Poštnina plačana v gotovini. — Dio Postgebiihr bar bezahit. PREIS « CENA L »4« V Cfuhliani 2G. aprila 1944 Ta sovražnik je ie stari Ko je papež Pij XI. pred 7 leti obsodil komunizem ter krščanskemu svetu ukazal, naj se zoper komunizem bori, takrat so meti nami vstali razni preroki, češ: »Papež se je »pel enkrat prenaglil, ko je obsodil komunizem, ki ga Cerkev niti ne pozna. To je papež storži bolj iz političnih in narodnih vzrokov. Vet« tega ni zahtevala.« Tako so govorili ljudje, ki so bili skriti zagovorniki komunizma med nam%i lil med nami jih je bilo — žal — le preveč ki so pritrjevali tem, ne pa papežu.. Zgodovina nae pa uči, da sta sv. Cerkev i« komunizem že stara nasprotnika. Le oglejm«! si jo malo! Že v 10. stoletju je na Balkanu vstala kriv* vera, ki so se njeni pristaši imenovali — be^Sf mile, že ti so učili, da^ ni treba ne zakramentom in ne zukona, torej ne družine. Leta 1115. 9» njihovega poglavarja zdravnika Bazileja t Ca« rigradu sežgali, nakar so se nekateri začelt umikati v druge dežele. Tako je pod vplivom tega nauka v južnt Italiji in južni Franciji nastala nov® kriv« vera, ki so se njeni pristaši imenovali »čistov Bili so »katari«, ki so učili, da je svet ustvaril sam Luciter skupaj s padlimi angeli, da ni ni zakona, ne prisege, ne vstajenja odT mrtvili, M •fil' treba ne države ne-rerkve. Nekako istočasno pa je nastalo novo krivo« versko gibanje v severni Italiji in južni Fran« eiji, ki zgodovina njegove pristaše imenuj« »aibiužanea: po mestu Albi, od koder so je t« 'krivi nauk začel razširjati. Ti so učili, da J« Cerkev treba zatreti, da ne sme biti noben« zasebne lastnine več, da ni nobenega vstajenj« od mrtvih, da ni pekla. Ti ljudje so započrfl tako krivo revolucijo, da je Cerkev moralš zoper nje oklicati križarsko vojsko. Te vojsk$ so bile strašno krvave in so trajale od let«! tiO<>. do 1329. ter so razdejale velik del tedaratf« južno Francije. Ta krivi nauk je obsegal i/0 precej tega, kar obsega današnji komunistični nauk. »Albinžani« so bili skupaj s »katari« pač za* trti, njihov nauk pa je brez dvoma še neka} časa mešal ljudi, dokler ga Cerkev ni doceli izkoreninila. One 22. svečana leta 1239 je na«;« reč tedanja svetna in' cerkvena oblast izdali okrožnico, ki se je imenovala »konstitucijai 'kjer je obsojen nauk »komunistov*, kateri živ« v Zgornji Italiji. Kaj bolj natančnega o teh k«* mim istih, ki so bili bržkone še nekaki' potomci »albinžanov<, sicej ni povedano, pač j>a je rečeno, da uče, da mora vse biti last vseh i« da je ta nauk krivoverski. Od tistih dob je minilo 700 let. Cerkev J# že pred 700 leti povedala, da je komunistični nauk nasproten Kristusovemu nauku. Cerkev, tedaj komunizem že dolgo pozna in ve, da »SI 'je takoj izkazal za sovražnika Kristusove Cew kve, kakor hitro se. je prikazal na ta svet. K« (komunističnega-nauka ni obsodila še noben* druga oblast, ga je Cerkev že obsodila, ker jMS !jo edina že poznala. Tista obsodba pred 7<>® leti šo ni biia preklicana, pač pa je kasne]«! bila še mnogo poostrena. Nobenega dvoma ni, da Cerkev komunizrasB pozna in da ga je,prav zato.obsodila. VerniMl pa", ki so mislili, da jim Cerkve ni treba posItM Sati, ga niso goznali, pač. pa,50 mu slep« tw jeli, 9 čemer so priklicali nad 'sebe in svoj ns*4 roti to strašno gorje. SJLOTOSarSKO REKLE H PECO najbolj pristna i« r«»JI*u>$a slovenska narodna noBa Vojni dogodki preteklega tedna Manjši Ni v rtalijl Nemško uradno poročilo 17. aprila naznanja, da io nemške žete na nettunskem bojišču zavrnile