stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 36 Mojca Kavčič I Osnovna šola Koroška Bela Jesenice Nove perspektive poučevanja slovenščine v osnovni šoli New Perspectives on Teaching Slovenian Language in Primary School Izvleček V prispevku na primeru Črtomirjevega govora iz Prešernovega uvoda h Krstu pri Savici predstavljam, kako v pouk slovenščine vključevati in razvijati retorično veščino in kritično mišljenje. V učnem načrtu pojma nista dobesedno omenje- na, lahko pa ju vključimo k različnim vsebinam in ciljem, pri čemer si v začetni fazi lahko pomagamo s primerom. Na kratko predstavljam tudi pripravo in zgradbo govora ter kri- tično mišljenje. Abstract T his paper demonstrates how to include and develop rhetorical skills and critical thinking in the Slovenian language instruction by taking Črtomir‘s speech from Prešeren ‘s introduction to Krst pri Savici (The Baptism at the Savica) as an example. Even though the curriculum does not explicitly mention the two concepts, they apply to a variety of objectives and content, and this model can help at the outset. A brief overview of speech preparation and structure, as well as critical thinking, is also provided. Ključne besede: retorična veščina, prepričevalni govor, kritično mišljenje, DeBonovi klobuki Keywords: rhetorical skills, persuasive speech, critical thinking, DeBono‘s hats DIDAKTIČNI IZZIVI I 37 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I str. 37-40 Mojca Kavčič I Nove perspektive poučevanja slovenščine v osnovni šoli Učitelj mora biti učencem zgled primernega govorca. Svoje učence že vsa leta poučevanja kontinuirano spod- bujam k ustreznemu načinu govora in javnega nastopa- nja, odkar pa sem se na tem področju še dodatno izobra- ževala, lahko to podkrepim tudi bolj strokovno. Že prej sem se trudila tudi, da bi jih spodbujala k poglobljenemu mišljenju, sedaj sem se vsaj delno strokovno opremila tudi na področju kritičnega mišljenja in lahko učence z ustreznimi vprašanji in nalogami vodim k razvijanju le-tega. Najti besedilo, ki ga obravnavamo pri pouku slovenščine v osnovni šoli in ki bi predstavljalo povezavo med reto- riko in kritičnim mišljenjem, je bil kar izziv, a na srečo v osmem razredu v januarju in februarju obravnavamo Prešernovo poezijo, tako se je kar sam ponudil Črtomir- jev govor iz Uvoda h Krstu pri Savici. Svojo predstavitev sem preizkusila tudi z učenci v razredu. Vsaka naslednja ponovitev bo seveda boljša, saj se na napakah učimo ozi- roma šele skozi prakso se pokaže, ali je bilo neko vpraša- nje oziroma naloga zastavljena razumljivo in primerno, nasvet pa uporaben. 1 Retorična veščina U spešen govorec mora poznati vsebino, o kateri govori, znanja/verovanja/čustvovanja poslušal- cev in retorično veščino/tehniko, pri kateri je pomembna zgradba govora, način podajanja vsebine in način izvedbe govora. Navajam nekaj temeljnih pojmov in možnosti zgradbe govora. Priprava in zgradba govora 1 1. Invencija (iskanje argumentov – kje, kdaj, kaj, komu, za- kaj, kako, namen). Lahko želimo prepričati z dokaznimi postopki (logos) ali ganiti (patos). 2. Dispozicija (ureditev, zgradba govora). V uvodu prido- bimo naklonjenost z vprašanjem, paradoksom, zgodbi- co. Nato sledi opis stanja ali pripoved, kaj se bo zgodi- lo. Potem se omeni skupni cilj. Lahko dodamo odmik (kaj bo, če ne). Sledita dokazovanje (predstavitev točke spora, pozitivno – predstavitev dokazov, negativno – za- vrnitev nasprotnikovih dokazov) in sklep/epilog (pov- zamemo stvarne argumente in sklepno čustveno ekshi- bicijo; lahko se sklicujemo na avtoritete/citiramo, lahko prikažemo neprijetnosti, če se stvar ne reši, ali prikaže- mo pozitivne spremembe, če se stvar reši). 3. Ubeseditev (elokucija). Pazimo na primernost, slovnič- no ustreznost, besedno čistost, jasnost, jedrnatost, na- tančnost, živost; ne govorimo puhlic in negativne stavke spremenimo v pozitivne. 