P n n n n rp n n c? J * :__i ti i \ • • it : : i • i • \ •« ci 3 Ti! Printed and Published (Editor) Rov. Rudolf Pivko, 45 Victoria Str. Leto II.Stev.5- M kil M ^ 25.Maja 1953. d u it ti n!! it >t ?; ti i; tt h is u 11 ‘t it ti trfi tt (fr? i Ti'i i tt ti i; it ti n » it n u tv ti i- tt tiTi t» t: it *: ?'*T» ti ti tt Jt 11tt n tftt tt •• it it it ti it u rt »t tt n u tr-VJ IK-S-i Tel. TN 3063. WAVERLEY - N.S.W. Tel.F¥ 5204 tt ts tt ti tt tt *; tt tt t? tt t* tt ti tt t: ti t: t: s? :t t? tt ti tr t? tt *» tt *: r, t? ?t tt tt t?::,f?; t • tt t; t: ti tt w tt t? tt rt t? u ?? t' t* »t »i t; ti t? ?* ?? t? *; f? tt tt Vsi podpisani članki v listu, predt.avl ja jo. osebno mnenje piscev in niso vedno istovetni z mnenjem urednika. Lažje je biti junak le kak trenutek ali kako uro, kot pa nositi težo dneva v tihem junaštvu. - Kar vzemite nase življenje mračnih e-notonih dni, zlasti delo, za katerega vas ni hče ne hvali, junaštvo, ki ga nihče ne opazi in ki v nikomer ne vzbudjL zanimanja za vas.-Kdor preide to mračno vsakodnevnost in vendar pri vsem tem ostane 4 1 o v e k - dober,vesel zadovoljen' - je v recnici JUNAK! (Dostojevski) NASMEJ SE!.!.! Sposobnost občevanja z ljudmi je ena zelo redkih lastnosti,ki jo imamo. ‘Kakšen je tvoj odnos do ljudi ? Se zavedaš, kolike važnosti je tvoje do bro razmerje do soljudi 2a tvoj uspeh; in to brez ozira na položaj, ki ga zavzemaš ? Veliko ljudi ne žanje uspehov prav zato, ker ne poznajo ozirov, ne vedo občevati z ljudmi, bodi s sorodniki, znanci ali prijatelji. Naše prvo načelo, kakšen mora biti naš odnos do sočloveka je in ostane : naučiti se moramo ravnodušnosti.Blagor človeku, ki se nad nobeno rc*jo ne spotika in vse s smehljajem na ustih prenese. Saj se ne briga za udarce' sveta,ki mu prizadevajo bolečine.On ve, da se železo -bodisi jeklo - kuje in oblikuje-le v žerjavici. 'Zato pa nastavi hrbet kovaču - božji previdnosti. Aleksij je moj prijatelj.Vsakdo ga- ljubi, ga ima rad.Vsakogar privlači, ga posebi preoblikuje. In veste zakaj? Smehlja se, pa čeprav nosi’ težo v svojem srcu. Ko dela, ne gleda, komu gre dobiček, kdo bo žel uspehe. Aleksij se ne razburi nikoli; veselost, dobra volja mu ne poideta."Dobro jutro " zakliče vsakomur, pome talki, vratarju tovorne prav tako prisrčno kot svojemu delodajalcu. Aleksij ve, da ravna prav, da dela za dobro stvar in je ponosen na svoje delo.In on bo prvi, ki bo priznal, da delo 40 ur na teden še ne pomeni uspeha. Nikdar ga še nisem slišal raznašati bajke o drugih ali klepetati. Slišal sem ga pa, kako se je potegoval za mnoge in jih za-, govarjal. Poznan je kot ljubitelj glasbe in šali se rad.Toda njegova poštenost je noočitna in vsakomur poznana. Ivan, njegov tovariš, dela na istem kraju.Vsako jutro sem ga našel za njegovo mizo nejevolnega, kislega obraza.Kakor bi ga prav takrat kaj •sfcčipnilo.Ni prijazen in dobrosrčen kakor Aleksi j. (Dalje na strani 10.) 25. Maj 1953 "MI SL I Lot o XX« Številka 5. , •«•••« • • Stran 2. VE<5 POVEZANOSTI t Življenje v __ ne oDupno.Mars dobro voljo, Se jansko pomočjo. tu j in i ikaj ni na se da ve* pa z olajlat nasvet i a tudi že z in de- Mnogi 3Ka izmed nas mislijo, da je anska stvar,če se v Avstraliji na slovenstvo, ali pa ne.0e ne s tv o pomenilo le prazne besede, res postr Se spomnis bi Sloven bi bilo res, tako pa ni.In da res ni, vidife, ko po dolgem času naleti S na rojaka .V trenutku začutiS, da ti je bližji kot drugi. Je od tam doma, ko ti.Ko si brez dela, potrebuješ nasvetov, denar ali si v kaki drugi zadregi, se želiS poročiti in po-dobnro - koga IfičeS takrat ? - Rojaka , znanca iz domačega kraja - Slovenca. Vse, o čemer toliko čitamo v naSem- listu in si kdo misli, da je vse preveč pogre» in povdar jan ja - ni le sentimental temveč tvoja notranjost, ki jo za-prazno in slabo, kadar si v stiski tarejo derbi. vanja nost, lotiS in te Prav tako važen pomen za nas venski list v Avstraliji.Saj venske zavesti edina vez, ki sene po kontinentu vsaj malo ima naS sloje razen sl» nas raztre-ve že. ne Mislim,da s e ni prav nič * ud iti žel ji,da £J sfl. ov enski dom, da bi tako dobili tudi streho,kjer bi se lahko sestajali in zborovali.Morda bo kdo imel *Sieicov ^ te^IU> Posebno Se, te v i o na zaPadu ali severu.Pa ni ta ko hudo. ovet je danes majhen in nikdar ves, te ne bo slovenski dom nekoč tudi tebi-prav priSel.Tn končno, ne bodi Slovenec le kadar ti to koristi,temveč vedno in prav posebno takrat, ko moraS tvwlti° narodno zaVQst tudi nekaj žr- 31 oven skl dom naj ne ostane samo naia lih SAa deJstvo’p°magajmo po svo- jih močeh in prispevajmo za njegovo po- mt57tfc®v.Prispevke sprejema uredništvo misli:.vsi prispevki bodo objavljeni ^ -jr 3 tu, dar oval oi pa bodo prejeli posebna potrdila. C e v dveh letih ne bi doyolj denarja za postavitev doma, bomo denar vrnili ali pa ro. nefeUo dn rovalcev uporabili v kak d^ n^en. KRaTKEM