krajevne sovražne napade. — Na južnem delu italijanskega bojišča je le izvidniško in naska-kovnluo bojevanje. — Nemška bojna letala so uspešno napadla sovražno otoško oporišče na otoku Visu. Dne 18. aprila se glasi nemško uradno poro-Hlo, da so v Italiji nemški grenadirji vdrli v sovražne postojanke in jih pognali v zrak. Poročilo dne 19. aprila govori, da so se na nettunskem bojišču in na Južnem odseku izjalovili vui sovražni sunki, v katerih je sovražnik imel hude izgube. Kakor navaja nemško uradno poročilo dne tO. t. m., se je na netunskem bojišču izjalovil aovražni sunek pri Littoriji. — Na južnem odseku js bil dan miren. Dne 21. t. m. pravi nemško uradno poročilo, to razen naskakovalnih bojev ni bilo bojevanja, pač pa so nemške sile tega dne sestrelile 12 sovražnih letal. Zraven tega so nemška letala bombardirala sovražne cilje ob Lanciju in pri Net-■6sh>u. — Na morju pri Alžlru so nemška bojna in torpedna letala napadla velik sovražni ladijski konvoj ter potopila dva sovražna rušilca in šliri tovorne parnike.. Nemci mečejo sovjete nazaj Nemško nradno poročilo 17. aprila sporoča, da bo pri Sebastopolu na Krimu boji, v katerih Sov-j«tl sleer napadajo, pa ne morejo naprej. — Severno od Jašija so bili odbiti sovražni napadi. — Med Dolatinom In Stanislavom se madžarski oddelki uspešno bore s Sovjeli. Vzhodno od Dnjestra pa so Nemci Sovjete vrgli daleč nazaj. Pri Tarno- Slovenska zastava in Dne 20, aprila je v Ljubljani bila velika slovesnost. Tega dne je s poslopja pokrajinske uprave na Bleiweisovi cesti prvikrat uradno zavihrala sJoveaska belo-modro-rdeča zastava. Ob tej slovesnosti so bili udeleženi najvišji zastopniki nemških slovenskih oblasti. Nemško vojaštvo je skupaj % doetaobranci izkazalo čast razviti zastavi. Dopoldne ob 10 pa je na Stadionu bila slovesna zaprisega slovenskega domobranstva po nem-Skem generalu Rlisenerju. Vse čete ljubljanske .domobranske posadke so po mali, ki jo je daroval SJisbljamski fikof, slovesno prisegle tole prisego: *Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom tresi, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju f nemiko oboroženo silo, s lo-irio pod poveljstvom vodje velike Nemdje, SS levimi in policijo, proti bandilom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolinoslj svetno izpolnjeval ia svojo slovensko domovino kol del svobodne Evrope Za ta boj tem pri- frevljen irlvovati tudi svoje livtjenje. %pko mi og pomagaj.* Po zaprisegi je general Rfisener nagovoril aJovenske domobrance z daljšim govorom, v katerem je naglašal važnost prisege in zvestobe ter Bate sklenil z besedami: >Dal sem vam ime »Slovensko domobranstvo*. To Ime vas obvezuje, da branite svojo domovino pred banditi in njihovimi poaagači. Vojna b'o nekoč končana. Tedaj pa bomo brali * iapiskih sgodovine in tedaj bodo vaših otrtik otroci govorili o vas kot o hrabrih vojakih slovenskega do-Biobranstva, kt so se iz srca, iz srčne Zvestobe Smrill za svojo domovino, svoj narod in svoje i&ružine. Nastopite »»dajI Priaezite na meč, prisezite aa orožje, ki nam je vsem sveto! Vojak potegne moč, ker mora braniti svojo čast in svojo domovino. Vojak pa odloži meč ezjroma orožje šele takrat, če je častno in zvesto kpolnil svojo nalogo, braniti In varovati domovino, aarod in aružine. Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svoja vojakov tet vas, tovariši Iz slovenskega defno-brantstva, prisrčno pozdravljam. Dokažite tudi v Bodoče, da ste vredni boriti se za svojo svobodo ia svojo domovino. f polu so nemške čete vdrle do sovražnih topniSklh postojank ter vzele med sebe del Junaške larno-polske posadke, drugi del pa je#Se dalje bil hude boje z boijševiki. V teh bojih Je bilo uničenih 19 sovražnih oklepnikov in 81 topov. Tudi južnoza-hodno od Kovla so Nemci boljševike vrgli nazaj. Nemško uradno poročilo 18. t. m. navaja, da je pri Jašiju bila uničena Bovražna skupina, ki je prekoračila reko, v vzhodni Bukovini pa so romunske čele razbile sovražne čete. Pri Delatinu in Stanislavovu so nemški in madžarski oddelki zlomili sovražni odpor ter vrgli Sovjete nazaj. Pri Tarnopolu so nemške čete pridrle še dalje ter sprejele med se še drugi del junaške posadke. Dne 19. t. m. razglaša nemško uradno sporočilo, da so v vzhodni Bukovini romunske čete očistile vse ozemlje, ki ga je bil prejšnje dni zavzel sovražnik. Med Karpati in Stanislavom Nemci in Madžari povsod napredujejo. Madžarske čete so zavzele Nadvorno. Jfižno od Dnjestra so Nemci vrgli boljševike nazaj. Nemško uradno poročilo 20. t. m. pripoveduje, da so nemške čete ob spodnjem Dnjeslru na obeh straneh Tigina dosegle proti napadajočim boljše-vikom popoln uspeh. Med Karpati in spodnjim Dnjestrom so nemške čete vrgle boljševike nazaj. Južnozahodno od Tarnopola so boljševiSi skušali napadati, pa so bili odbiti. Pri tem so izgubili mnogo ljudi in Nemcem je oslal v rokah velik plen. Tudi južnozahodno od Narve so Nemci vdrli v boljševiške postojanke in nato dobro napredovali. Tukaj so Sovjeti izgubili 30 topov. Nemško uradno poročilo 21. malega travna naglaša, da so nemške in madžarske čete med Karpati in zgornjim Dnjestrom še vedno napredovale, dasi se je sovražnik krčevito ustavljal. Madžarski oddelki so zasedli mesto Otinijo. Tudi južnozahodno od Narve so nemške čete vkljub sovražnim protinapadom uspešno napredovale v sovražnikovo notranjost. Vaša prisega, ki ima ozir na vodjo velike Nemčije, bo držala zvestobo, ker kadar koli bi bili v stiski in nevarnosti, vedno se lahko zanesele nanj in na njegove može. Bodite potem pa tudi vi njemu v bodoče zvesti I < Po govoru je stopil k ranjenim domobrancem ter jim podelil spominske znamke. Nato je bil velik pohod domobranstva 6kozi Ljubljano, kjer Je bilo domobranstvo deležno Velikih pozdravov. lllllllllllllllillllllMIllIllllllll!«^ Naše zadružništvo Občni zbor Zadružne zveze je bil te dni v Ljubljani Skupščino je začel ravnatelj Bogomil Re--mec. Kmetski poverjenik Ignacij Pevc, župan občine Št. Vid pri Stični te je > svojem nagovoru spominjal pokojnih vnetih zadružnih delavcev in izrazil upanje, da si bo narod j>b iSdružnišivu spet opomogel. Pri volitvah so bili. izvoJjear stari odborniki. Važne besede o stanju zadružništva io njegovi obnovi je povedal ravnatelj dr. Bas&j. Med drugim je dejal: Čeprav bi po svojem skupsostnem nazora morala komunisti spoštovati zadružno imovino, so prav po njej najraje segali šli jo, uničevali. Če »o le mogli, so uničili zadružne Jtaiiie, tako de. bo silno težko obnoviti poslovanje. VprsSanje je, kako bodo zadruge, ki jim je bi V uničeno imetje, mogle izpolniti svoje obvezno«ti, ki so bile doslej zadostno krite v imetju. Z&družra zveza je preko Zavoda za zadružništva poslala Pe&ojmuski upravi predlog, da se izda posebna tsfedfoa t» odškodnini vsem, ki »o bili prizadeti pg žalostnih dogodkih preteklih let. Vendar bi mnoge sadruge ce mogle predložiti niti podatkov 9 štetji, ker so bile blagajne ali blago kiopants navadno brez potrdil. Zaenkrat je ugotovljen le majhen del Skoda, pa že to »o ogromne