4. Tehnike pomnjenja. 5. Akcija/izvedba. Pri načinu podajanja vsebine ločimo tri notranja sredstva prepričevanja − etos, patos in logos. Etos predstavlja ugled govorca: ta naj izžareva praktično modrost (videz zdravega razuma, preudarnost, razsodnost, informiranost, nepristranskost), je moralni karakter (vtis odkritosti in resničnosti; poštenost, dosežki in dejanja pri- čajo), je naklonjen poslušalcem (se trudi za njihov blagor, išče rešitve, od katerih bodo imeli poslušalci korist). Patos pomeni vplivanje na čustva poslušalcev. Prostorsko in časovno bližino zmanjšujemo z uporabo sedanjika, kratkih stavkov in priredij, konkretizacije dejstev in posploševan- jem, čutno zaznamovanih besed, dvogovornosti, asociira- nih opisov, vprašanj in vizualizacijo statistike. Logos predstavlja logične dokaze/argumentacijo 2 podane vsebine. Argumenti morajo biti sprejemljivi, relevantni in zadostni 3 . Izogibajmo se eristiki 4 , npr. sofizmom (namer- nim ukanam in napačni argumentaciji) in demagogiji (ki prepričuje samo v dobro), tehniki šale, avtoritete, izključit- ve, odvrnitve, vsiljevanja, presenečenja, negotovosti, sugeri- ranja, pretiravanja, deformacije, alternativnim vprašanjem. Pri prepoznavanju ali tvorjenju argumentacije si lahko po- magamo z vezniki/frazami, kot so npr. taki pred argumenti: 1 Po antičnem pojmovanju, vir za 3. korak pa je Retorika: uvod v retorično veščino. 2 Kako učence učiti argumentacije, je predstavljeno v knjigi Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja Tanje Rupnik Vec na straneh 144–148. 3 Aristotel je razmišljal tudi o retorični veščini. Med drugim je »odkril« znanstveno sklepanje, t. i. silogizem. Znanstveno sklepanje imenujemo silogizem: imamo dve premisi/trditvi, iz katerih izpeljemo sklep, ki naj bi bil s tem »znanstveno« dokazan. Silogizem je postopek, ki spada na področje logike. Pomemben termin je tudi entimem. Entimem je način sklepanja, ko nekaj manjka (kar je izpuščeno, je splošno znano). Entimem je retorični silogizem. Sklepamo lahko na primer induktivno (od konkretnega k splošnemu), deduktivno (od splošnega k konkretnemu), analogno, vzročno, znakovno itd. 4 V filozofiji in retoriki se eristika (iz Eris; starogrške boginje kaosa, prepirov in neskladja) nanaša na argument, katerega cilj je uspešno oporekati argumentom drugega, namesto da bi iskali resnico. Po besedah TH Irwina je »značilno za eristiko, da razmišlja o nekaterih argumentih kot o načinu premaganja druge strani tako, da pokaže, da se mora nasprotnik strinjati z zanikanjem tistega, v kar je sprva verjel.« I 38 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 zato, namreč, kakor kaže, kakor izhaja iz, iz razlogov; in taki pred sklepi: torej, potemtakem, zaradi vseh teh razlogov, iz tega sledi, iz tega lahko sklepamo, je jasno, kar dokazuje. Govorčeva kinestetika in proksemika sta pri izvedbi zelo po- membni. Govorec mora imeti t. i. zanesljive gibe, pokončno držo (vazo), kretnje se dogajajo med boki in rameni (odprt most, dlan v dlan), uporablja odprt, miren stik z očmi, ima naj prijazno mimiko, naj bo zbran in miren. Govor naj bo primerno glasen in hiter, izgovarjava jasna, uporablja naj se primerna intonacija z menjavanjem višin in dinamičnostjo. Na register in barvo glasu težje vplivamo. Poskus analize Prešernove pesmi po predstavljenih elemen- tih. France Prešeren: Uvod h Krstu pri Savici (odlomek) /…/ »Dalj Črtomir jim reve ne zakriva, besede te tovar‘šem reče zbranim: 'Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva. Le malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se dolgo brez podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim; kdor hoče vas dočákat temne zore, neproste dni živet nočém enake, ne branim mu, al jutra čákat more. S seboj povabim druge vas junake, vas, kterih rama se ukloníti noče; temna je noč, in stresa grom oblake; sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tje do gošave; to noč nam jo doseči je mogoče. Narveč sveta otrokam sliši Slave, tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti vóljo vero in postave. Ak pa naklonijo o nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!'