljem — pred popolno svobodo delovnega ljudstva!
Naša mladina
razume življenje
Odpuščanje delavstva je v polnem jeku. Izvaja se... dosledno in načrtno. V Tržiču se izvaja odpuščanje celo tako dosledno, da se odpuščajo očetje z več otroki, a mladinci ostajajo v tovarni.
V kolikor pa uprava tovarne nima srca, niti pomeli ju imajo v polni meri mladinci. V Triiški ladjelnici je bilo odpuščenih šest družinskih poglavarjev.
Ko so za to zvedeli mladinci, so se sporazumeli s starejšimi in zrelejšimi tovariši ter odšli v upravo, kjer so zahtevali, naj se preklice odpoved poročenih, da pa oni odstopajo v korist svojih starejših tovarišev.
Seveda je uradniški kader v Tržiču tak, kot v Trstu. Starejši »gospod urad-nilu je dejal na to izjavo mladincev: »Vidiš, nočejo delati le zato, da bi se hodili ves dan kopat.«
Delavski razred, stopa dosledno po svoji poti. Kaša mladina, delovna mladina, kaže, kakd se je treba boriti in ščitili ter ji gre zalo posebna pohvala. Naj bo primer .vsem ostalim novim demokratičnim mladincem, kajti dokazala jc pravo razredno zavesi.
To je enako 'udarriištvu!
Prispevek mladine prš gospodarski obnovi Jugoslavije
14.00© mladincev gradi novo železniško progo
• Mogoče uradniki Urada za delo menijo, da je v tem času prištedli gotov kapital, pa da mu ni potreba več dajati polne pomoči.
in tako prizor za prizorom, človek za človekom, tragedija za tragedijo, ves dan od ,8 do 12 in od 15 do 19 ure.
Vsakdo ti pove. da so pri kraju posteljnina pohištvo, dragi spomini; vse roma v zastavljalnico da se le ohrani golo življenje. Obenem ko nosijo te zadnje ostanke spominov, na nekdaj težko kupljene stvari, se sprašujejo, kaj bo jutri, ko ne bodo imeli več kaj prodajati.
Že leto dni ie in več, odkar je vojna končala. Že leto dni bo kmalu, odkar je p_ii_ nas anglo ameriška okupacija, ki si kopiči na vest odgovornost za to bedo. Ravno toliko časa reakcionarni lisk in organizacije pod-vzemajo vse da bi se povečala beda ze itak izčrpanega delavstva Brez milosti vsak za svoj egoistični ciij.
Mladi fantje in dekleta, možje in žene v srednji zlati dobi iiajvečjih zmožnosti, starejši ljudje, ki so ,vedno služili gospodarju
izžemalču — vsi so goli, bosi, lačni in bedni!
TAKIH JE DANES V TRSTU OKOLI 25,000
Uradniki urada za delo so nasprotniki interesov delovnega .ljudstva ter zato ne moremo trpeti, da bi upravljali ustanovo, ki odloča o naši usodi. Čudno izgleda, da pod neko javno upravo, kjer se vedno govoriči o demokraciji, pravičnosti itd. dovolijo, da se npravlja na način, ki je običajen pri diktaturah.
Delavci na eni strani, a na drugi njegovi nasprotniki, ki upravljajo z njimi.
PonaSih pojmih demokracije soudeležene pri upravah in ustanovah razne strujo v razmerju svojega članstva. Ce imajo Enotni sindikati n. pr. 10 krat več članov od Julijskih sindikatov, je prirodno, da morajo imeti na upravi tudi desetkrat več svojih zastopnikov.
Izgleda, tla ta naša načela ne ugajajo vsem elementom, ki vodijo Urad za delo pa tudi anglo-arneriški vojaški upravi ne. Naši zastopniki so imeli priliko govoriti o tej stvari z zastopniki tega urada in so ugotovili, da je Urad za delo anglo-ame. riška ustanova, ki ne dopušča mešanje delavskih zastopnikov v zadeve Urada za delo.
Povdariti pa moramo, da delajo tam ravno tisti, ki so bili in so tudi sedaj še neprijatelji delavskega razreda in je zato razumljivo, zakaj so so vedno dogajali primeri, ki potrjujejo, da imamo pri nas oblasti, ki izvajajo ukrepe protivne delavskim interesom. Ti ukrepi se pojavljajo pod firmo Z.V.U. ali je jasen upliv tudi uradniških reakcionarjev, ki vedno silijo ukrepe, ki se izvajajo v Italiji-
njih pomagači, vsi nazadnjaki. Zahtevamo, da se v interesu naše pokrajine mobilizirajo vsa sredstva za gospodarsko obnovo in da se privatna iniciativa pokori tem interesom Odločno se bomo borili porti vsem poi-skusom, da bi se nad delovnim ljudstvom izvajal s pomočjo kapitala kakršenkoli pritisk, posredno ali neposredno. Borili se bomo proti brezposelnosti, ki v današnjih časih ne more biti pod nobenim pogojem opravičljiva, borili se bomo za ljudsko demokracijo, kjer je pravica do dela ijudska zadeva.
Zato se bomo borili za demokracijo, za ljudsko oblasti
14.000 zastopnikov mladine gradi mladinsko železnico. Po načrtu osrednjega odbora jugoslovanske mladine-, je bilo predvideno da bo sodelovalo pri gradnji mfadiinske železnice Brčko-Banovič manjše število. Toda pozivu se je mladina, iz vseli delov Jugoslavije odzvala v mnogo večjem številu, kot je bilo predvideno.
Sedaj sodeluje 51 mladinskih brigad1, skupno 14. 141 mladincev in mladink. Mladink je 2.568. Brigade so sestavljene iz kmečke delavske in šolske mladine. Skupno je 8.421 kmečke mladine, 4.941 mladih delavcev, medtem ko so ostali mladi študentje in intelektualci.
Po narodnosti je G.618 Srbov, S.091 Hrvatov, 1.076 Slovencev, 932 Macedbncev, 361 Črnogorcev, 1.438 Muslimanov in, 625 mladincev in mladink drugih narodnosti.
Večina soodelujoče mladine je v starosti od 15—15 let.
Skrb za prosveto
Med graditelji železnico Brčko—Banoviči, se razvija živahno prosvetno in fiz-kult-urno delo. Vsi mladinci, ki grade železnico, so organizirani v čitalnik skupinah.
Splošni mezdni sporazum, masovna odpuščanja itd. vse se enostavno povzena iz italijanskih ukrepov.
Ce se le malo ozremo okoli, ne proti zapahu, marveč tudi proti vzhodu, lahko takoj opazimo, da smo nasilno navezani na vse to, kar si delastvo ne Zeli, kar je njemu neprijateljsko in kar ga stavi j a v tak položaj, kakšen je danes tu.
Tako je ne zapadu.
A na vzhodu se dela, proizvaja, gradi, dežela se dviga iz ruševin pod čvrsto u-pravo ljudstva samega ter gre obnova zato v polnem teku k svojemu končnemu cilju: blagostanju.
Zakaj se ne bi nekaj povzelo tudi z vzhoda.
Samo zato, ker bi se moralo končno prekrižati povsem s tem, kar je v Italiji, kar je protiljudsko in kar ni v interesu tistil sil, ki se protivjo interesom delastva Julijske kraljne, interesom demokracije.