veliko Ne samo narodnostni# temveč tudi material ni položaj nas vseh zavisi v večji ali manjSi meri od povezanosti in sodelovanji. Veliko ''polomij" in razočaranj samo na f-inanftnem področju bi bilo marskateremu prihranjenih, At bi se mogli malo tesneje povezati. "kamen na kamen palača Doma vlada velika draginja. Ljudje plačujejo po 180 .djLn za govedino, za svin j skozme-‘ so pa 220 (sveže) 'ir*-pa*.300 din za suho. Od lota 1919 pa do 1925 je po finančni statistiki Slovenija plačala 768 milijonov dinarjev davka.V tem času je Srbija s €mo goro plačala le 5 milijonov ve*.Na vsakega Slovenca je prišlo 84 din dav ka letno, Po soglasni 3odbi Slovencev in tujih opazovalcev je v Slo ven ijl dosti vet opoziciji jonal nega gibanja kot v kateri koli jugoslovanski republiki.Vzroki -za to sojdejstvo, da je partijski in politični pritisk v Sloveniji najhujSi, dejstvo, da je Slovenija najbolj zapo stavljena in gospodarsko iz-koriSianajdejstvo, da so se Slovenci na ljubo južnim pokra jinam morali odpovedati svoji nekdanji živi jen ski ravni, dejstvo, da je slovenski narod globoko veren in ima duhovSči na nanj Se vedno močan vpliv. "Paket je srečno prestal pot in vihar na oceanu, ne morem pStovISJu in od tam dal je.(Po Sl. Por.) Dr. Kmjevic (TajnikHSR) je dejal:' Mi se od Srbov razlikujemo po veri, preteklosti in značaju.NaS značaj je popolno ^ /faZH*Qn in -velika napaka J® ila storjena v preteklosti in Se večja bi bila v bodočnosti "združiti oba naroda skupaj." Ker avstrijski kancler ing.Pis-l ni mogel sestaviti nove vlade, jo je sestavil predsednik OVP ^aab. V novi avstrijski vladi so razen zastopnikov Ljudske stranke, tudi socialisti, bil° to že prejSnja leta. Jugoslovanski listi so gonji proti duhovščini no precej strupeni. v svoji Se ved- Jugoslavija je dobila nov zaton o zadružniStvu.Kardelj je dejal, da bo zadružništvo v bodoče popolnoma prostovoljno.Kdor bo — hotel, bo vstopil v zadrugo,kdor izstopu ne bo nobenih ovir .Kardelj ne, pa bo lahko o3tal izven .Tudi pri izauopu ne uu hudoiiaii ovii-.ivaz^ufci^j meni, da je le prostovoljno zadružništvo nekaj pomembno in koristno.Koliko jih bo kaj , ki bodo Sli res prostovoljno delati za druge, je pa stvar zase. 25. maj 195 3. • • T \ '• V . • • • • O PROŠNJI ZA DRŽAVLJANSTVO : ■ Stran' 5« ........ PISMO IZ AVSTRALIJE : Vsak doseljenec, ki je že v Avstraliji 12 mesecev,lahko napravi prošnjo za državijanstvo.Potrebne tiskovine se dobe brezplačno na "Department. of Immigration- 18 York. Str. Sydney, ter v vseh ostalih de želnih mestih.Tiskovine boste prejeli po pošti.Za tiskovine ni treba prositi osebno, pač pa lahko to opravite po pošti. ' Izpolniti je treba dve tiskovini in to:Form G in Form No 7."Vprašanja na teh formularjih so jasna in je treba radi tega točnih odgovorov, poleg osebnih podatkov prosilca je treba navesti tudi rojstne podatke očeta in matere ter njihovo držav -ljanstvo ob času prosilčevega rojstva. Vsi oni rojaki,ki so bili rojeni v bivši Avstriji to je pred letom 1918, morajo navesti kot državljanstvo staršev - avstrijsko. K točki 13. formularja No 7 je navesti bivanje v tujih deželah, le Se je trajalo vet kot eno leto. Radi priče, ki mora sopodpisati pro fenjo za državljanstvo, se obrnite na predstojnika katerega koli poštnega ali policijskega urada.Prošnjo morate podpisati v prisojnosti pri-.če in jo nato pošljete po pošti na pristojna "Immigration" pisarno. Ne pozabite priložiti potnega lista s katerim ste prišli v Avstralijo. Sydney,jan.53. Pri nas cveto zdaj bujne rože,draga moja, in topli dih prinaša ocean.... Pod mojim oknom iglasta aloja, šumi v poletnem vetru noč in dan, ko da so tvoje misli vanjo se zaplele. Poslušam jo in pravkar šelesti, da so pri vas pokrajine že bele, da ljubiš me, ko stiska mraz in ko sneži... ®ez pol sveta so tvoje misli prihitele. Tako vse dneve vetru prisluškujem, ko med vejevjem šumno se pretaka. Preneha včasih.Tedaj ga pričakujem, saj zmeraj vrne se in tvoja misel vsaka pride. Nek dan ne bodo veje več; šumele.... P^ri nas vetrovi nehajo in ocean miruje, Fozabila boš name...In rože bodo vele.. Ostal bom sam na tem otočju, sredi zemlje tuje, poln mrtvih sanj o tvojih čudežnih očeh in vedel bom:nekdo jih drugi poljubuje, Ljubezen splahnila bo v dolgih,pustih dneh.. Pri nas cveto zdaj bujne rože, draga moja, in topli dih prinaša ocean.......... Pod mojim oknom zmeraj še aloja, šumi v poletnem vetru noč in dan. M.R. POMEMBEN KORAK Navedena .pojasnila navajam zaradi tega, ker jih mnogi ne vedo, pa. bi jih želeli vedeti.Je to osebna za- ------------------- deva vsakega.Nekateri bi želeli postati' državljani, drugi pa so zado- Vsak "Novo-Avstralec" je moral v pre- voljni, če še naprej ostanejo D.P. poleg vseh državljanskih pravic in dolžnosti, ki jih daje oblast držav ljanom, so često tudi dobre službe, ki pa so dostopne le onim, ki imajo