številke. Ker »o komunisti morili prav najvplivnejše in najboljše može, ki so delovali tudi pri upravnih in nadzornih odborih naših zadrug, se bo pokazalo pomanjkanje sposobnih in nesebičnih zadružnih delavcev. Rane, ki jih je dobilo zadružništvo, so tako velike, da jih brez pomoči javne uprave ne bo moglo zocolali. Nati misliti I ni, da bi mogli s krediti pomagati pri obnovi naše Iz bojev zoper komuniste Tisoči komunističnih zapeljancev so se že vr. aH! na svoj« hrvatake domove, kjer obdelujejo polja in žive pošteno življenje, je izjavil Poglavnik. Bolgievlki so postavili ob Črnem morju izdajalcu Judežu spomeniki tako trdna je povezanost ko-munističnik naukov z izdajalstvom. Komunisti so proglasili poltene Slovence za narodne izdajalce, pa glej, sami boijševiki so delali skupno z badoglijevci že od samega začetka in dogovorno r. njimi priklicali .nesrečo za nesrečo nad slovensko ljudstvo. Do večjih spopadov med komunisti in damo- | branci je prišlo sredi aprila na področju Sopot— i Sovra—Vrsnik na Notranjskem. Najmanj 30 mrtvih komunistov. . j Hud poraz fe doživela te dni tudi komunistič- ' na tolpa v Črnem vrhu pri Idriji, Padlo je veliko število banditov. 12.000 mož so izgubile v zadnjih dveh tednih komunistične tolpe na zapadnero Balkanu. Domobranci k Velikih so v sunku pri Sv. Gregorju potolkli »Levstikovo brigado« ia ea-plenili njeno zastavo. Samo v marca je bilo izločenih iz boja več tisoč pripadnikov tolovajskih komunističnih oddelkov na Dolenjskem in Notranjske«!. Komandant kosnonistiČD« »brigade« je padel pri napadu na domobranske postojanke v Velikih Laščah. Nemški in domobransk! odtfelkš sc razbili štiri komunistične brigade pri Hotedršici. Med ujetimi je tudi znuni tržaški »boljSevik Benjamin Rijavec. V italijcaskeaa Neaplju je 75% občinskih svetnikov komunistične stranke. ' ■ » V vasi Jezero na Notranjskem je etsteam domobranec z orožjem v roki pognal v beg močno komunistično pairoio. Nem&i In domobranski oddelki so v Črnem vrhu pri Idriji premagali komunistično tolpo in pri tem ošvobodili mnogo prisilnih mobilziraiicev, 13! SpsiSnjeStajercev je bilo odlikovanih z železnimi križci druge stopnje za izredno hrabrost v bojih-s komunisti/čnimi tolovaji ^ Slovensko domobranstvo je nosite!) novega časa in voditelj vsega naroda v boljjc narodno bodočnost Dva komunista sta 12. aprila ustrelila 18 letnega edinega sina posestnika Muharja iz Savinka pri Škocijenu, Domobranci ti Novega mesta so v celodnevni bitki porazili komuniste na Trebelnem, jih mnogo pobili in zaplenili tudi tri topove. Svojo domobransko postojanko je dobi! te dni tudi Št, Jernej, ki se je v protikomunističnem boju prav dobro izkazal, V Mirenski dolini je 14, aprila tržiška posadka spet pobilo 6 komunistov okrog Št. Rupcrta; 14 prisilnih mobilizirancev se je javilo domobrancem. Nad Stopičami so komunisti sami porušili nekaj bunkerjev; nameravajo v kratkem času zbe-žati. Komunisti so izdali letak z napisom: »Uš nam je nevarna kakor okupator; smrt ušem« Zblaznela je znana komunistka Ilenigman Angela, doma iz Dol. Toplic. Odlikovala se je pri mnogih grozodejstvih. židovskega rodu so trije višji predstavniki alovenskega komuuizma Bebler, Kidrič in Vidmar; poroča »Slovenec«. V Trbovljah so pokopali trgovca z živili Kon- >' rada Horvata in njegovo ženo, ki 80 Ju ubili Ito-mimistični banditi. V Goriei in Trstu bodo kmalu ladihali čisti , srak, ki ne bo več okužen po komunističnih ba- , eSlih, se glase poročila od tam. Vsak mora služiti narodu: ti s puško, oni s