To bi bil kraj njihove kariere, kraj njihove oblasti in podpirane diktature.
Spomenica
fottasposelsaih delavcev
ZVU-ju
28. maja t,I je poslal odbor brezposelnih delavcev sledečo spomenico Anglo-arneriški vojaški upravi:
Pripravaljalni odbor brezposelnih delav. cev in nameščencev opozarja ZVU na brezupen položaj v katerem se nahaja vedno večje število naših brezposelnih dtelavcev.
Obenem opominja ZVU, da je ona pred-čascni zagotovila, da bo olajšala to stanje in zaposlila vso razpoložljivo delovno silo pri obnovitvenih in javnih delih sploh. Isto. časno je tudi izjavila, da bo preskrbela razna naročila za podjetja v coni.
Ugotavljamo, da dosedaj ni bilo uresničeno ničesar od vseh obljub, marveč mora. mo, nasprotno, obsoditi neopravičeni postopek nekaterih tvrdk, ki se ne ozirajo na rastoče veliko števlo brezposelnih in pošiljajo na javna dela delavce, ki so trenutno še ostali v podjetjih
Opozarjamo ZVU in jo pozivamo na ta. kojšnje ukrepe, s katerimi bi odpravila to stanje in končno pričela izvajati javna dda na ozemlju pod njeno upravo, na kateri bi se morali zoposliti predvsem brezposelni delavci in nameščenci.
Dnevno se vrša številna predavanja o politični vzgoji, kigijeni, poljedeljstvu gozdarstvu in sadjereji. Med odmori med detem, predavajo inženjerji, ki vodijo delo.
Za nepismene, katerih število je izredno majhno ter za pol pismene, je bilo organiziranih 80 tečajev. Med graditelji je 45 pevskih zborov, od katerih šteje vsak 20 do 40 članov. Vsaka brigada ima svoj lastni sten—čas.
Posebno pažnjo posvečajo tudi telesni vzgoji. V nedeljo so je vršila, nogometna tekma med črnogorsko in tuzlansko delovno brigadi. Črnogorci so zmagali z 6:0. V Brčkem se je vršil gozdni tek najboljših delavcev. Mladinke so tekle na -500 m dolgi progi. Mladinci pa na 1.500 m dolgi progi.
Delovni polet mladine
Predsednik srbske narodne skupščine dr, Siniša Stankovič je napisa! članek, v kate;-rem povdarja velike gospodarske prednosti, ki bodo dosežene s sijajnim činom mladine, z izgradnjo železniške prage Brčko — Banoviči. S to železniško zvezo bo zagotovljen nadaljni razvoj obnovljene industrije obsežnih pokrajin, kakor Slavonije, Vojvodine, Beograda ter zapadne Srbije
»To delo«, piše dr. Stankovič, »ni samo pomembno zaradi tega, ker bo naša d/za'v. dobila novih 97 km železnic, ki je danes tako važna, pač pa tudi delovnega poleta naše mladine, ki se je v resni in organizirani obliki vključila v splošno delovanje naših narodov na polju gospodarske obnove naše države, ki je bila tako hudo razdejana v .vojni.
Izgradnja nove železniške proge je jasen dokaz, da se naša mladina zaveda zgodovinskih dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima danes.
Tako je mladina pri obnovitvenem delu prav tako v prvih vrstah, kot je bila med vojno.
Vse naše ljudstvo ima polno zaupanje v ustvarjalne sile jugoslovanske m!adine. ker je mlada generacija že dala dokaze,^ da je pripravljena nadaljevati in dokončati delo, ki so ga pričeli njeni tovariši, ki so padli v osvobodilnem boju.«
Obisk mladincev iz inozemstva
Kakor poroča »Tanjugov dopisnik« iz Brčkega, sta tajnik svetovne demokratične mladinske federacije Sven Pettersen in pre-sednik zveze ameriške mladine Francis Daymon, ki sta se udeležila 3. kongresa jugoslovanske mladine v Zagrebu, prispela^ v Brčko, da bi videla izgradnjo mladinske železniške proge Oba sta bila zelo prisrčno sprejeta Obiskala sta že več mladinskih brigad, ki sodelujejo pri izgradnji proge.
V Brčko je prispel včeraj španski republikanski general Luis Fernandez, predsednik federacije socialistične mladine Španske republike Generala Fernandeza je mladina nad vse prisrčno pozdravila.
Tudi primorska mladina sodeluje
Tudi primorska mladina noče zaostajati pri obnovi za novo Jugoslavije. V tej zvezi smo zvedeli, da odpotuje te d-ni v Jugoslavijo delovna brigada primorske mladine, ki bo sodelovala pri gradnji železniške pro-ge Brčko - Banoviči. V ta'namen so pričeli že- pred mesecem dni zbirati prostovoljce. Brigada šteje 200 mladincev.
Ta akcija primorske mladine je ponoven dokaz, da sta Primorska in Jugoslavija eno in da nas ne morejo razdvojiti nobene umetne črte!
Združeni v borbi, združeni pri obnovil je klic naše mladinske delovne brigade ob odhodu v Jugoslavijo. Na njenem potu in pri njenem delu ji želimo na j večjih uspehov! Delajte vestno in pridno, kajti tudi z vašinj delom lahko prispevate k ugledu in moči nove Jugoslavije ter s tem pospešujete našo varnost, podpirate naše težnje!
Če se ozremo čez demarkacijsko črto, pa vidimo mrzlično delo na obnovi; podjetja
fpralanjc zaslopsiiho? pri llriii za iclt
se mera praišču® uredili
Nismo sami v borbi
Delovno ljudstvo Jugoslavije je z nami solidarno
Stalno dobivamo brzojavke iz najrazličnejših krajev, posebno iz Slovenije, s katerimi izražajo naši tovariši delavci svojo solidarnost z nami. Te brzojavke pomenijo za nas neprecenljivo moralno podporo in nas prepričujejo, da nismo sami, da vse delovno ljudstvo Jugoslavije stoji za nami in 'na svoj način prispeva k našim naporom.
Vi delavci cone B in Jugoslavije delate in obnavljate svojo domovino, da bi bila močnejša in lepša. Vsi vaši napori za dviganje dežele iz ruševin so najprimernejši in najizdatnejši način prispevanja za srečno bodočnost delovnega ljudstva, za učvrščanja ljudske demokracije in ooblasti.
Vaše brzojavke in vaše delo na obnovi so za nas tako močna podpora, da črpamo i* nje vedno nove moči in bodite prepričani, da bomo vztrajali do konca, dokler ne dosežemo cilja, čim močnejši boste vi, katerih moč raste z urejevanjem gospodarskih prilik in obnovo, tem sigurne j še se bomo počutili mi.
Danes nam ni možno udarniško delati, ali naša borba za. pogoje, ki bi nam omogočili obnovo, ljudsko oblast in priključitev k Jugoslaviji, je udarniška in udarniki ostanemo, ker nas tudi vaše delo in vaša zavest k temu bodrita,.
Vsem tovarišem, ki so nam poslali brzojavke, se najprisrčneje zahvaljujemo in jim kličemo: Kljub domači in tuji reakciji, naprej za popolno gospodarsko *i politično svobodo!