državljanstvo. I.J. teklosti ob sprejemu državljanstva priseči zvestobo novi domovini in se slovesno odpovedati ne samo podlož-ništvu stari državi,temveč tudi svoji narodnosti.Ker je večina prosilcev za državljanstvo temu nasprotovala in to upravičeno, so sedaj spremeni- li besedilo prisege in sicer tako, da se prosilec odpove le podložništvu svojemu prejšnjemu suverenu,Be pa . pripadnosti svoji narodnosti. Dolgo je trajalo, da so avstrlaske oblasti spoznale, da more biti tudi dober Slovenec dober državljan Avstralije.Državijanstvo je več ali manj po dobno obleki, ki jo človek po potrebi ali pa koristi premenja, narodnost pa je duša našega življenja in se ji brez neprecenljive škode ne moremo odpovedati. Glavni vzrok spremembe v podelitvi državljanstva je bil najbrže ta, da je premalo ljudi prosilo za državijan-stvo.Oblasti upajo, da bo sedaj dotok prošenj malo večji, kot je bil do sedaj. Veseli nas, da nam tudi nova domovina priznava našo narodno pripadnost, saj so nam v tem pogledu še v stari državi večkrat nasprotovali. Gor Stran 4. THE SOVEREIGN AND HER PEOPLE For hundreds ofpears, the monuments of kings and queens and the leaders and heroes of the nation have been placed in Westminster Abbey.Near the Western door is the grave of the Unknown Warrior.lt is sign of remem -brance for the millions whose name s are forgotten who worked and fought and died to serve their country in the Great World Wars. For the Government of our Family of Nations is a partnership. The whole great Coronation ceremony is the symbol of a covenant, a pro mise between the Sovereign and the people, for through our Parliaments each Citizen has a share in making the laws and so helping to govern each country in the name of our queen with justice and right for everyone. During the Recognition, the Oath and the Ano inting, the peers of the realm,dukes, earls marquises, lords will stand bare headed,each holding his coronet. When the Archbishop plače s the crown upon the head of the Q,ueen, hundreds of coronets will flash into the light as every peer of the realm crowns himself.By that act, each one, accepts with the Q,ueen, the vow of righteous government within the limits of his power.The peers of the realm represent us ali: as we listen by our wireless sets,could each one of us imagine a simple circlet for a coronet and that coronet set in plače as a sign of a new resolve ? Round the base of St. Edward’s crown,eleven jewels shine. In the days of Elisabeth lst each stone was thought to stand for some quality. Topaz - virtue; Emerald - justice ; Sapphire - purity; Amethyst - love of the pe ople; and others for courage, wisdom, tempe ranče, faith, humility, sincerity and royalty. The vow our Q,ueen will make before she wears the crown, is the climax in a grander and mo re solemn form of the vow she made as Princess Elisabeth, five years ago."I shall not have the strengih to carry out this resolution a-lone," she said, "unless you join in it with me. I know your support will be unfailingly given...God help me to make good my vow and God bless ali of you who are willing to share in it.'"' Surely we should not enjoy the excitement of royal splendour and turn from the Soronation thoughtlessly ? We expect so much from our Q,ueen. Our Queen expects nothing more from anyone than she herself has solemnly resolved to do.What then,are we expecting of ourselves, in honesty, courage, loyalty and truth,in de-votion to our country as citizens of Austra-lia and as British Subjects of our Q,ueen? (Corornation Booklet) 1041 A.D.,Edward,Prince of Englad,was an exile in Normandy; for Kings of Denmark ruled England and the "Western monastery" had been damaged and rob-bed in the invasion of the foreigners. Edward was called "Confes sor'’-one who is brave and loyal when persecuted for his religion, but who does not suffer death. He made a vow that, if he became Kong of England, as was his right, he would trav el to Rome with a gift to the Churches there. It was the longing of his life to make that pilgrimage, but , when at last he gai, ned his throne, England was in turmoil after Dani sh rule. His people came to him crying for justice - a Citizen for-ced by an officer to pay too high a tax;a merchant robbed by armed men on the forest road; a widow the lord of the castle th reatened to take her only son to fight for him. King Edward in his court righted these wrongs.He collected ali the good laws that had been made before and v;rote others to secure .justice in go vernment, but he saw that he could never leave his task of duty.He asked to be released from the vow of the pilgrimage he had longed to make and he gave ali the treasure he had colibected for his journey and his gift to the mona stery of St. Peter,West-minster, where the needs ■of his own people would be well provided. < • The Western