peresom, vijak, kakor največ more. imetske vasi, kajti vsa zadružna sredstva »o 1» malenkost v primeri s potrebami, Tudi gre pri obnovi za dolgoročna posojila, medtem ko more- zadružništvo nuditi le kratkoročna. Zadružne posojilnice bodo mogle pri obnovi sodelovati le na ta način, da bodo sredstva, ki jih bo oskrbela javna ^ oblast » 6im manjšimi stroški in popolnoma varni* V ««si brez prevelik« obličnosti Je med oškodovane* Naš kof vabi vse Slovence: jVai se zatečejo v varstvo sv. Jožefe! g v, J e ž e l je nebeški p a t r o n In zali šini k naše dežele! Naši predniki ho * be 8V«je življenje in svoje imetje postavili pod ,,,,'vo varstvo. So njegov praznik obhajali s vso slovesnostjo že prej, preden je bil ukazan za vso rkcv. Tudi nekatere ssoednje dežele so si izbrale sv. Jožefa za svojega patrona. Itedko kdaj pa so naši predniki varstva in zaščite svojega patrona tako zelo potrebovali kot ga potrebujemo danes vsi Slovenci. Ker je patroa Slovenskih dežela, zato se k njemu zatecimo. Obritim« se n« našega patrona in varuha sv. Cerkve. Priporefajmo mu svojo deželo, svoj narod, da nam pomaga ohraniti pravo vero, zaupanje v božje previdnost in ljubezen do Boga, ki se naj kaže v zvestem spolnjevanjn njegovih zapovedi, da nam sprosi varnost in mir ter tudi milostno skrbi za naše telesne potrebe in varuje naše domov« in naše skromno infetje ter nas reši vseh nevarnosti, ki še groze. Skupno se zateeim® pod njegovo varstvo, v skupnih prošnjah nt ti sebe, vse svoje rojake, ves naš narod priporočaj mo. V ta namen kliče naš ško! dr. (•regorij Kožman vse Slovence, da ob prazniku varstva sv. Jožefa in njegovi osmini molimo za Samopomoč ljudstva proti komunistom Zadnje mesece je komunistične tolpe na Dolenjskem začela pobijati nekaka »Črna roka«, kakor jim pravijo kmetje. Komunisti pa 6i niso na jasnem, kdo bi bili ti ljudje, kateri jih noč in dan preganjajo. V resnici je to dobro izvedena organizacija skrivačev, tistih dolenjskih fantov in mož, ki ee niso mogli prebili do domobrancev ter so zdaj na svojo roko začeli robkati rdeče tolovaje. Komunistom gre to hudo na živce, kakor se glasi itradno poročilo komunističnega špijonskega urada,- katero je prišlo zdaj domobrancem v roke. Glasi se takole: »Centralna komisija VOSI Kakor 6mo že poročali, se ja na Poljanah pojavila skupina 00 do HO mož, ki se izdajajo za plavogardiete. Dne 6. 8. 1014 je ta patrola v moči okrog 00 mož čakala v zasedi našega tovariša Drnovška Aniona iz RO (Rajonskega »dbora) Trebnje v vasi Videm pred njegovo hišo ter napadla njega in tovariša vojnega referenta Ovna Ivana iz vasi iVrhovo. Tovariša Drnovška so ubili, Oven pa je pobegnil. Ponoči je ista patrola prišla iz St. Lovrenca, kjer je pri našem zaupniku pobrala meso devetih prašičev, laat komunistov. Pred gostilno Slajpah v St. Lovrencu ja stal voz, naložen z usnjem, ki sta ga spremljala dva komunista iz Cankarjeve brigade. Plavogardisti so konje, voz in usnje odpeljali, tovariša pa sla ušla. Druga taka plavogardistična patrola ja operirala v Trebnjem. Tam so ubili našega aktivista Živca Miho, ki je bil v telof. centrali v Bilseji vasi. Po izpovedi civilistov so iz vasi Dol. Praproče odpeljali tovariša Strklja Antona in še druge štiri aktiviste. Dne 8. marca 1014 so bili v Križišču na Gaberski gori in 60 imeli borba z VOS bataljonom «n komando mesta Trebnje. Dne 9. marca 1944 so bi.H na Stari gori. V Raz-borah bo vzeti tovariša Kastelica Franca iu Starca Jane-za, ki sta za nas nosila sol. V okolici Sv. Križa &s> skupno pobrali vsega okrog 52 ljudi, naših aktivistov, moških in žensk. Naše patrole jib noč in dan zasledujejo, pa jim je delo zelo otežkočeno, ker si ljudje ne tipajo in tudi nočejo dajati nikakih točnih informacij.