« (…) Črtomir začne brez uvoda (in medias res), kar je sprejemlji- vo, saj poslušalci/njegovi vojaki komaj čakajo, kaj jim bo po- vedal in mu ni treba pritegniti njihove pozornosti. Glede na nadaljevanje pesmi se zdi Črtomir dober govorec, saj mu vsi vojaki sledijo v bitko z Valjhunom. Zadnji stavek govora naj ostane poslušalcem v spominu – to v danem primeru drži. Ali Črtomir izkazuje etos? Menim, da ja. Bil je znan, za- upanja vreden bojevnik, vojaki so mu zaupali glede na pre- teklost. Ali Črtomir ustvarja patos? Ustvarjanje časovne in prostor- ske bližine/povezanosti med poslušalci in vsebino mu uspe- va. Uporablja sedanjik (hranim, branim, povabim), trditve brez nikalnic (pregnala nas bo, jo doseči bo mogoče), čutno zaznamovane besede (sreča kriva, temne zore, črne zemlje), dvogovornost (vas – nagovarja jih), asociirani opis (»tje naj- dli bomo pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave«), vizualizacijo statistike (zadnja dva verza). Iskanje logosa v pesmi morda ne zveni smiselno glede na naravo besedilne zvrsti, je pa ta pesem bolj pripovedna kot lirska, v pripovednih zvrsteh pa navadno lahko razmišljamo o vzročno-posledičnih razmerjih. Prepoznamo lahko dva argumenta, s katerima Črtomir podkrepi svoje vabilo v boj z Valjhunom. Argumentacijo gradi v smeri od konkretnega dejstva, da je zmanjkalo hrane (»le malo vam jedila, bratje, hranim«) k splošnemu (»manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi«). Argumenta sta sprejemljiva, relevantna in zadostna, čeprav sta le dva. Med prvim in drugim argumentom pojasni dobro izdelan načrt za boj, kar dodatno prepriča poslušalce. Tudi zato mu (poleg za- upanja vanj oz. etosa) sledijo v boj vsi bojevniki. Učencem sem v prilagojeni obliki povedala naslednje. a) Kako kinestetika in proksemika vplivata na dojemanje govorca (vsak učenec vključno z mano se je postavil v fizično držo, ki naj bi jo Črtomir zavzel, da bi bil preprič- ljiv); preizkusili smo različno hitro, glasno branje verzov in ugotavljali razliko. b) Kako se je približal poslušalcem/svojim vojakom (pa- tos)? c) Zakaj so ga ti poslušali in se mu tudi pridružili v zadnji bitki (etos)? č) Katere trditve Črtomir izreče in kako jih utemeljuje? 2 Kritično mišljenje K ritično mišljenje je racionalno mišljenje, ki se opi- ra na logiko in razum, »pri tem pa sledimo temelj- nim načelom racionalnega mišljenja, ki je (po Uršič, 2010) jasno in natančno, sistematično, utemeljeno (podprto z razlogi), notranje koherentno (neprotislovno), objektivno in preverljivo (Kompare, Rupnik Vec, 2016, str. 16). Hkrati tako mišljenje vključuje tudi metakognicijo – razmišljanje o lastnem mišljenju. Lahko je pojmovano ožje »kot sposob- nost analize in evalvacije argumentov ter uporabe logike« (Rupnik Vec, 2011, str. 12), lahko pa širše kot »celota social- no-čustvenih in motivacijskih naravnanosti ter kognitivnih veščin posameznika« (prav tam str. 14), te veščine »pa so: odprtost, intelektualna vztrajnost, želja po učenju in znanju, samorefleksija in samospreminjanje, simpatičnost in zaupa- DIDAKTIČNI IZZIVI I 39 I str. 37-40 Mojca Kavčič I Nove perspektive poučevanja slovenščine v osnovni šoli nje v razum« (prav tam str. 19). Kritično mišljenje prepoz- navajo tudi kot uporabo raznovrstnih miselnih procesov in miselnih strategij, kot najvišjo razvojno raven v mišljenju, kot družbenorefleksivno prakso ali samorefleksivno prakso. Rupnik Vecova (2011) predlaga presečni model temeljnih kognitivnih procesov in veščin kritičnega mišljenja, ki bi »lahko obsegal naslednje: spraševanje in odkrivanje, na- tančno in jasno rabo jezika, presojanje in vrednotenje, skle- panje