Telegrame so nam poslali;
Kongres delavcev in nameščoneov Jugoslavije v 'Ljubljani Tovarna tobaka v Nišu Ministrstvo za informacije FLRJ
Sindikat delavcev in nameščencev s svoje redne skupščine, Prokuplje Sindikat železničarjev, Ziddani most Sinikalna podružnica, tovarne Runo v Tržiču
Zveza brivsko-Iasuljskih in bigijenskik delavcev in nameščencev Stovenije. a ■voj* plenarne skupščine
Bežigrajska podružnica zveze prosvetnih delavcev in nameščencev Podružnica zveze prosvetnih delavcev v zavodu za gluhoneme v Ljubljani Krajevni msdstrokovni svet iz Kamnika Podružnica ESDNS Vrhnika
Sindikalna podružnica kemične industrije st. 1 Ljubljana Sindikalna podružnica Novosadske tovarne kablov Poni?,niča rudarjev iz Zagorja
Sindikati denarnih, trgovskih in zadružnih podjetij iz, Celja
Zveza PTT Ljubljana, podružnica št. 2
Podružnica grafičnih delavcev in nameščencev iz Celja
Delavsvo in namgščenstvo državnega rudnika Velenje
Sindikalna podružnica železniških delavcev in nameščencev, Maribor
KOZ delavcev in nameščencev gradbene industrije, Ljubljana
Podružnica prosvetnih delavcev in nameščencev meščanske šole, Ljubljana.
Stavkovno gibanje v Ameriki
Rudarji so ponovno pričeli stavkati Posredovanje vlade ni uspelo
Združene države Severne Amerike je zajelo stavkovno gibanje Vlada poskuša posredovati, da bi se vsa sporna vprašanja uredfia in poravnala vsa nesoglasja, kajti stavka povzroča ameriškemu gospodarstvu občutno škodo.
Izgleda pa, da s svojimi poskusi ni uspela, saj so rudarji, po 14-dnevnem premirju ponovno zapustili delo in nadaljujejo s stavko.	,.
Prinašamo kronološki potek dogodkov, ki nam pojasnjuje razvoj stavkovnega gibanja.
Vlada je objavila odlok, o zasedbi premo, govnjkov, kjeru traja stavka Nekaj minut po objavi tega odloka so delodajalci izjavili, da bodo sodelovali z vlado. Vodja sindikatov Lewis je odklonil odgovor, ali bodo rudarji šli na* delo, ko bo vlada prevzela vodstvo v rudnikih.
Število rudnikov, ki ustavljajo proizvodnjo kljub premirju v premogovni stavki, se stalno veča in v zadnjih dneh se je ustavilo 43 nadaljnih rudnikov v vzhodnih državah,
V	prvih 24, urah po zasedbi rudnikov od
strani vlade ni bilo mogoče ugotoviti po-boijšanje polažaja v stavki premogarjev V resnici stavkajo ponovno tisoči rudarjev, ki so se prvotno držali premirja.
Od 4500 rovov jih je več kot 2100 popolnoma ustavljenih zaradi stavke.
Državni tajnik notranjega ministrstva Kmg je po pogajanjih s Leivisom, predsednikom rudarskih sindikatov, pričel s sodelovanjem več članov federalne uprave, proučevati nov predloge, ki jih je postavil Le-wis.
Krug upa, da bo moglo biti določeno stališče vlade še pred soboto, ko konča premirje, izrekel pa je dvom, da bi mogla biti dokončana nova pogodba pred tem datumom.
Po nepotrjenih vesteh se bo izvršilni odbor rudarskega sindikata, ki je edini upravičen ratficirati novo pogodbo, podal v Wa-shnton.
Ker je vlada ZDA zasegla premogovnike, se jc v torek kakih 40.000 rudnikov iz drugih držav pridružilo onim iz Pensilvanije, ki niso pristopili k primirju in so vztrajalai v stavki. Tako je prenehalo z delom skupno 130.090 rudarjev V sporu je sedaj vključenih 400,000 rudarjev.
Premirje bi se moralo končati v soboto, toda John Leeis, vodja rudarjev je pristal na to, da počakajo 14 dni ter je pozval delavce,' v tem razdobju delajo.
Ameriški tajnik notranjega ministrstva Elag, ki upravlja rudnikom v imenu Vlade, je izjavil, da ne more vlada prisiliti delavce, da bi delali za državo, v kolikor jih ne pol zove Lewis, da to storijo.
Vodja sindikatov še ni obljubil, da bo napravil ta poziv, če ne bi bi! spor urejen med primirjem Medtem je predsednik Truman trudeč se, da bi se izognil veliki stavki, ki bi morala začeti danes, ponudil povečanje mezd delavcem. Lastniki družb so sprejeli to ponudbo, sindikati železničarjev pa jo bodo preučili v teku današnjega dne.
V	feku konfereneg med Levisom, pnedsed-nikom rudarskih sindikatov in tajnikom ministrstva notranjih zadev Kmgom, ni bil sklenjen sporazum glede stavke premogar-jev.
Kakor je znano bo poteklo »premirje« 14. dne o polnoči, toda ni še znano, ali bodo delavci ustavili delo ali pa bodo podaljšali premirje. Za danes zjutraj je predvidena nova konferenca.
Po polurni konferenci med Trumanom in predsednikom rudarskega sindikata Levi-som, je izjavil predsednikov tajnik Ross, da
ne morg podati nobene izjave. Na vprašanje ali bodo rudarji v ponedeljek zjutraj Sij n* dglo, je Ross odgovoril: »Ne vem, vprašajte Le v; sa.-
23, t m. ob 21, uri po Greenvvichu, Jc pričela stavka železničarjev po vsem ozem-vsem ozemlju ZDA. Stavka. 300.000 sprevodnikov in strojevodij ameriških železnic.
Pogajanja v Beli hiši se že nadaljujejo, toda Peliej, predstavnik železničarske sindikalne organizacije je izjavil, da pogajanja ne napredujejo dobro.
Truman je prepustil svoja pooblastite M izredne prilike, ki jih je imel med vojno, transportnemu uradu, da bi lahko v največji meri izkoristili vsa transportna sredstva v času stavke železničarjev. Urad je mobiliziral avtobuse, kamione, letala in ladje za čas stavke.
Sindikati železniških kontrolorjev *n vlakovodje so odklonili sporočiti sklep, ki so so ga sprejeli glede kompromisne rešitve mezdnega spora, predlagan od Trumana, ?n od kateraga je odvisna preknitev železniškega prometa v vseh ZDA,
Voditelji obeh sindikatov so izjavili, da je 18.5% povišanje plač, ki ga je predlagal predsednik ZDA, da bi se izognil železniški stavki, ki je bla predvidena za danes Ob 21 uri, »zelo neugodno«, ker prepoveduje vsako spremembo obstoječih kolektivnih pogodb. Voditelji sindikatov bodo podali pre-zidentu Trumanu svoj dokončni odgovor danes.
Nev-Yorški glavni kolodvor daje zaradi stavke videz popolnega zastoja. Posluje samo šest okenc, kjer se vračajo kupljeni vozni listki.
Zvočniki razglašajo, da je železniška služba ustavljena do nove odredbe. Kolodvor je zasedla policija, da bi preprečila nerede.
