Zaupaj v Boga in on ti bode pomagal
(Konec.)
Bilo je nekega jesenskega jutra, ko pride Rozika po navadi v cerkev. Klopi v cerkvi so bile precej prazne, in Rozika se vsede koj v sprednjo klop. Tukaj vidi mlado, koniaj kakih osem let sfcaro, in slabo oblečeno deklico s torbico na roki, ki je prav spodbudljivo niolila ined celo sv. mašo. Roziki se deklica zel<5 smili. Vidši, da se od mraza trese, stopi k njej, ter jo spoinni, da naj gve domu, ker bi se znala prehladiti in zboleti. Toda deklica jej jokaje odverne: ,,Kam hočem domu? Jaz nimam niti staaovanja niti staršev'. Učili so me rajnka rnati, Bog jim daj nebesa, da naj v vsakej potrebi iščem pomoči pri našem Zveličarji in zato ga tudi prosim, da bi se me usmilil v tej nadlogi."
Miloserčna Eozika jo vpraSa, ali bi ne hotla ž njo iti, in ker jej mala sirota prikima, prime jo in pelje za rok<5 k svojej materi.* — Mati se začu-dijo odkod pride ta ubožni otrok, ter vprasajo ubogo siroto od kdaj nima staršev, in kje je dotnd. Pa ua vsa njihova vprašaaja jim odgovori uboga deklica tako-le: ,,Moja vajnka mati so mi veekrat pripovedovali, da so bili zeld bogati in srečni; pa prihrula je hnda vojska v tisto deželo, kjer so sta-novali. Pobrali so jiin vojaki vse, kar so imeli; tudi mojega očeta so vjeli ia Bog v6, kam odpeljali.   Mati so s pomočjo zvestega služabnika z meuoj
- 86 -
pobegnili v tujo deželo, kjer ni bilo strašne vojske. Tukaj nas je redil zvesti sluga s svojim zaslužkora. Pa kmalu je revež umerl. Ker nisve imele / materjo s čira živeti, sklenftjo naposled mati potovati v daljno raesto k nekemu bližnjemu žlahtniku. Več dni sve hodile čez gore in doline brez počitka; nazadnje pa mati opešajo iu zbolč. Neka kinefcica blizo mesta je naju mi-lostivo sprejela in je mojej bolnej materi prav ljubeznjivo stregla. Toda vsled prestanega terpljenja ia dolgega potovanja mi raati nmerjejo ter me pustč samo na svetu. Kmetica me je imela še nekaj dni pvi sebi; ko 9eoi se pa po materi nekoliko utolažila mi pvavi: ,,Ljiiba Malica! dasiravno bi te jaz zel<5 rada itnela pri sebi, vendar ne morem, ker, kakor veš, sem sama uboga in s teboj vred dostikrat lakoto terpim. Spvemila te bom v bližnje mesto, tam pojdi v cerkev in prosi nebeškega Očeta, ki je najboljši oče za-puščenih sirot, da se tudi tebe usmili. V mestu so bogati in dobri ljudje, ki ti bodo lehko pomagali." To reksi mi zloži v torbico ta-le pisma, katere sojej rajnka mati izrocili, poda mi kos kruha in me spremi do mestnih vrat, kjer me še zadnjikrat poljubi.in se potem naglo poslovi od raene uboge in zapuščene sirote."
Vse te besede uboge deklice so Eoziki globoko v serce segle, obenie se k materi in pravi: ,,61ejte, ljuba mati, kako Bog za nas skerbi! Že davno sem mislila, kako in kje bi si dobila kako pomagavko, katero bi po svojej volji izurila. Tukaj uam jo je Bog sam poslal. Oj ljuba inati! obderživ« jo pri sebi; Bog natna bode obilo povernil, kar jej bove dobrega storile." Mati spoznavši čudno previdnost božjo z veseljem privolijo v njeno prošnjo.
Iz pisem, ki jih je imela Malica pri sebi, jb bilo razvidno, da je bila hči bogatega grajšcaka iz Francoskpga, katerega so puntarji vjeli. Dasiravno še jako mlada, bila je Malica vendar pobožna in sploh prav Iepo vzvejena. Vsakega dela ae je ročno poprijela in s svojo mavljivostjo si jp tudi ljubezen svojih dobrotuic kmalu pridobila. Bog pa je tudi njeui dobrotniri za nju ljubezen obilo odSkodoval. Z vsakim dnevom ste si ve<5 dela pridobile, in Rozika si je še več šivilj privzeti morala.