Monastery was also cal- . led Vifestminster Abbey. Some of the services to the people begun in the days of Edward the Confessor continue stili.The boys of West -minster school have a duty in the coronation ceremony. From a špeci-al plače in the Abbey, they are trusted to lead the great respon-se 'fGod save the Q,ueen. '5 Every Easter, King Edvvard v/ould wash the feet of twelve poor men in hum-ble imitation of the act of Christ; at Easter, too, he gave money to the poor. The first custom ceased two hundred years ago;the second continues to this day. But King Edvsard the Confessor* s chif interest was the new church. It was built with the rounded arches of the period and Godv/in Gretsyd was the master mason.A simple palače las built nearby, so that the king could watch the building from his rooms. So Westminster became the Royal Borough, the home of the su-vereigns of England, and the Abbey Church ofl St. Peter became the royal church. King Edward brought to Westminster for safekeeping his crown, his coronation robes and his jewels - ali but one. One daya beggar had asked him for money;his persebearer v/as not attending him and he geve the beggar the only wealth he had -his. sapphire ring.Some time afterwards, two pilgrims from England were lost in the Holy Land at nightfall; an old man helped them and sheltered them. He showed them the sapphire ■ ring and bade them take it to the King again. His beggar5s dress was ■ a disguise. Men said long after-wards that he must have been St. John the Evangelist himself.The jewel was carried safely back and today it shines from the nentre of the cross above the State Crown of England. As his health failed, King Edward urged the workmen on, to be ready for the dedication of the Church on December 26th, lO65.Cn that day he tried to take plače at the cere mony, but he collapsed, and was carried back to his couch. He died on January 5th,1066, and his tomb was built in the Abbey he had loved. In ll6l, Edvard the Confessor was declared a Saint. KDOR DRUGEMU JAMO KOPLE - SAM VANJO PADE.:: LASNA VRANA -SITI NE VERJAME l ■PRAKTIČNI NASVETI : S to številko bomo začeli objavljati vsakodanje nasvete, ki vam bodo morda ob času prišli prav. Ako imate kakršne koli skrbi ali težave,ali ne razumete teikega postopka z oblastmi, pišiti na u-redništvo MISLI, razložite svoje skrbi in mi vam bomo po najboljši volji pomagali.Ako bo vprašanje zanimivo tudi za več ljudi, bomo odgovor objavili kar v MISLI-h, drugače pa v osebnem pismu.V upanju da boste s tem zadovoljni in vam bo v korist, pripenjamo danes z nekaj bolj splošnimi zadevami. 0 nakupu zemlje : Prvo, kar moramo premisliti pri tem je to, zakaj bomo zemljo potrebovali. Ako za postavitev hiše, potem.moramo premisliti, če je okraj pripraven za družino glede prometnih zvez (zaradi dela)glede šol, glede možnosti nakupa živil in končno, kaj bi se zgodilo v tem kraju če bi slučajno izgu bili službo, ali se da najti kaj primerne in vsaj začasne zaposlit ve.Ako dobite na vse to in in še nekaj -drugih vprašanj od sebe zadovoljiv odgovor, potem se ne boste težko odločili za ta ali oni kraj. Pri nakupu zemlje je najbolje iti h krajevnemu posredovalcu (Real Estate Agent), seveda k vefcji tvr dki, ter tam razložite svoje želje. Ko vam tvrdka pove, kje je nekaj, kar bi vam verjetno ugajalo, si idite zadevo najpreje ogledati. Najbolje je, da gre tudi žena in morda še kak prijatelj, ker več glav pač več ve.Predno greste z odločilnim odgovorom k agentu, zadevo dobro premislite in raje nekoliko noči prespite.Zavedati se -morate, da boste na tej zemlji živeli leta in leta. Ob nakupu zemlje si morate biti tudi že na jasnem o hiši, ki si jo nameravate postaviti.Lahko se vam zgodi, da v nekaterih predelih občina ne dovoli fibro hiše, ki bi si jo vi radi postavili itd. 0 vseh teh stvareh se natanko pogovorite z Avstralci,ki so lastniki zemlje naokoli, predvsem pa z agentom, ki vam posreduje nakup. Pri nakupu zemljišča je tudi važno, kje leži voda, kako je z elektriko, kanalizacijo.Ko ste si o vsem na jasnem, se vrnite k agentu in mu dajte 10% vrednosti zemlje denarja;to je znesek,ki ga je treba pravno veljavno plačati da vam zemlja ostane na razpolago. Stran 5. Stran 6. Ko je to narejeno,zahtevajte potrdilo o plašilu ter se iRIJETEN SPOMIN odpravite k lokalnemu notarju ( silioitor ) zaradi prepisa Bilo je pozne jeseni leta 1950.V hoste zemlje.On vam bo napravil vse lu nas je bilo kakih sto Slovencev,ki ostalo, kar je potrebno za smo se večkrat zbrali, se malo pogovo- prepis zemlje, pregledal velj rili in tudi zapeli, če nas je bilo rav avnost dokumentov, se prepri- no vol ja.Direktor taborišča in njegova čal, da je zemlja prosta vseh žena sta rada prihajala med nas in obu bremen in da je na njej dovolj jala spomine na Spittal (Koroška),kjer eno staviti, kar vi nameravate sta preživela