V prvih 24. urah železničarske stavke, je
šlo skozi \Vashingtonsko postajo samo 25 vlakov, mesto običajnega, povprečnega števila 350 dnevno.
Kakor je^ izjavil zastopnikom tiska predsednik državnega pomorskega sindikata Gurran, bo skoraj gotovo izbruhnila 15 junija stavka pristaniških delavcev.
Pristaniški delavci zahtevajo povišanje mezd za 30% ter 8-urni delavnik. Stavka nima političnega značaja, dasiravno bo prizadetih mnogo ladij, ici so državna last
S stavko ne bodo prizadete ladje za prvo pomoč in za prevoz čet.
člani kongresa so zahtevali nujne ukrepe. da se končajo stavke, ki so ohromile ameriško gospodarsko življenje.
Dve uri po govoru Trumana, je poslanska zbornica izglasovala s 306:13 glasovom zakonski načrt glede stavk. Zakonski načrt je bil predložen senatu.
Rudarji v rudnikih črnega premoga v osmih državah ZDA 27. t. m. niso šli na delo kljub Trumanovi grožnji, da bodo vpoklicani v vojsko. Predstavnik premogokop-ne družbe v zahodni Pennsvlvaniji je izjavil tisku, da je šlo na delo manj kot 10.000 rudarjev od skupnega števila 400.000.
»Trumanov predlog, naj se stavkujoči vključijo v vojsko, lahko uvede v ZDA fašizem in postavlja obenem vlado v isti tabor z zasebno industrijo proti delavcem,« je izjavil William Green, predsednik ameriške federacije dela,
Green je dodal, da se bo ameriška federacija dela »do zadnjega diha borila proti tem Trumanovim predlogom, prav tako pa tudi proti.. pooblastilom za čas stavke, o katerih razpravlja sedaj kongres.
Za naše brezposelne
Enotni sindikati
zahtevajo zaščito
Koncertni nastop tržaških delavskih otroki Mestni ocli)or Knotoih Sindii£atov * •»,.
v Postojni, Prestranku in Št. Petru na Krasu	M- maja rm sledeft> sp0'
V soboto Ž5. in 26; t. m. so mali liarmo- j dom. Vsi so bili navdušeni nad čajem, s | Z ozirom na skorajšnjo otvoritev del v nikaši, otroci delavcev iz ladjedelnice Sv. ] katerim so jih postregli v Prestranku; po- j tekstilni tovarni v Ronkah, smo se podali Marka iz Trsta, priredili tri koncerte. Z i sebno pa so bili iznenadeni, ko so šli na j v to podjetje, da bi osebno pregledali pri-istim navdušenjem kot preteklo soboto in kamion, da bi se odpeljali k drugemu i pravijalna dela, pri katerih je že zaposlc-nedeljo so odpotovali naši malčki to soboto koncertu v Št. Peter in so ga našli vsega j nih okoli '100 žensk, popoldne s kamionom, v spremstvu tova- v cvetju.	j Upravnik podjetja nam je obširno orisal
rišev iz tovarniškega odbora, kakor tudi j V Št. Petru isti prisrčni sprejemi. Dvo- i delovni načrt, po katerem bi se moralo v' mater ali očetov. Od strani tovarniškega od-| rana je bila polna, govori sprejeti s pol- j najkrajšem času zaposliti 500 do G00 de-
j lavk ter obenem dejal, da je to odvisno tudi S od nekih drugih pogojev, izven moči upra-[ ve podjetja.
Priznali smo pravilnost njihovih pri-i pomb, ki jih ni dajal kot delodajalec ter | smo jih prisvojili v interesu delavk, zapo-| slenih v tem podjetju in katere ščiti naš 1 sindikat.
Že več mesecev je, odkar je podjetje zasedeno od anglo-ameriške vojske; ta se ni izselila iz enega oddelka niti tedaj, kox;e tovarna ponovno pričela, obratovati.
Priznati morate, da je nastalo kočljivo stanje z ozirom na prisotnost vojaščine v podjetju, kjer je zaposlena pretežno ženska delovna sila. To vprašanje se mora nujno rešiti v interesu zaščite morale naših članic.
To stanje se s časom lahko občutno poslabša, ko bo uvedeno tudi nočno delo.
Prepričani smo, da boste povoljno rešili to vprašanje, za kar ge vam v naprej zahvaljujemo in vas pozdravljamo.
Za srečne|$o bodočnost bomo tekmovali kar naprej !
¥ tovarni lesenih plošč v Št. Petru na Krasu
Mali tržaški harmonikaši, pridna in zrela mladina našega proletariata, ki s svojimi koncerti lajšajo bedo svojih očetov in njihovih
brezposelnih tovarišev
bora je šel tov. Petronio. odbor brezposel-nih je zastopal tov. Pacor, a tov. Vojtek je bil v spremstvu kot novinar.
Postojnska kinodvorana je bila nabito polna. Opazili smo močno zastopstvo oficirjev in borcev JA.. Izvajanja so bila vsa toplo pozdravljena, posebno pa še solista, tov. Egle Postogna, sopran in tenor Nada-lin. Vse skupaj pa so nagradili z lepim šopkom cvetja. Predstava je uspela tako, kot so želeli organizatorji in kot zasluži visoki socialni namen teh prireditev.
O pomenu teh prireditev sta govorila dva tovariša: Pacor v italijanščini, Vojtek v slovenščini. Njihova izvajanja so naletela na popolno razumevanje in odobravanje od strani občinstva. Končno moramo še poudariti, da so Postojnčani že dva dni prej zbirali prispevke za naše brezposelne delavce, da bi bil končni uspeh večji kot je izkazan na blagajni gledališča.
Otroci in spremstvo so prenočili nato v Postojni in drugo jutro so obiskali jamo. Popoldne so odrinili proti Prestranku, kjer so bili z navdušenjem sprejeti. Našli so se s tržaškimi partizani, vpletli se z njimi v razgovor o domačih, tržaških razmerah in skupnih željah. Povsod so malim harmo-nikašern nudili cvetje in topel sprejem ter «o jim celo okrasili kamion pred odoho-
nim razumevanjem, izvajalci pozdravljeni z navdušenjem.
V Postojni je bil obenem proslavljen Titov rojstni dan, ki je zadobil pomen bratstva in čvrste enotnosti med Trstom in zaledjem, med Slovenci in Italijani naše pokrajine.
Odnošaji Z N s Svetovno sindikalno zvezo
Odbor, ki mu je bik) poverjeno proučevanje odnošajev med gospodarskim in varnostnim svetom ZN in drugimi mednarodnimi organizacijami, je predlagal, naj se takoj vzpostavijo odnošaji s svetovno sindikalno federacijo, z ameriško federacijo dela in z mednarodno zadružno zvezo.
Skupščina delavcev ILVA-e
Me mr&simo vsiškogisr mifosti, sesmt® del«z,
M tzz mmm
Še o propagandi
za izseljevanje...
Tržaški list »II Mare« od 26. maja t. 1. nadaljuje s svojo mešetarsk) propagando aa izseljevanje delavstva v razne dežele.