Pri vsem tem pa ste blagi dobrotnici ubogo Malico prav po kerščaaski vzrejevale. Ko je bila Malica deset let stara, bila je v vseh ženskib. delih popolnoma izurjena in Kozika jej je vsako delo lehko brez skerbi zaupala. Zarad njenega lepega in priljudnega obnašanja je Rozika najraje le po njej obleko svojim Daročuikom pošiljala.
Nekega jutra jej izroči Rozika uovo obleko, katero bi bila imela nesti bogatej gospej v bližnjo gostilnico. Maliea izročeno obleko lepo poravna in dene v pletenico tev gre svojo pot. Priineri se pa, da jo blizo gostilnice sreča nek hudobeii deček, ter jo tako sune, da jej pletenica pade iz rok in lepa nova obleka iz nje. Vsa prestrašena stoji uboga Malica zraven pletenice ter jokaje gleda lepo pražnje oblačilo v blatu, ne vedč, kaj bi začela. Toda Bog vse prav oberne. Videl je to nesrečo tuji gospod, ki je stal pred gostil-nico. Uboga dekLica se mu zeld smili, pristopi k njej, pobere jej pleteaico, vzame tnošnjo z denarji, katero verže v pletenico rekoč: ,,Te nesreče nisi ti kriva, ljuba deklica! Le pojdi z obleko domu in reci svojej mafceri,  da jim
— 87 —
jaz s tem denarjem škodo povernem, katera se je obleki brez tvoje krivde zgodila, kajti ti si v tej zadevi popolnoma nedolžna. — Malica se je hotla neznanemu gospodu zahvaliti, pa v tem hipu se njen blagi dobrotnik zgubi izpred njenih oči.
Ko Malica domu pride, pove Roziki vse, kaj se jej je med potoma pripetilo in jej poda mošnjo z denarji, katero jej je tuji gospod za odškodnino podaril. Rozika pogleda v mošnjo in najde v njej dvajset zlatov. Z velikim začudenjem se oberne k materi in reče: ,,Glejte, ljuba mati, koliko denarjev! Gotovo se je tujec zmotil. Tega ne sinemo nikakor obderžati. Sama hočem iti k njeinu in mu denarje nazaj dati."
Tudi rnati so bili te misli.
Rozika najde tujega gospoda v gostilnici. Ponižno in prijazno se mu približa in pravi: ,,Dragi gospod! prišla sem da se vani zahvalim za blagi dar, ki ste ga ravno poprej dali ubogej Malici kot odškodnino za nesrečo, ki se jej je na cesti primerila. Ne zamerite mi pa, da vas rnoram opomniti, da ste se v vašej dobrotnosti gotovo zmotili. Poslali ste namreč v tistej mo§nji dvajset cekinov."
,,Res je, da 3eru se v svojem dejanji nekoliko prehitel," reče tuji gospod; ,,mi bogatiai mislimo, da smo že vse storili, če kakemu revežu ne-koliko novcev podelimo ter se še večkrat ne poprašaino, komu in kaj smo dobrega storili? Zvedel sem še le, ko je bila deklica odšla, da sem jej še vse premalo dal v primeri vašega blagega dejanja proti njej. Ne zamerite mi tedaj, če vas vprašam od kod iinate to mlado in zalo deklico? Pred sed-mimi leti je meni nemila osoda odtergala mojo soprugo s petletno hcerko, kateri je bilo tudi Malica imč. Iščem ju že cela tri leta po širokem svetu, in marsikaj sem že storil, da bi ju našel, pa dozdaj je bilo zastonj vse moje popraševanje. Ravno ta vaša Malica je mojej hčerki zel<5 zel<5 podobna, ia to še tak<5, da sem na pervi pogled že mislil, da je moja preljubeznjiva hčerka, katere zastouj iščem iz enega kraja do drugega. Prosim vas tedaj, povejte mi, kje ste dobili to zalo deklico?"