precej Sasa med našimi Ko bo vse preveril in priprav rojaki."Kako lepo so peli v Spittalu. il kupno pogodbo, vam bo spo- £e zdaj slišim Frančka (Kolarič) in ročil, kdaj in kako boste zem dekle ta.Kako polno je zvenel njih glas 1j o plačali.Ta postopek pri no na radiu. Se spomnite Marije in Cilke ? tarju vas ne bo stal več,kot In kako lepo so se postavljali na odru. pa agentov notar, ki bi na - Kot bi bili sami poklicni igralci.In pravil pogodbo v slučaju, da Vaši telovadci - to je bila že kar ma- vi nimate svojega.Vedno je la olimpijada," sta nam vedno govorila, priporočljiva pot od agenta do notarja, ker ste potem lahko Tisti večer me je vzel direktor s seboj mirni, da je res vaše, kar ste v bližnje mesto,kjer so ga predstavni- plačali in da ste res kupili, ki mestnih društev povabili k slavnost- kar ste hoteli in ne "mačko v ni prireditvi.Hotel jim je predššaviti Žaklju". enega izmed "Novo-Avstralcev", pa je zato vzel s seboj še mene. Upam, da vam bo ta nasvet dobrodošel ter vam v glavnem po- Ob osmih nas je bilo zbranih že kakih vedal, kar vam je pri nakupu 60, nekaj pa jih je prišlo potem še z zemlje potrebno. majhno zamudo.Imeli smo skupno večerjo, P.N. ki je tudi meni, čeprav nisem Avstralec kar teknila.Prišel sem do zaključka, da tudi Avstralci raje dobro jedo kot pa slabo, le da so njihove kuharice bolj "civilizirane" (moj oče bi rekel -lene), kot pa naše matere doma. Popili smo tudi nekaj vina in smo bili kar dobre vol je,ko je spregovoril direktor: "Bilo je kmalu po drugi svetovni vojni, ko sem spoznal prve izmed naših Novoavstralcev.Takrat sem bil ravnatelj UNRRA taborišča v Spittal-u v Avstriji.Mnogo narodnosti je bilo med njimi, a največ Slovencev,ki so bili tudi naj bol jši.Imeli so izredno vzorno organizirano šolstvo in obrt, pevske zbore, gledališče, študijske krožke in sploh vse, česar še mi tu nimamo, pa bi kot narod morali imeti.Izredno so ljubili svoj narod in svojo zemljo, zato sem jih tudi jaz vzljubil in sem vesel,da jih je ne- kaj od njih prišlo tudi v Avstralijo.Vestno delo in vesela pesem sta odliki Slovencev.Njihova kultura je tako visoka, da me je bilo skoro sram priznati, da je nas 8 milijonov, pa imamo v primeri z njihovim milijonom tako malo duhovnega živi jen ja.Pesem, ki sem jo z njimi najraje pel, je bila "Mi se »mamo radi.."" Res, Slovenci so lahko več kot ponosni na svojo narodno pripadnost J J Tudi jaz sem bil v tem trenutku ponosen, da sem bil izmed 60 navzočih edini, ki si je lahko kot član Slovenskega naroda lastil te laskave besede sivega polkovnika.Direktorju pa sem bil iz dna srca hvaležen za lepe besede o mojih rojakih, ki jih je tako navdušeno in prepričevalno povedal. Gor. DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS ) SLAB PA SE DALJE I Za najboljšo - stvarno in pošteno kritiko našega lista razpisujemo nagrado ; zbirka slovenskih knjig.Napiši te odkrito, kaj je vaše mnenje o listu in pošljite uredniku.Neka j dobrih kritik bomo objavili tudi v listu, v kolikor nam bo pač prostor dovoljeval.■ NIHČE NI PADEL U0EN NA ZEMLJO,ZATO LE BREZ SKRBI POVEJTE,KAJ MISLITE.POIZKUSILI SE BOMO PO SVOJIH MOČEH POBOLJŠATI,A TO SE LE TAKRAT, KO BOMO VEDELI KJE SO NAPAKE. Stran 7« RADIO PROGRAME FOR ; HEW AUSTR&LIAKS”. (By.ABC) Very Easy Lessons Saturday, 6th June,1953-.. Say it with Paul... I have a left arm and a right arm. I have a left leg and a right leg. My left hand is a part of my left arm.My left foot is a part of my left leg. I have five fingers on each hand.And I have five toes on each I see with my eyes - I smeli with my nose- I can see you. I can smeli the coffee. I hear with my ears - I- speak and eat with my rnouth - I hear the telephone ringing- I speak English and I eat chocola- te-biscuits. 5aturday,15th June,I953: John : Paul .’ Stop the engine. Stpp it .’ Now he ean hear us.Paul J Paul : Oh, are you looking for I ?- Mary : Paul .’ Not "for I" - "for me". We say: "Can you see me ?" "Are you looking for me ?" "Can you hear me ?" Paul : You see, John? That's easy for her, but it’s hard for me. John : Never mind, Paul, you’ll learn! Mary : See, Paul, I have a lotter for you. Paul : For me ? Thank you. Easy Lessons - Saturday, 20th, June, 1953 "Toaay Paul practises past tenses again - more of these words for yester-day" I want, I came, I had, and so on. John : Paul! PaulJ...wake up.It’s morning - it’s half past four - and we are going fishing. Paul : Oh doar, must you take me ? I don’t think I want to go fishing. I’m sure it’s not time to get up. John : Come on Paul - hurry up.Put on warm clothes and.be quick J Paul : Ali right. John : O.K. Then I’ll go and teli Mary.Come out to the čar - be quick, won’t you ? I go to work Olga comes to dinner every Saturday, I went to work yesterday. She came to dinner last week. She has a new dress this week. I am making a chocolate cake. And last week she had a new hat. You made very good cake yesterday. I went to -work yesterday. Mary made a cake yesterday. I didn’t go to work yesterday. Mary didn’t make a cake yester'day. Olga came to dinner last week. Olga didn’t come to dinner last week. Kdor želi prejemati brazpla&en pouk anglefeiine, naj se obrne na lokalno šolo ali piifee na "Education Department", ki ima svoje pisarne v vsakem_ glavnem me'stu.Pouk anglefeiine je popolnoma brezplaften.Ne zamudite prilike. 