Obenem pa ta list tudi razkriva rane italijanskega gospodarstva in vso bedo, v kateri se nahaja ta dežela, ki bi hotela vključiti tudi Trst in Julijsko krajino v isto bedo. List javlja, kako italijanski delavci bežijo iz Italije v Francijo peš čez hribe in prihajajo raztrgani, bosi in lačni. »Kadar se umira od lakote, kadar, demo-bilizacljske nagrade ali pomoč brezposelnim delavcem ne odgovarjajo potrebam ali kadar jih sploh ni. tedaj ni mogoče čakati. Delavci odhajajo. Na skrivaj. Obupani. Tako kot je bilo pred 50. leti.«
To so stvarne obljube našemu delavstvu v okviru De Gasperijeve Italije.
V isti rubriki piše list o možnosti naselitve v Erpradoru. Daje tudi praktična navodila. kako. naj se postopa v dosego potrebnih dokumentov in obenem opisuje deželo. Država je skoraj tako velika kot Italija, a ima le 2.000.000 prebivalcev, žemlja je zelo rodovitna, rastejo banane, sladkorni trs, riž, žito. tobak, bombaž, koruza in kava. Dežela je bogata na živinoreji. Belih prebivalcev je le 8%, črncev okoli 14%. medtem ko so z večino zastopani In-dianci in razna druga mešana plemena. V velikih gozdovih mrgoli ople, papagajev in kač.
Torej to je obljubljena dežela ssa naše 'delavce!
Proti takim izgledom za bodočnost našega delavstva so se pa naši brezposelni delavci pričeli organizirati' in si medsebojno pomagati. Prirejajo koncerte v pomoč brezposelnim delavcem, kmetje in delavci našega zaledja zbirajo prispevke, da bi se le zaščitile te žrtve brezdušnih špekulacij s človeškim življejem. Naši kmetje so razumeli to splošno akcijo in dajejo kolikor morejo, da bi ohranili za naša podjetja, za našo industrijo in za našo dežele vsako delovno moč, k j nam bo vsem potrebna, čim nam bodo dani pogoji za prosto in polno delovanje na obnovi in gradnji ljudske države za boljšo bodočnost delavskega razreda.
O »demokraciji«
-------------------- pri nas
Vse draži, od tramvaja do pliiia in stanovanja, a brezposelnost je vedno večja. Te dni imamo priliko opazovali od blizu," kaj je beda. našega ljudstva. Polne vrste delavcev in uradnikov so vedno v uradu našega odbora brezposelnih delavcev.
Plina ni, drv nikoli ni bilo v Trstu dovolj, odkar je stavila nogo na naše ozemlje anglo-ameriška vojaška uprava.
Uboge žene tovarniških zaposlenih, posebno pa brezposelnih delavcev, nimajo na čemu skuhati preskromno kosilo.
Livia Saina, 18 letna deklica, je šla pobirati te dni koščke premoga k Ltoydovemu stolpu. To je tako vznemirilo okupatorske vojake, da so naperili nanjo svoje puške — in jo ranili.
»Demokratični« ukrepi povzročajo bedo, »demokratične« puške pa ranjujejo bednike.
Zares so odvratne tc deklice, s črnimi rokami, slabo oblečene, moralno prečvrste!
Lepše so tiste, ki so ponoči vrtijo po barih z našminkanimi ustnicami, v svilenih nogavicah in vse bolj pristojne..,
N« svoji skupSCjni so delavci podjetja. ILVA 20. t. m. raztpravljBli o važnih vprašanjih.
Izvoljen predsednik tov. Taacotto j« otvo-ril skupščino in dal besedo tov. Derbarbori. Ta je poročal o pogajanjih z glavnim ravnateljstvom v Osnovi in o njih uspehih.
Obširno je biio njegovo poročilo, a naj zanimivejši je bil. tisti del, v katerem je pojasnil stališče podjetja v pogledu nagrad ob zaključku bilance. Pogajanja o tem vprašanju se zaradi pristranosti podjetja niso mogla, uspešno zaključiti, kajti odgovorni pri ILVA še redno hodijo po starih poteh. Dosledno in uporno odklanjajo upravičene zahteve delavstva in povsem jasno izpričujejo, da. se ne morejo ločiti od starega fašističnega pojmovanja družbe, kot da ne bi bilo nobene razlike med fašizmom in demokracijo.
Glavno ravnateljstvo v Genovi je namreč tudi lotos izplačalo uradnikom znesek pov-prečno mesečna plače. To nagrado, ki jo i. memijejo »nagrada ob zaključku bilance«, so izplačal; le uradništvu, kar opravičujejo s starim običajem ob zaključku računov.
Ta pristranski »običaj* je fašizem favoriziral iz razloga, da bi 5e bolj. oddaljil uradniške sloje od delavstva. Delavstvo proizvaja in brez njegovega truda, ne bi bilo nobenih dobičkov. Ti dobički nastajajo zaradi izkoriščanja delovnih sil, pri čemer uradni-štvo nima nobenih neposrednih Baslu g. Posebno pa, v kolikor podpirajo delodajalce in ščitijo njihov nenasitni pohlep po denarju, imajo lahko zasuge. Zato so delodajalci na najrazličnejše načine in med te spada tudi uvedba posebnih »običajev« _ nagrad, po. skušah odobrovoljiti uraduišt-vo za sebe in ga odtujiti od delavstva. S’ tem so hoteli preprečiti, da bi se v uradnimi zbudila ko. iektivna zavest. Podpihovali bo individualistično sebičnost.
To »posebno nagrado« s» deliti po merilu zaslug. Zasluge so se odmerjale po prožnosti hrbtenice pri upogibanju tilnika in stopnji doslednosti pri hlapčevali jvi. Delavstvo pa nima prožno hrbtenice in njihova kolena so preokorela, njih značaj in delavska zavednost preveč dosedoa, da bi moglo pozabiti na svojo čast: in razredno zavest. Pri najboljši volji ne morejo zadovoljiti delodajalcev in s,j prislužiti njih priznanje.
Zaradi tega so se 19. aprila t. 1. zbrali de-: teivci in izglasovali resolucijo. V resoluciji so zahtevali, da se izplačilo, imenovano »nagrada ob zaključku bilance« podrti tudi delavcem v istem razmerju, kot jo dobivajo uradniki. Vsi odseki podjetja ILVA so stavili enake zahteve in ravnateljstvo je pristalo na izplačilo »'nagrade za delež pri obnovi« in sicer 800 Ur za moške nad 18 letom-in 400 Kr ženskam.
Ta nagrada je priložnostna in nima, hika-ke zveze z zgoraj omenjeno, ki jo vsako leto izplačujejo uradnikom. Delavci pa zahtevajo, da se izenačijo njihovi pogoji z uradniškimi. Le tako bo možno sodelovanje v proizvodnji in v odnosih med delom in kapitalom po načelih resnične demokracije in s j pravilnim priznanjem pravic do obstoja. Za-to je njhoova zahteva, da se odpravijo razne prednosti in da se tudi njim izplača omenjena. nagrada.
Skupšhta je dolgo obravnavala predmetno zadevo in je določila, da bodo prejeto izplačilo nagrade za. obnovo smatrali za predu-
jem nagrade ob zaključku bilance, katere višino bodo določili s pogajanji kasneje.