Rozika mu na to vprašanje ob kratkem razloži vse, kako je ubogo ia zapuščeno Malico našla v cerkvi, in da je uboga deklica, kakor se iz njenih pisem lehko razvidi, katere je prinesla seboj v majhnej torbici, hči bogatih staršev tam nekje na Francoskein. Naposled pa še pristavi, da čeravno iz serca želi, da bi Malica zopet dobila svoje Ijube starše, vendar bi jej zel<5 težko djalo ločiti se od tako zale in pobožne deklice.
,,Dovolite mi draga prijateljica, da grein jaz nesrečni oče, kateremu ste nekoliko upanja dali, z vami in pregledain pisma, katera je deklica, kakor ste mi ravno povedali, seboj prinesla," reče neznani tuji gospod.
Postrežljiva Rozika rada v to privoli; pelje gospoda na svoj dom ter mu pokaže omenjena pisina.
Kdo more povedati, kako veselje in radost prešine tujega gospoda, ko iz prebranib pisem spozna, da je ravno ta Malica njegova ljnba hcerka! ,,Malica, inoja Ijubeznjiva hčerka!" vzklikne presrecai oče. „0 Bog, kako hvaležen sem ti, da si mi zopet uazaj dal preljubo mojo hčerko, katero
6*
— Oo —
sem že davnej mislil zgubljeuo." Tako in enako kliče svečni oče, ter objema in pritiska avojo ljubo Malico na svoje serce. Kozika in njena mati ste od daleč stale ia ginjenega serca giedale ta nafladai prizor veselega snidenja po dolgej locitvi.
Čez nekaj časa poteia začne tuji gospod tako-le pripovedovati: ,,Pred sedmimi leti, bilo je ob času černe vojske na Prancos kem, sem bil tudi jaz tako nesrečen, da so me puntarji napadli v mojej grajšeini in me oropali rsega mojega imetja ter me vjetnika tirali v Pariz, glavuo mesto fran-coske dežele. Pa Bog je drugače skleiiil, kakor so mislili moji sovražniki. S pomočjo usmiljeuega stražnika sem v nekaj temnej noči ušel in pobegail na Angležko. Tam sein bil celi dve leti. Ko se je pa v mojej domovini zopet vse pomirilo, vernil sein se bil zopet nazaj in si poiskal svojemu stanu primerno službo, kjer seoi s pomočjo božjo svojo grajščino in vsa svoja po-sestva zopet uazaj dobil. Od te d6be sem začel po svojib. ljubih popvaševati. Pošiljal sein cela tri leta zveste iskalce po daljnili ia bližnjih krajih, ter jini obljubil verbi plačila še veliko darilo, ako mi je dobč in žive pripeljejo v moje naročje. Ko pa sem videl, da je vse njili iskauje zastonj, izročil sein svojo grajščino zvestim rokaui, ter sem se sam podal v te kraje iskat svojih preljubih. Po božjej previdnosti sem med potjo zvedel, da je v tem mestu podoba matere božje, h katerej se pobožui vseb. krajev zatekajo in v svojili potrebah pri njej pomoči išeejo. Šel seni tedaj z ranožico pobožnih romarjev, ki so v ta kraj potovali. Tri dni seni zaporedouia hodil v cerkev in sem za svoje preljube inolil; ia glejte! — Marija je mojo prošnjo uslišala!"
,,Draga prijateljica! vi ste rekli, da bi vam težko bilo se od moje Malice ločiti. Vi ste se uboge sirote usmilili in jo resili iz uajvečje ujeae nadloge, ter ste kakor dobra mati za njo skerbeli. Vsega tega vam ne morem poverniti. Da vam pa vašo ljubezen vsaj nekoliko povernem, prosim vas, da greste s svojo dobro materjo na inoj dom, kjer bote Malici, katevo že zdaj svojega otroka imeuujete, tudi zanaprej ljubeznjiva mati."
Ko je tuji gvajščak natanko zvedel tudi za kraj, kjer je njegova blaga in Ijubeznjiva sopruga umerla, iii jej na gomilo postavil drag spomiuek, vzel je potem Roziko, ujeno mater in tudi tisto kmetico, ki je ujegovej rajnkej gospej v bolezui stregla, k sebi v grajščino, kjer so vsi skupaj prav srečno in zadovoljEO živeli in še veliko veselih dni užili.
Kdor starše spoštuje je lepo ima; Že tnkaj na svetu Bog sreoo mu da.
P. Gros