in interpretiranje, argumentiranje, reševanje proble- mov in odločanje, metakognicijo in samoregulacijo. (prav tam 88). Učitelji kritično mišljenje lahko razvijamo s postavljanjem kakovostnih vprašanj (več primerov v Rupnik Vec str. 137), »ki odpirajo prostor mišljenju« (Kompare, Rupnik Vec, 2016, str. 23), hkrati pa morajo tudi učence spodbujati k postavljanju dobrih vprašanj in utemeljenih odgovorov. Učenci »morajo imeti dovolj pogosto možnost, da kritično mišljenje sami prakticirajo« in s tem razvijajo mišljenje o mišljenju, samorefleksijo in samoevalvacijo. Menim, da je najbolje vse vplesti v pouk; načeloma tudi učni načrt ne predvideva ločene obravnave, lahko pa razrednik med ura- mi oddelčne skupnosti namenja čas tudi tej tematiki. Pri vsem je seveda treba upoštevati starost oziroma razvojno stopnjo otrok. Predstavljam primere nalog, ki smo jih naredili pri pouku in ki izhajajo iz primerov iz pregledane literature Rupnik Vecove in Komparetove. ODLOČANJE (analiza vrednot, posledice in nadaljevanje) 1. Če bi bil ti Črtomirjev vojak, ali bi se pridružil odločilni bitki? Med čim se tu sploh odločaš/izbiraš, za kaj? Katere so verjetne posledice ene in katere druge možnosti? Zakaj se ti zdi ena od možnosti boljša? 2. Zakaj bi Črtomir tebe izbral kot svojega vojaka? Zakaj te ne bi? Navedi vse dejavnike, ki bi vplivali na obe odloči- tvi. (De Bonova tehnika UVD − upoštevaj vse dejavnike) Pobarvaj dejavnike, ki bi najbolj vplivali na Črtomirjevo odločitev. (De Bonova tehnika PPP − prve pomembne prioritete) 3. Vživi se v Črtomirja. Bi ti ravnal enako ali drugače? ABSTRAHIRANJE/izluščiti bistvo Poustvarjanje: Črtomirjev govor posodobi v (pisno) objavo za Instagram – povzemi sporočilo njegovega govora v kratki obliki. EVALVACIJA – naloga, stična z elementi retorične veščine/logosa Se ti zdi Črtomirjev govor jasen, natančen (Je problem na- tančno opredeljen, so razvidne podrobnosti?), pomemben, globok (Je problem kompleksen, upošteva različne dejav- nike?) in širok (problem raziskujemo z različnih perspek- tiv)? Katere informacije bi še potreboval, da bi bili sklepi upravičeni? Ali se ti zdijo njegovi argumenti relevantni in sprejemljivi? SKLEPANJE Iz katerih besed/verzov lahko sklepaš, kakšen je Črtomir- jev značaj? Bi bil lahko kot človek tebi vzornik, prijatelj? Kakšna čustva ti vzbuja – te bega, te plaši, odvrača ali izzove sočustvovanje? SDL - stališče drugih ljudi Kdo vse je vpleten v Črtomirjevo situacijo? Na kakšen način so vpleteni? LTD – learning trough discussion Kaj je vodilna ideja Črtomirjevega govora? Ima še druge, stranske teme? De Bonova metoda razmišljujočih klobukov pravzaprav za- jema tudi zgornje tehnike. predstavlja objektivno mišljenje (dejstva, številke, podatki) – Kako veliki sta Črtomirjeva in Valjhu- nova vojska? Kje se skrivajo? Koliko časa se skrivajo? RDEČI KLOBUK predstavlja čustva, občutke, slutnje, in- tuicija – Kako se počuti Črtomir, ko se zaveda, da jim bo zmanjkalo hrane, jih čaka smrt? Kako se počuti, ko le on preživi? RUMENI KLOBUK predstavlja pozitivno mišljenje (pred- nosti, koristi, prihranki) – Na kakšen način bi lahko pre- magali Valjhunovo vojsko kljub njihovi številčnosti in slabi opremljenosti Črtomirjeve vojske? ČRNI KLOBUK predstavlja kritično mišljenje (previdnost, resnica, sodba, ustrezanje dejstvom) – Kakšna so dejstva, preden Črtomir spregovori? Je on navajal ‚prava‘ dejstva? ZELENI KLOBUK predstavlja ustvarjalno mišljenje (raz- iskovanje, predlogi, sugestije, nove ideje) – Predstavljaj si, da si Črtomirjev vojak. Ker veš, da ni veliko možnosti za preživetje, ko zmanjka hrane in boste zapustili Ajdovski gradec, razmišljaš o drugih možnostih za preživetje. Katere ideje dobiš? stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek I 40 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 MODRI KLOBUK predstavlja metakognitivno mišljenje (razmišljanje o razmišljanju) – Je Črtomir razmišljal prav? Je še kakšna druga možnost? Podobno razmisli glede Valj- hunovih odločitev. 