Na. koncu zasedanja je tov. Oomici poudaril prehodne prilik®, ki vladajo v naši pokrajini ter zahteval, naj se delavcem omogoči vzdrževati njihove družino s poštenim dglom. Končal je svoj govor n besedami: »Ne prosimo nikogar milosti, hočemo samo dela, ki ga nam tu odrekajo. Ce pomeni ta zahteva politizranje, je to res politika Enotnih sindikatov in množic, kj so v njih včlanjene.«
V' tovarni lesovinskih plošč v Št. Petni na Krasu.
Delovni elan, ki je zajel delovne množice v coni B Julijske Krajine, je občudovanja vreden. Ne vem, če je kje drugje v Evropi razen v, SZ toliko obnovljenega kot v Jugoslaviji. To je znak, da se delavstvo zaveda, kaj si je pridobilo v borbi: pravico do dela in svobodnega udejstvovanja v samoiniciativi, da lahko pokaže, kaj je zmožno napraviti tudi brez priganjal-skip valptov, ki jih je prej kar mrgolelo povsod.
Eno izmed tovarn, kjer se danes dela vse dni za obnovo naše domovine, je tovarna lesovinskih vezanih plošč v št. Petra na Krasu, katero smo imeli priliko obiskati te cini, kjer v največjem tovariškem razumevanju dela 126 delavcev in nameščencev. Sem naj hi prišli pogledat vsi tisti, ki so našo TK tako »modro« prepletli kar še s tremi drugimi črtami poleg že obstoječe Morganove in Vilsonove, pa bi videli, kako brezuspešno je vse njihovo prizadevanje.
Ko smo vprašali za pisarno poslovodje, nam je delavec pokazal urad z opombo: »Ja, tovariš, tamle je pisarna, toda tovariša, ki ga iščeš, ni notri, je zmeraj na delu. tamle je, pri tistem stroju,« je pokazal.
Tovariš Bizjak, poslovodja tovarne, kulturnik in hkratu delavec, nam je opisal življenje pod prejšnjim vodstvom. Po dvakrat dnevno so prišli gospodje inženerji v tovarno, obšli delavstvo in pri tem godrnjali in priganjali k delu. Inženerji z lastnikom knezom Windisehgraetzom so odklanjali vse predloge delavcev o izboljšanju češ. da je izid preveč tvegan. Ob osvoboditvi pa so se dela vci pogovorili in sklenili: zdaj ko ni več teh »gospodov«, pa le dajmo pokazati, kar prej nismo smeli in ne mogli.
In so pokazali!
Pred pričetkom osvobodilne borbe je bilo zaposlenih v tej tovarni 144 delavcev, dva inženerja in štirje uradniki. Dnevno so takrat izdelali do 4 m3 plošč, danes pa jih izdelajo s 126. delovnimi močmi, brez in-ženerjev in uradnikov, povprečno 6 m3. Dosegli so v nekaj slučajih celo 8 m3 na dan, ko so imeli gladek les brez grč. Kolike važnosti je ta produkcija za našo obnovo, vidimo iz tega, da izdelujejo plošče, ki jih je mogoče uporabiti za izdelavo vsakovrstnega pohištva, ker so izdelane plošče raznih debelosti. Vztrajnost in trdnost nasproti vlagi je zelo velika, to dokazuje poizkus. ko so posamezne vzorce močili v vodi 120 ur, pa ni klej niti najmanj popustil!
Zkrb za gozdove v coni B
Smisel za umno gospodarstvo ___________
"pospešuje obnovo*naših gozdov
V tovarni sami so eno takih plošč obesili na vidno mesto in nanjo zapisali rezultate {tvojega dela takole:
1.	Udarniških ur napravili	5983
= 222.696 lir,
2.	Delovno disciplino zvišali	100%,
3.	Produkcijo zvišali od lani	78%,
4.	Prihranili na surovinah, kleju
in lepilu	400.000 lir,
5.	Pri izkoriščanju lesa zvišana
štednja za	10%,
6.	kvaliteta izboljšana za	33%.
Tekmovali bomo kar naprej in to — za
TITA, za Jugoslavijo!!!
S prvim junijem pričnejo delati po eno uro dnevno več, in to skozi tri mesece. Zaslužek (ega dela, ki bo 150.000 lir mesečno, bodo poklonili za obnovo požganih in porušenih vasi. S tem so delavci te tovarne pokazali globoko razumevanje in čut pomoči tistemu stanu, ki . je poleg živeža žrtvoval tudi svoje domove zato, da je bil okupator poprej izgnan.
Znatna izboljšanja so bila dosežena nri lepljenju posameznih plošč » tem, da se raztopina kazeina, ki služi v ta namen, drži stalno v primemo topli »odi Pod prejšnjo upravo se na to ni pazilo in je bito treba večkrat cele posode zgoščenega kleja zavreči. S postopkom, da se stalno pazi rta to. se dnevno prištedi do 24 kg kazeina v v rednosti čez 5000 lir. Da je to v času, ko moramo to surovino uvažati iz inozemstva, velikega pomena, je več kot razumljivo. Dalje se za postopek menjave noža pri rezalnem stroju uporabi sedaj le deset do petnajst minut, medtem ko se :e poprej po navodilih inženerjev porabilo nad tri ure: delo v tovarni pa je v tem času moralo počivati. Veliko zboljšanje se je do-
seglo tudi pri upravnem osebju. Tovariš Bizjak nadomešča oba prejšnja inženerja, ker vodi vse sam in poleg tega pomaga še v tovarni sami kot star delavec z dragocenim izkustvom. Mesta prejšnjih štirih uradnikov sta zavzela dva delavca z večletno prakso in sedaj sijajno vodita v dveh to, kar so poprej vodili štirje, poleg tega pa se ne strašita prijeti za delo, kjerkoli je potreba, Ta dva tovariša je vodstvo imenovalo za udarnika dela in to popolnoma upravičeno. Pri pozdravu smo občutili v roki številne in trde žulje na njihovih rokah, kr so jima lahko samo v čast in ponos.
Žagovodja, tovariš Grosi! Ivan, po rodu Italijan, je eden najpridnejših delavcev v tovarni. Po petdeset voznikov dnevno pripelje les na žago, tovariš dela neutrudno do pozne noči, če treba, da vsem ugodi. Žaga, sama je zvišala proizvodnjo od 1. L 1946 do danes za 25%. Za obnovo se je raznim kmetom do danes sežagalo že čez 500 m3 lesa in to takoj po pripel javi na žago. Osebje in vodstvo je pokazalo s tem globoko razumevanje za potrebe Pogorelcev. Tovariš Crosil je bil radi izredne pridnosti in marljivosti proglašen za udarnika. Enako je udarnik tov. Penko Jože, kurjač pri parni peči. ki kljub svoji visoki starosti, 78 let, opravlja svoje delo s prav mladostno navdušenostjo, poleg tega uči in nadzoruje še mlajše tovariše, ki delajo skupno z njim.
Lahko rečemo, da se v tej tovarni dela na prav kolektivni način. Z obrazov tovarišev in tovarišic se odraža zadovoljstvo in nasmeh samozavesti, da delajo danes no' tolikoletnem tlačanstvu za svojo novo TITOVO Jugoslavijo!
ZlEfjemle v Jstrt Mjmki ^
ki je prišel v Istro na delo nam piše...
Moja navada ,i,j zelo natančno opazovati stvari in žete nato pripovedovoati brez pre-tiranj an fantaziranja.