25. maja 1953. "M I S L I" Leto II. Številka 5 • * * • • • .............................. Stran 8. IZ PISEMSKEGA NABIRALNIKA: Tone iz Tasmanije :Prepričan sem, da bi MI6LI boljše napredovali, de bi tudi mi, ki stojimo v ozadju pokaza li več smisla za list.Boli me, ko ditam prošnje uredništva za prispevke. Zavedajmo so, da se list vzdržuje le iz naših prispevkov.Iz malega raste veliko.Ce si želimo list lepši in obširnejši, potem - ved korajže na dan.MISLI so naša moralna, duhovna pomod, koristne in pouc?ne.Z malim se tudi veliko pomaga skupnosti,s tem kar pa kdo prispeva, pa ne bi nihde postal bogat.Vidimo druge, ki imajo cele "cajtenge" v svojem jeziku.Res so številčno modnejši, imajo pa tudi ved smisla. Torej ... (V pojasnilo pripominjamo, da so MIS-li nabavile nov razmnoževalni aparat, da bo tako omogodeno tiskanje knjig in drugih publikacij in zato pismo prijatelja Toneta prav lepo pozdravljamo in vas res prosimo, da nam po svoji modi pomagate. Ured. ) Mimi iz Južne Avstralije : Avstraliji sem se že privadila. £mo že tri leta tu in se mi ne toži po Sloveniji, ker se je ne spominjam.Sem bila premlada,, da bi kaj vedela o domovini, ko sem jo zapustila.Vse kar vem o domu, sta mi povedala ode in mati, in kot sta mi povedala, je bilo jako lepo in veselo doma. (Prav lepa hvala za pismo.Res smo lah-ko ponosni na take otroke, ki skoro niso poznali šole v domovini in jih je vzgajala tujina, pa znajo tako lepo pisati slovensko.Vsa dast staršem in takim otrokom. Ured.) Tone iz Viktorije :Nas Slovencev je tukaj malo, pa se teh se izogibljem. So namred pripadniki onih, ki imajo raje pijado kot pa svoje hlade.Kar dez teden zaslužijo, gre vse po grlu in vsak ponedeljek je žep prazen. Sploh delajo Slovenci v Avstraliji ma lo dasti svojemu narodu. (Ob takih porodilih dlovek res ne more biti vesel.Res, da si ga vsak pošten kristjan rad privošdi kozardek, a ne smemo pozabiti Slomškove :P0 PAMETI GA PIJMO, DA PAMET NE ZGUBIMO) Se ena iz Nove ZelandijeKar zadeva list, imate 6isto prav;kar tako naj ostane kot do sedaj, bo še najbolje. Moji predlogi, so bili sicer dobro mišljeni a na okoliščine, ki jih omenja te,nisem mislil, posebno danes,ko lju dje vsako besedo polože na tehtnico. Zato je res najbolje, da gledate, da Slovenci ne bodo pozabili jezika in domovine.Kako bo pa vse drugo itak nihde ne ve in tudi dvomim, da bi kdo od nas mogel vplivati na celoten razvoj.Smo pa vkljub vsemu Se«, dosti žilavi in odporni ter neu -nidljivi*Da bi. le še taki ostali. Jaz se tu tako dobro podutim, da sem preprian, da mi bo vsaka ura p reživeta v tej deželi vradunana. za deset let vic. (Prav lepa hvala za pismo.Sem ga nad vse vesel.Tudi o življenju v Avstraliji imajo nekateri podobno mnenje, nekateri so pa kar zadovoljni. Ured.) Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno novico : PRED ENIM MESECEM NAM JE PRED HISO AVTOMOBIL POVOZIL DRAGEGA SINA DUŠANA starega sedem let.Umrl je 12.4.53. Družina Berne Melbourne Dobili smo obvestilo, naslednje vsebine : 7.marca 1953 je umrla gospa FRANCA SLAPAR rojena na Kvancu pri Podbrezjah. Pokopali so jo 9.marca v Tržidu. Pred tedni so operirali gospo DEŽMAN in Kemdna NSW. Odrezali so ji eno ledvico. Gospod POGAČAR je bil operiran na želodcu. Gospod Čebokli je ponovno v bolnici. Vsem želimo skorajšnje ozdravljenje in vrnitev med svojce.Prav tako se spominjamo gospoda VUČKA, ki je še vedno v bolnici v Bonegilli. DR. HINKO KOVAČI® (bivši zdravnik v Spittal na Dravi) se bo v zadetku junija vrnil z Nove Q,uineye z ladjo MALii.ITA.Prihod ladje lahko izveste iz dnevnega dasopisja.Kje bo odprl ordinacijo, nam še ni znano, a ko bomo vedeli, vam bomo sporodili. - * '•'<» Strah 9« CONFIRMATION, PUR PENTECOST The feast of Pentecost is the solemn anniversary ofthe e on firma ti on of the Church foundede by Christ.Ori this day the Holy Špirit, the soul of the Church *took possesion of the mystical body of Christ and strengthened it for'its bat-tle with thež world. Each one pf us had our individual Pente cost on the day ofour cOnfirmation when we became adult members of Christ and soldiers of His anay.Just as baptism is our Easter, our resurrection from spiri tual death to a new life in:Christ; so' in a similar way is confirAation our Pentecost, the strengtihening or na k ing firm ' of this Chris.t-life in our souls. By baptism we become sons and daughters’ of