Delovanje antantnih komisij na Slovenskem po prvi svetovni vojni

slovenski

2019

letnik 15, številka 2 (23)

antantne komisije   določanje mej po prvi svetovni vojni   koroški plebiscit   pariška mirovna pogajanja   Prekmurje po prvi svetovni vojni   Štajerska po prvi svetovni vojni

MORS, Direktorat za obrambne zadeve

Določanje mej po prvi svetovni vojni je za Slovence tema, ki jo po navadi gledajo predvsem skozi prizmo koroškega plebiscita. Ker velja prepričanje, da se nam je tu zaradi delovanja ameriške Milesove komisije zgodila velika zgodovinska krivica, je tematika tudi občutljiva. Manj znano pa je dejstvo, da tudi drugod določanje severne meje ni potekalo povsem gladko. Antanta tudi tu ni upoštevala slovenskih teženj, da bi se priklopili na zmagovito stran in avtomatsko uveljavili svoje zahteve. Namesto tega je takoj ob začetku mirovnih pogajanj v Parizu začela ustanavljati razne komisije (tako ad hoc za preučevanje razmer na terenu kot uradno pooblaščene za določanje poteka mej). Njihovo delovanje je ponekod slovenski strani koristilo, ponekod ne. Predvsem je bilo odvisno od nacionalne sestave: Francozi so nam bili po večini naklonjeni, Italijani izrazito protislovensko naravnani, Britanci in Japonci pa so poskušali ohranjati nevtralnost.

23.06.2020