Prikazati hočem neverjetne vtisie, ki nazorno prikažejo razliko med Rimom in istrskim mestecem, kamor *em pred kratkim prispel iz Italije. Tega, kar v Istri že imajo, namreč ljudsko oblast, v Italiji Se nimajo. Zato je ta primerjava toliko bolj zanimiv«.
Brezposeln med brezposelnimi, sem moral
štvo ne more uveljaviti. Orna borza »e ne more porodit«, ker se v številnih, dobro urejenih in. snažnih menzah podjetij in ljudskih menzah delavci in uradniki lahko nasitijo. Kini ha raadele zadostno količino; aa dve ali tri lire lakho prosiš ssa dodatek. Toda obed, ki ga nudi katera koli menza je zelo dohir in sam po-sebi obilen, da je Je redko treba vprašati po dodatku.
Cigarete stanejo ml 10 do 25 lir zavoj (K)
Za časa fašizma je bilo gozdno bogastvo neusmiljeno in načrtno uničevano. Neusmiljeno in načrtno, kajti slovenski živelj je bil
dve veliki apnenici. Gozdni vrt v Cerknem so očistili v 310 udarniških urah.
V Zakrižu je mladina posadila 2000 smre-
italijanskemu imperializmu v napoto. Zato kovih sadik, na Cerkljanske n vrhu so iz-
ga je bilo treba gospodarsko oslabiti in uničiti. To pa se najlažje doseže z ndčrtiiim prekomernim črpanjem prirodnih bogastev. Tako črpanje vodi polagoma v revščino in v gospodarsko -snžnost, kateri nujno sledi politične.
Tudi v idrij»ko-eerklhtnskern okraj« je pustil italijanski imperiftlfcem aledove svojih zlobnih, nečloveških načrtov ssavojevanja.
Ljudska, oblast je takoj ob osvoboditvi podvzela. potrebne ukrepe, d« vzpostavi.umno gospodarjenje v naših gozdovih. Sečnja
kopali 13.000 jam za saditev smrekic. Na zemljišču državne gozdne uprav*, je šolska mladina posadila 2000 sadik, delavci gozdne ^'olje 800 lir sol lOO hr
odkar je vojna končala, prenašati v Italiji j kom),, po kakovosti tobaka in so izdelane iz isto trpljenje, ki kem ga. prenašal v zaporu j čistega tobaka. Cene vsem živilom so bile in v koncentracijskem taborišču, potem ko jj tako določene, da delavec s plačo, ki gre od so me Nemci zajeli. Kdor bo bral te vrstice f 2®--400 lir na dan. lahko mimo šivi z vSO katerih vsebino že poznajo drugi Italijani, j svojo družino, bodisi v menzi, bodisi dom«, ki jim je prišla kakor meni m pamet prc-i Zahvaljujejo *e tej preskrbi, ki je odraz sekti se v kraj, ki ga lahko imenujem idea- pravičnega zakona spoštovanja delovnega ten. aa vse one, ki imajo skromne in poštene ljudstva. Človek, ki živi v Istri jo lahko za. namene, bo lahko razumel navedene razloge, dovoljen s svojimi živlenjskimi prilikami.
Kar trdim, bodo lahko osebno kontrolirali in ri>g, vsi so zadovoljni z življenjem v vsi oni, ki zelo neradi verujejo pripovedo-i tej zemlji, z izjemo posameznikov, ki upajo, Vanjem: dovolj je, da gredo kak dan v It a- 4 da s« bo tudi tu porodil enak kaotičen po-,	j loža j kot r Italiji, da bodo lahko uresničili
Na vsak način, predstavljate si, da ste j kdo v« kakšne premišljene uarčte, z edinim v tem trenutku menoj v Rimu.	J	namenom, d«, bi obogateli, tudi če bi to u-
Ob.todimo trg V ittorio, splošno središče l ničilo mir tisočim delavskih družin. Toda
j ponavljam, da so to le redki, posamezni pri.
črne borze:
uprave pa J !:.0G0.
Proučuje se pojav nekega novega škod Ijivea na mecesnili, ki se pojavlja v obliki črno rumene, tri do štiri mm dolge gosenice
Bdi kruh 180 lir kg. črni kruh 140 Kr, te-imen. ste niti© 220 Kr, WJ200 Ur, sladkor 800! Na splošno pa tetasko ljudstvo, slovansko
in italijansko, priznava red in varnost živ-
CSgarefce, italijanski monopol 8 Kr komad, potvorjeno nacionali 6 lir, ameriške 10 do 18 Mr kos po prodajalcu itt količini. Poglejmo v nekatere trgovine: čevlji (nizki) 6000 do
katera obžre mlado brstje, tako. da izgloda- 7000 )ir T>ar. oble,ka gOOO. 10000 ali celo jo mecesni kot bi bili ozgapi mU-la..e._Škod-»2()m Srajca mHi o^tnioa 400 do Iti vet* se pojavlja s# mo v vi Mm <500 m /00 8 jjr
m nad morjem. Sled njegovega prihoda je-iz Baške grape.
Delavci cone B udarniško obnavljajo svoje ceste. Prometne vezi in sredstva bodo dvignili vse gospodarstvo in s tem blagostanje. Iz bližnjih gozdov bodo po dobrih cestah naglo speljali les v vasi, gradili si bodo nove in lepše domove v svobodni ljudski domovini
DO lir.
Tu naj poudarim, da oni delavci »« uradniki, ki delajo, dobe od 300 —400 Er na dan
Akd upoštevamo, da človek, ki dela. potre, bitje vsaj pol kg kruha na dan, 200 g testenin, m» da bi pri tem računali potrebno obelb, »i Jahko predefcavljaimo, kako mora •bajati t«k delam- s svojo družino. Na trgu Vittorio jo tudi videti ženske in otroke skromnega sloja, prodajati ob stojnicah svoje osebne potrebščine, včasih tudi intimne, rjuhe, odeje, družinska spomine, kot ur«, verižice, prsten© itd,. Prodajajo celo psičke, ki so si jih r boljših časih privoščiti imeti v hiši. (Mačk ni videti, ker so r Rimni vso skrivnostno izgiitte).
Upam, da ste videli dovolj. Poleg vsega, tega pa razsaja ono zločinstvo, oni banditizem, o katerem ste gotovo že vsi slišali govoriti, vsaj r časopisih. Ljudske imame so samo v kakem mestu v sov. Italiji. V njih je treba plačati 100 Kr za vsaki obed, zaradi česar vsi dobro premislijo, ptedno, gredo tja jest. In vsi ne bodo verjeli, da spalna soba stane v Italiji od 300—490 lir za noč; da v vlaku iti na postajali kradejo prtljago kar na debelo: da delavci in zlasti brezposelni lahko štejejo na prste dni, ko jedo dvakrat na dan. Grožnja lakote, mora zločinstva bo je tako pretirano razširite, da. se večina prebivalstva čuti ogrožena r. nejasno in trajno Igrožnjo, ki drži v trajni vznemirjenosti njihove nemirne možgane.