God'the Father and brothers of Jesus Christ; through confirmation. we grow to spiritu&l manhood in Christ ada are en-listod as soldiers.and apostles in Chri st’s army.. . > . Early in grade.school we learned that' confirmation' is a sacrament tir oufeh which we receive the Holy Špirit to make u us strong and perfect Christians and soldiers of Jesus Chtist.St.Thomas Aqui-nas develops and explains this teachnig by a comparison. He says "just as in our natural life therP is a "becorning of ager, when a.man is able to perform perfect acts, so too there is a growing up in the spiritual life.A man is spiritually reborn at baptism; in confirmation he receives a cer-tain perfection in the spiritual,life. The Holy Špirit has given in the baptis-mal font a fullnes Of innocence; in confirmation He bestows an increase of grace; in baptism we arš regenerated in to life,after baptism we are confirmed for the battle; in baptism we are clea-nsed; after baptism we are strengthened." From this explanation it is clear that it is the duty of the confirmed Christian to be an active member of the Church.He must live Christ and defend His principles in yhe world. ffust as it is the duty of the solder to fight, so the confirmed Christian must line up with our pope, our bishops, our priests in fighting to resto-re ali things in Christ.He must fight to restore Christ os King of the world. King of families, King of the home, the school, the Office, and workshop.Christ must be restored if mankind and the world are to bo saved. 6. aprila tega leta sta se v župni cerkvi v Bankstown-u poročila Tone Svifelj ih Marija Bizjak.V stolnici v Sydneyu pa sta se 11.4.53 poročila Florjan Maurič in Pavla Tinta. 23. maja sta se v Waverleyu poročila g. Anton-"Medinee, doma z Gorjanskega in g.Hadrijana Podesta. V župni cerkvi v Lawson-u so krstili sina Roberta Stockton in Marije Šepetave.Dali so mu ime Robert Ivan. A Alberstonu pri Adelaide so v družiuiHuberta in Concike Pečovnik dobili hčerko,ki so- ji pri krstu dali ime Helena. Botrovali sifea Franc in Kristina Male. G.A. (Sargovim v S.A. se je rodila deklica. Ivan ERJAVEC se .naj javi prijatelju Tonetu, s katerim je skupaj potoval z ladjo "Fair-sea" v Avstrali jo.Piše lahko tudi na uredništvo MISLI. Pri podjetju Fr. Slovnik -52.R.M.Products G Burringbar Str. BALGOWLAH NSW, lahko naročite poleg vseh igrač tudi izvirna slovenska znamenja. Za vsa fotografska dela se priporoča : Branko’s Continental Studio 166 Commercial Road.MORWELL Victoria Vse električne predmete in potrebščine dobite najceneje pri VORSI0U - Belgium Street AUBURN - N.S.W. 30.6. bo zaključek finančneg leta. Ne pozabi izpolniti -TA3CATI0N RETTJRN - ®e imaš kake težave, obrni se na MISLI. Si med 27.jan.52 in 11.nov.52. živel v HOSTELu. Pifei takoj na svoj hostel ali To General Manager C/W Hostels Ltd. 31 Carabella Str. NILSON's Point. NSW in zahtevajte vrnitev denarja, ki ste ga preplačali. Hosteli so v tem času namreč računali več, kot pa jim zakon dovoljuje.Kdor pro-fenje ne napiše, naj ne pričakuje nobenega denarja, ker je sodifeče izreklo, da so računali res preveč, ni pa zahtevalo vrnitve denarja.Zato ne pozabite:Naredite čimprej pro-fenje, da he boste prepozni.Ver jetno bo itak dolgo trajalo, predno bodo začeli z vračanjem denarja. •Stran 10. NA3&EJ SE (nadaljevanje) Ko sem govoril z njim, sem dobil v tis, da če ne pohitim, me bo nahru lil. Ivanove besede so zvenele ko okovane.In z neko gotovostjo povdar jene. Kot za manj vredne nas je sma tral in s prezirom govoril s tovariši. Nikoli ni odlašal prekiniti to sredi stavka, če se nisi z njim strinjal. Od prvega srečanja z njim 'me je njegova osebnost odbijala. Aleksi j zna ravnati z ljudmi, pa ne Ivan. In Aleksi jev uspeh je bil dva krat večji v primeri z Ivanovim. Tetina od nas se preveč zanaša na prijatelje in sotovariše.Skoro ničesar pa ne pričkujsmo od sebe.Toda kako hitro smo pripravljeni devati druge v ni# in sami sebe hvaliti, povzdigovati.Vendar nam le zavest skromnosti odpira vrata k večjemu zaupanju 1 judi.Na jvažne jše lastnosti za naše občevanje z ljudmi so : pohlevnost, skromnost in poštenost. In prav te so sad vernega človekovega srca.Kolikor bolj se odmikamo Njemu, ki je nad nami, toliko bolj se oddaljujemo uspehom. Poznam človeka, ki ni dosegel uspehov prav za to, ker ni znaL prav postopati z dvema svojima sodelavcema.Ne samo, da se je včasih razgrel; še več izgubil je vsako spoštovanje sodelavcev, ker jima ni izkazoval zaupanja, ker ju ni dovolj spoštoval. Nikoli ni z njima delil uspehov, nikoli z njima kot s prijateljema govoril, vedno le navzdol, kot gospodar. ®e si povabljen na kosilo, pa boš presojal jedi, mar boš še pričakoval, da te bodo povabili ? In tako ravnamo mi s svojimi tovariši.Vsaka dobrota, vsaka prijaznost nas razve seli;a zamerimo takoj, če nismo deležni prijaznosti. Mrmramo