3 Učni načrt P regledala sem, kaj v učnem načrtu za tretjo triado spodbuja k razvijanju veščine retorike in kritičnega mišljenja. Dobesedno ni omenjen noben od predstav- ljenih tovrstnih pojmov, lahko pa ju uresničujemo skozi druge cilje tako pri jeziku kot književnosti. Pri sprejemanju besedil lahko z ustreznimi nalogami bolj razvijamo kritič- no mišljenje, pri tvorjenju (neumetnostnih) besedil pa bolj retorično veščino – govorni nastop. Učence spodbujamo k uporabi knjižnega jezika, bogatega besedišča, ustrezne izre- ke, k jasnosti, razumljivosti, logični povezanosti in temu, da svoje mnenje (o besedilu, temi, svojih veščinah in veščinah drugih) podkrepijo z dokazi. Pri vrstah besedil bi lahko retorično veščino razvijali pri go- vornem nastopu predstavitve svojega doživljanja aktualne- ga dogodka in svojega mnenja o njem. Kot jezikovni izraz (Učni načrt, 38) spoznajo prepričevalni pogovor. V didaktičnih priporočilih v učnem načrtu najdemo največ omemb elementov retorične veščine in kritičnega mišljenja: »Posebna pozornost naj bo namenjena delu v manjših sku- pinah ali dvojicah – učenci in učenke naj razvijajo zmož- nosti in pridobivajo znanje ob aktivnih oblikah učenja, kot so sodelovalno učenje, učenje z odkrivanjem in problemsko učenje, ter tako dejavno in procesno razvijajo svojo zmo- žnost pogovarjanja (npr. razpravljajo o problemu, usklaju- jejo mnenja, oblikujejo skupno mnenje, ga predstavijo dru- gim in ga zagovarjajo).« (UN, 2018, str. 64) »Učenke in učenci … kritično opazujejo svoje sporazume- vanje in sporazumevanje drugih, ga vrednotijo in uteme- ljijo svoje mnenje; če je potrebno, predlagajo izboljšave in utemeljijo svoje predloge; ν dejavno in problemsko razvijajo temeljne gradnike sporazumevalne zmožnosti, tj. jezikovno (poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno), slo- govno in metajezikovno zmožnost, ter se zavedajo njihove vloge pri izboljšanju svojega sporazumevanja.« (UN, 2018, str. 65) Sklep R azvijanje retorične veščine in kritičnega mišljenja je v večji meri prepuščeno učiteljevi odločitvi, da se bo s tem ukvarjal. Sam mora razširiti znanje in vešči- ne na tem področju. Je pa slovenščina kot predmet dovolj obsežna, da nam odpira neskončno možnosti, ko začnemo razmišljati o tem. Kritično mišljenje lahko razvijamo skoraj ob vsakem besedilu, retorično veščino pa lahko krepimo ob različnih besedilih, npr. ob govorih, dialogih, ki so del bese- dil. Učencem pa lahko dajemo tudi naloge, ki ne izhajajo iz obravnavanega besedila ali govora, ampak so tvorbne nara- ve: npr. lahko se postavijo v vlogo glavnega junaka, ki mora nagovoriti ostale književne like in jih prepričati, da sode- lujejo z njim, zanj nekaj naredijo, naj ne sodelujejo s kom drugim. Ves čas nas retorična veščina spremlja ob pripravi govornih nastopov. Viri in literatura Barthes, R. (1990). Retorika starih. Elementi semiologije. Ljubljana: Studia humanitatis. Honzak, M., Medved Udovič, V ., Mohor, M., Pirih, N. (2006). Dober dan, življenje: berilo za osmi razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska knjiga. Kompare, A., Rupnik Vec, T. (2016). Kako spodbujati razvoj mišljenja: Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja. Ljubljana: Zavod Republi- ke Slovenije za šolstvo. Pirc, V., Žagar, I. , Zidar Gale, T. , Žmavc, J. (2006). Retorika, uvod v govorniško veščino, učbenik za retoriko kot izbirni predmet v 9. razredu osnovne šole. Rupnik Vec, T. (2011). Izzivi poučevanja: spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt za slovenščino (2018). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zapiski predavanj Vladimirja Pirca, Nine Žavbi Milojević in Tanje Rupnik Vec pri razvojni nalogi Govorna vzgoja pedagoga in komunikacija s psiho- logijo (– nadgradnja).