Poglejmo pa v Istro, kjer lahko vsak poštenjak povzdigne svoj g,fes, kjer se oderu-
Žene in otroci prosijo strojevodjo, naj jim da malo premoga. Mogoče, da jim bo nekaj dal — riskiral bo svojo službo — ali v vsak košček premoga bo vložil svoje občutljivo srce za uboge. Tega srca oblasti nimajo, a ACEGAT tudi ne,..
je bila noormaikirana in urejena. Vsaka kršitev predpisov o sečnji se strogo kaznuje«. Za to skrbijo gozdni čuvaji.
Obnavljajo se gozdni vrtori in vzajaldšča, drevesnice vseh vrst gozdnih sadik. V Cerknem je bil postavljen upravnik z mesečno pfečo, ki ima na razpolago štiri delavke za-ptetje in presajevanjo sadik.
Za pravilno razurngvanje in ravnanje našim gozdnim bogastvom, so se vršile, v raznih krajih predavanja z namenom, da »o ponče gozdni posestniki o pravilnem gospodarjenju v gozdovih ter v obrambi in isati-ranju raznih gozdnih škodljivcev. Tako v Črnem vrhu, Godoviču, Doteh in Ledinah, kjer je v sončnih legah precej razširjen smrekov lubadar. Pri teli predavanjih so tudi spodbujali k prostovoljnemu deihi pri čiščenju gozdnih parcel. Tako je mladina v Črnem vrhu skupno z AE2 napravila 160 ur pri čiščenju gozda, mladina Idrijskega .Loga 60 ur, mladina Godoviča 200 ur.
Delavci sindikalnih podružnic cestarjev, poštne uprave, okrajne in mestne podružnice so očistili 3 ha gozdne površine, v Gorjah in Trebencah je niadina r devetih dnevih očistila 10 ha gozda, z napravljenim ma-terjalom so nato uredili apnenico. Poleg tega so z 800 udarniškimi urami popravili Se gozdne poti. V Sebreljah so na isti način očistili gozdove in z materij alom napravili
Razveseljivo je. da ima ljudstvo smisel za umno gospodarjenje; želimo da ga izpo. polnjuje in pravilno razvija tudi v bodočnosti.
Tudi to ni čudno
Civilna policija je aretirala /J. t. m, nekaj črnoborzijancev.
Vendar! srno dejali in verovali, da je la policija zares stopila na pravo pot. Ali na Salost smo se prepričali, da. je Civilna policija Se vedno ostala loko črna, kot je obleka, v katero so jo oblekli nau dragi zavezniki. V časnikih (ne v demokratičnih!/ so hvalili to hitro in odločno akcijo »črncev«, ali rečeno je bilo tudi, da so bili prizadeti črnoborzijanci.
»Cmci« (policaji) in črnoborzijanci se nikakor niso mogli... oviraji pri svo. jem delovanju, pa, so zato pomagali drug drugemu. Zanimivo je dejstvo, da so ti in drugi priseljeni iz julnih krajev »škoma« in kol sorojaln branijo... ita-Lijamtvo Trsta. Zato so črnoborzijance pustili is zapora.
Ce bi bili zaprli antifašisti... toda saj veste, kaj pomeni antifašist!
Ijenja. In v tem srečnem jamstvu to ljudstvo (teta. bratsko in strnjeno, ter mu pri tem ni treba več misliti na brezdelje in feko-riščaujc drugih. Z gotovostjo lahko trdim, da presenečenje, ki sem ga doživel ob stihu « tem ljudstvom in « tem novim življenjem, bi ga doživeli tudi vsi oni, ki bi, prišli iz deželo, kjer ne poznamo drugega kot zmedo. Končno vam bom povedal da ima človek v prvih dneh občutek, da jo prišel v zdravilišče »a živce, kjer že sama misel,' da nam ja današnji in jutrišnji dan zagotovljeno vse, nadomešča karkršno koli vrsto bromura.
Lahko končam z izjavo, da sem srečen, da sem prišel v to gostojubno deželo, ki jo v primeru z današnjo zmedo v Italiji, upra-v-Jčetto ozauačirao za mali raj mirnosti in splošnega blagostanja.
Coiapietro Paolo — partizan 9. garibaldinske brtjgadte i* BieRo
7{azpis
Poroštvo
delovnega ljudstva
Jugoslavije
Glavni odbor Enotnih sindikatov zveze Jugoslavije je poslal v imenu 800.000 organiziranih delavcev in nameščnecev maršalu Titu »tedsčo brzojavko:
»Delavci in nameščenci naše domovine žele najiskrgneje in najtopleje, da bi še mnoga leta konstruktivnega in nstvarpalnega dela vodili naše ljudstvo.
Globoko smo prepričani, da bodo naši narodi pod Vašim vodstvom uresničili svojo popolno združitev v mejah naše ljudske države, da se bodo pokrajine, ki so še izven FLRJ, zlasti pa .TK in Trst, vrnile k svoji domovini.
.Delavski razred, ki je v prvih vrstah fronte za gospodarsko obnovo in izgradnjo dežele, kot je bil poprej v prvih vrstah fronta oboroženega boja, je prepričan, da bo pod Vašnn vodstvom in skupno ® ostalim delovnim ljudstvom gradil ter gospodarsko in kulturno preporodi! deželo.
Obvezujemo se, da bomo vztrajali na poti izgrajevanja mogočne in srečne deželo delovnega ljudstva.
V našem listu od 16. maja'je tešlo obvestilo za vse pripadnike NOVJ ali demobilizirane borce J. A., ki se želijo prijaviti v Narodno zaščito, naj se prijavijo na nadležnem mestu.
Razpis je objavljen od strani Poverjeništva PNOO-ja, oziroma ljudske oblasti, ki ni razpuščena, ker se nahaja pod jugoslovansko vojaško upravo.
Ta razpis je, po izjavi višjih krogov, vznemirit ne samo odgovorne elemente vojaške uprave v coni A, marveč tudi še »višje kroge«.
Zato je bil povabljen naš odgovorni urednik, naj se 23. t. m. prijavi pri polk. Bovv-irtanu, častniku za civilne zadeve. Sprejelo ga je 5 častnikov, vsi z notesi in svinčniki v rokah in z zelo resnimi obrazi.
Opozorili so ga na stroge odredbe glede tiska, vprašali so ga. če ve, da je Narodna zaščita razpuščena v coni A. (sicer proti naši volji in proti našim interesom — op. ured.) itd.
Ko smo se pa sporazumeli, da je list organ Enotnih sindikatov vse Julijske krajine in ne samo cone A, da ima dolžnost obveščati vse naše delavstvo, brez ozira na Morganovo črto. je stvar postala jasna.
Obenem smo ugotovili, da nadležne oblasti^ ne poznajo administrativne razdelitve nase pokrajine v kompetence raznih naših organov. V angleškem prevodu razpisa je bilo rečeno »PNOO« namesto »Poverjeništvo PNOO-ja« ter je zato tudi nastalo to veliko vznemirjenje in resni obrazi.
Po izjavah, ki smo jih culi ob isti priliki, so se vznemirili tudi neki »Slovenci« v Trstu.
Jasno je, da so ti Slovenci isti, ki ima jo »Mo« dušo. sicer se ne bi bili plašili Narodne zaščite, zaščite vsega delovnega in demokratičnega ljudstva naše pokrajine.
Sestanek se je končal s prijaznimi besedami in smehom, glede neopravičenega »strahu«.
Odgovorni urednik: Albin Zabric