in grbančimo čelo in ne moremo razumeti, zakaj se nam drugi ne nasmehnejo ali nas ne potrepljajo po ra mi.Vsak drug je kriv našega poloma, nikoli pa ne vidimo, da je prav naš nastop prva posledica našega neuspeha. Pomembnost pravega odnosa do soljudi se lepo odraža v razmerju do o -trok. Poskusite vzgajati sr oje otro ke tafco, da se včasi z njim poigrate To bo vofc zaleglo kot še toliko gra je in kreganja, Kdo se pa veseli ve Kolikokrat ga je polomil ta ali oni ker se je upijanil.Zgubil je na u -gledu.P Poskusi raje včasih človeka pohvali ti, ga opravičiti, kot pa ga zaniife vati in ga opravljati, pa boš imel vse za seboj.Kar povej včasih drugim, kako tvoja žena dobro kuha,pa boš videl, da se bo potrudila še bolj.Vsak napor svojih delavcev štej v dobro in podvojili bodo sr oje napore brez želje po višji plači. © O . k •H a o a o M o O -P o. •r-} M rt C o > -p rt p o 3 a c 3 •'-JrH rt rt c! 0 * •H rH •H i X> rt • N o O ••-5 p. c: rt rt bO N O M rt C o S -H W rH CD (D -S) O > Skupno: 193-15-0 v lanskem letu od l.maja naprej. LETNO POROČILO O IZDATKIH IN DOHODKIH "MISLI" V L. 1953- PRILOGA febr.5ii. S prevzetjem uredništva "MISLI" od prečastitih patrov Klavdija in Beno sem istočasno 'sprejel tudi razmnoževalni stroj, ki je stal: L 2U0/- Pater Beno je plačal L luO/-za stroj s svojim denarjem. Razliko L 100/-, ki je Se ostala, odplačujem sam s sv0_ j-im denarjem. In ker se je na oglas v "Mislih" za plačanje stroja odzvala le ena oseba, sem ji ta denar vrnil. Tako ostane razmnoževalni stroj za enkrat Se privatna lastnina. Ob prevzema Uredništva "MISLI" v blagajni ni bilo nobenega denarja. Zato mi je preč.pater Beno dal L 10/- za znamke prvi vštevilki. PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV darovalcev za "MISLI" od l.maja 1953 - P° mojem prevzemu uredništva - je bilo skupno.........................L.193-15-00 Ob koncu podrobne r . je o prispevkih! Za oglase v razmnoženih Mislih sem sprejel...................L.015-16-00 Od prvega družabnega večera dne 27-6-53 sem sprejel L.0ii6-0o-00 Od drugega družabnega večera' je takozvana "Zveza Slov." denar obdržala. Od tretjega družabnega večera -"Božični večer" - v Sydney-u dne 27.dec.1953 sem sprejel..... ••*•••••V:^3-lurQ________________ Skupno dohodkov........L.369-11-00 IZDATKI za razmnoževanje in drugi stroSki za MISLI: Papir, čcnilo, znamke, korespondenca,potrbSčine..............L. 272-02-00 Delo (hrana i .................... ' Pet - po opi"*i jressograf.._________ strice za adresograf, črnilo in po+rebSčine zanj...........L. 019-12-07 tipkanje adresografnih matric.............................L.005-01-06 Skupno izdatkov........L.38U-00-0^ Ob koncu leta so MISLI imela izgube........................L.011t-09-0i 'NB: Tiskane "MISLI" Dec.-Jan. niso tukaj vneSene!) Dohodkov za "Slovenski dom"v letih 1952,1953 je bilo skupno L.3b/~ Denar je shranjen v blagajni "MISLIH". je in Se niso bili 00 00 00 Druž.Simemčič.. »»L 1-00-00 Torej Se L t-10-00 Skupno za izpolnitev naSe dolžnosti so "MISLI"sprejele L U0/-,kar je v Za družino v težavah je bilo zbrano kot že presledkih bilo razdeljeno med dve objavljeno v St.$: L 11/- je bilo izroče- družini: Dežman & Filipčič, no družini Horvat. POROČILO 0 SLOVENSKEM BOŽIČNEM VEČERU dne 27.dec.1953: Dohodki prostovoljnih prispevkov........................L.101-IDii-092' Loterija i. £u. ■ ' 'it51 ■* za ples..'.................L.0U7-06-02 Jedila in pijač-...........-............................L. 218-10-00^ Skupno dohodkov.... L.367-10-llf IZDAT KI: Mu z ika....................................... L. 030-00-00 Dvorana in mikrofon............................L.0U6-18-03 PotrebSčine in posoda(prti,kozarci,vrči...).L.025-11-00 Loterija in okraski............................L.013-12-00 Nageljčki in srčki.............................L.009-00-05 Pivo in vino. (ter.prevoz).....................L.95- 0^-06^ Potica, klobase, kruh in senf..............L.33-H- 09^ Skupno izdatkov......L.253-l6-lli Ostalo v dobrem..L.113-1^-00 ter Slo v sklad lista "MISLI" v poplačilo dolgov. NE POZABITE 19. MARCA NA ZABAVO IN PLES V PADDINGTON T0WN HALL*U.Slo-VENCI IN NJIH PRIJATELJI VLJUDNO VABLJENI. NAROČITE PIVAČO VNAPREJ! 2CH vsak Četrtek zvečer ob 8.30 in vsako soboto zveč ob 11.30 {iopoldne- international Hit parade; tudi slovenska muzika in pesmi. # ______ (SV.SPOVED: Vsako soboto pred prvo nedeljo v kapelici LADI CHAPEL na George Street 61+1. zraven nove cerkvice oresv.ReSnjega Telesa. Takoj blizu postajeI STDNET. Torej ne Več v Katedrali, pač pa na George str 6ZU v LADI JRAPEL.) Za "Izpolnitev naSe dolžnosti" i" ” revno mater so Se darovali pozne objavljeni: ' Ga.Twrdy............L 0-10- Alojz Čebokli.....L 0-10-Ivan Menič..........L.0-10- n pijana de'pvcenu-, .............. vk'jh “a 1 I *.L.019 —00—052 —l!308-05-hT ............................................L.051-00-00