Maribor in Ptm Ą osprcfl jii fcdenshih floaotžhov V zadnjih tednih političnih počitnic v naši državi je Slovenija v ospredju z važnimi prireditvami, katere niso pritegnile v krog gledalcev ter občudovalcev le domačine, ampak občinstvo iz vseh delov države ter iznozemstva. Oči celotnega katoliškega sveta so bile v minulem tednu uprte v Ljubljano, kjer se je vršil veličasten kongres Kristusa Kralja, kateri je vtisnil lepi slovenski zemlji pečat trajnosti. Tekoči teden sta otvorili za štajerske kraje znameniti. in pomembni prireditvi v Mariboru in Ptuju. Osmi HariDorski ledcn Z drevoredi zastav okrašeni Maribor se je postavil zadnjo soboto s slovesno otvoritvijo Vm. Mariborskega tedna, kateri obeta pri sončnem vremenu najboljši obisk iz naše države in sosednje Nemčije. V zastopstvu g. bana je otvoril okusno z obrtno razstavo prirejeno prireditev načelnik banske uprave g. dr. Trstenjak. Številne odlične osebnosti iz krogov uradništva, duhovščine, vojaštva in zastopnike organizacij je pozdravil predsednik Mariborskega tedna g. dr. Fr. Lipold, kateri je uvodoma pozval navzoče, naj zakličejo trikratni živijo kralju Petru n., na kar je zaigrala vojaška godba državno himno. Po pozdravu je sporočil predsednik Mariborskega tedna, da so poslali k otvoritvi brzojavne pozdrave g. predsednik senata dr. Anton Korošec, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Krek, škof dr. Tomažič, ljubljanski župan, zagrebški ter ljubljanski velesejem in Putnik iz Beograda. Za predsednikom je izrekel v imenu mestne občine g. župan dr. A. Juvan sahvalo vsem odbornikom Mariborskega tedna, trgovcem, industrijcem in obrtnikom, kateri požrtvovalno sodelujejo že osem let pri razstavah Mariborskega tedna in ustvarjajo ter razširjajo Mariboru ugled in dobro ime. Odlični gostje so si ogledali veliko tekstilno razstavo v unionski dvorani in obrtno v vseh treh nadstropjih dekliške šole v Cankarjevi ulici. V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne je presenetil Mariborski teden številne obiskovalce s čisto novo prireditvijo z nastopom slovenskih narodnih noš, katere so izvajale narodne običaje na železničarskem športnem igrišcu, kjer je nastopila pred tedni naša mladina ob priliki mladinskih dnevov, Že pri prvem nastopu v soboto je občudovalo nastop skupin narodnih noš iz raznih krajev Štajerske, Prekmurja in Bele Krajine 8000 gledalcev. fOOietni jubilei v Ptufo Za obmejnim Mariborom ni hotel zaostati starodavni in zgodovinsko tolikanj znameniti Ptuj z mogočno pro&lavo sedemstoletnice obstoja minoritskega samostana, ki je bil ter ostane za Slov. Štajersko največje verske in kulturne važnosti Pred kongresom tretjerednikov Ptuj je pričel svojo veliko prireditev že v petek, 4. avgusta, zvečer z dobro obiskano uprizoritvijo Petančičeve igre »Kuga« na okrašenem ter prostornem samostanskem dvorišču. Pozornica, ki je bila nalašč zgrajena za to igro, predstavlja minoritski samostan s cerkvijo in ji je dajala posebno privlačnost za gledalce bogata razsvetljava. Omenjeni ter izborno posrečeni igri je sledil v soboto otroški praznik, kateri je privabil na Minoritski trg 3000 otrok s Ptujskega polja, Haloz in iz Slov. goric. Zbrani mladini je govoril p. Inocencij Končnik. Prihod šibeniškega škofa p. Hieronima Milete je pozdravila mladina z ljubkim mahanjem z robci. Škof je blagoslovil novo zastavo Marijinega vrtca z Dornove. Sledila je slovesna škofova sv. maša, pri kateri so peli otroci v srce segajoče evharistične in Marijine pesmi. Popoldne v soboto je bil na istem prostoru slovesen blagoslov, nato je bila uprizoritev »Kuge« za raladino. Takoj po končani predstavi so se zbrale Ijudske množice na Minoritskem trgu za nočno procesijo z Najsvetejšim v siju plamenic. Presv. Rešnje Telo je nosil ptujski prošt g. Greif, narod pa je prepeval nabožne pesmi. Krog ene ure v noči se je vrnila procesija na Minoritski trg, kateri je kar migljal od gorečih plamenic. Pred sv. mašo je v navdušenem govoru orisal očiščujoči zgled sv. Frančiška in delo njegovih ustanov g. p. Odilo Hajnšek. Sv. mašo je daroval g. prošt Greif. Ob koncu službe božje, katero so povzdigovale goreče plamenice, je zaorila proti nebu iz vrst vernega ljudstva zahvalna pesem za vse dobrote, katere so prejeli štajerski Slovenci v teku 700 let od "očetov minoritov. Veličasten potek kongresa Glavna prireditev je bila v nedeljo, dne 6. avgusta, predpoldne in popoldne. Ob šestih zjutraj je bila v minoritski cerkvi sv. maša in obhajUo tretjerednikov. Kmalu po jutranji službi božji se je začel Minoritski trg polniti z ljudskimi množicami, katere so navdušeno sprejele mariborske- Nadsiljevanje na 2. strani ga škofa dr. Tomažiča, kitajskega škofa Čenga, kateri je obiskal z ljubljanskega kongresa Maribor in od tam Ptuj, ter oba slovenska ministra dr. M. Kreka in Fr. Snoja. Med sprejemom odličnikov na Minoritskem trgu so se zbirali pred kolodvorom udeleženci za sprevod, ki je krenil k slovesni službi božji. Na čelu sprevoda je jezdila konjenica v narodnih nošah in člani fantovskih odsekov, za njo so korakali fantovski odseki, mladci, dekleta in mladenke v krojih, gasilci, sledile so narodne noše, tretjeredniki, članice Marijinih družb, zastopniki raznih organizacij in lepe skupine na okrašenih vozovih. Minoritski trg je sprejel na tisoče in tisoče Ijudstva. Slovesno službo božjo je opravil naš škof dr. Tomažič, kateri je pred sv. mašo imel krasen verski nagovor, v katerem je opisal obnovitveno delo sv. Frančiška v času, v katerem je deloval, in je pokazal na sličnost današnjih dni s Frančiškovo dobo. Sv. maša je bila spremljana od ljudskega nabožnega petja. Po sv. maši je otvoril kongres tretjerednikov ptujski gvardijan g. Mirko Godina s pozdravom na vse navzoče odličnike ter vernike in s predlogorn, da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Petru n. in pozdravni brzojavki predsedniku senata dr. A. Korošcu ter banu dr. M. Natlačenu. Navdušeno sprejetim brzojavkam sta sledila govora g. Mihelčiča in urednika »Slovenca« Fr. Terseglava. Prvi je govoril o verskem življenju v družini, drugi o zemeljskem življeniu tretjerednikov. V nedeljo popoldne ob treh se je vršil na samostanskem dvorišču velik koncert Ijutomerskega in ptujskega pevskega okrožja, pri katerem je pelo 300 pevcev pod vodstvom predsednika Pevske zveze g. inspektorja Marka Bajuka iz Ljubljane. Slovesno proslavo 700 letnice sta zaključili ponovitev igre »Kuga« in umetna razsvetljava mestnega parka.