« Komunistom gre okrivaška akcija zelo na živce, posebno ker ao segli žo v njihovo področje prav do Vel. Poljan. Ljudstvo r. zadovoljstvom »premija razvoj dogodkov in komaj čaka, da bo vsa ribniška dolina očiščena komunističnih dihali. Ljudstvo hoče delati in živeti v miru, zato je tudi hvaležno onim, ki toliko žrtvujejo, da bo tudi. ribniška dolina čimprej popolnoma osvobojena rdečih ustrahovaloev. gornje namen«. Praznik varstva sv. Jožefa se obhaja dne 26. aprila. Ta dan se začenja torej osmina in se konča 3. maja. V vseh cerkvah, kjer se redno mašuje, naj se v tej osmini opravi vsak dan sv. rožni venec in litanije sv. Jožefa ali zjutraj pri maši ali pod večer z blagoslovom. Zadnje tri dni, ko so žc šmarnice, pa se namesto rožnega venca in titanij priključi lavretauskim litanijam daljša molitev k sv. Jožefu, ki se moli v oktobru pri roženvenski pobožnosti. Tisti, ki se ne morejo udeleževati te molitvene osmine v cerkvi, naj jo opravljajo zasebno doma Skozi stoletja smo se Slovenci zatekali k mogočnemu svojemu patronu sv. Jožefu, varuhu sv. Cerkve, tembolj se zatecimo danes, ko so nad nami tolikšne preizkušnje, zlasti pa z gorečim zaupanjem prosimo njega, da bi odvrnil vse zlo, ki ga prinaša komunizem od našega naroda. Pred sedmimi leti je tudi papež Pij XI. izdal okrožnico proti komunizmu na praznik sv. Jožeta in tako zaupal vse delo in uspehe boja proti brezbožnemu komunizmu temu mogočnemu varuhu in zaščitniku! Zaupajmo mu tudi mi! KRATKE V Rima je umrl Alessio Magni, generalni vika* jezuitskega reda. Velikanski roji kobilic prihajajo od Rdečega morja v Sudaet in v Egipt. »Končna zmaga bo nata,« je izjavit ob pričet« ku seje tehnične komisije trojne zveze japonski ministrski predsednik Tojo. 9 kg težak peklenski stroj angloameriškega i a* vora je odkrila papeževo švicarska garda v Sik« stinski kapeli. Angloameričsm so zopet hudo bombardirali belgrajske stanovanjske predele. 1401 židovskih advokatov je izključila madžazt ska advokatska zbornica Veliko poplavo je povzročila te dni poplava % južnem delu pokrajine Buenos Airesa v Argetinl, V teku zadnjih dveh let so na Francosken* popravili 120.000 nemških ur. Z dobrim nalivnim peresom je mogoče prf enkratni zalogi črnila napisati do 7000 besed. V noči na 16. marec so angloameriška letali ponovno napadla bolgarsko prestolnico ter na« pravila večjo škodo. Pri zadnjem z.račnem napadu na Rim bil ubit dolgoletni bivši ravnatelj lista >Giop< nale dltalia« Virginio Gayda. žaloigra istrskega Slovenea me d komunisti Ribnica je dobila domobransko posadko, ki zdaj pridno čisti okolico. Zadnji čas je, da se mo-lejo k njej zatekati nesre/ni prisilni mobilizirane!, ki so jih komunisti segnali od vseh strani slovenske zemlje. Zlasti dosti je okrog Ribnice prisilnih mobilizirancev e Primorskega in Istre. Ti kar v trumah beže k slovenskim domobrancem. Kaj so doživljali med komunisti, naj pove tale, ki je primorski rojak: »Po mobilizaciji 8. februarja 1944 sem bil t manjšo edinico poslan na Dolenjsko, kjer so me dodelili v VIII. »brigado«. V tem času, dokler se nisem sam vdal domobrancem v Ribnici, sem doživel največja razočaranja v svojem življenju. Stari komunisti so vedno pošiljali primorske prisilne mobiliairance v prve vrste, dočim eo se sami krili v ozadju. V tem času sem izgubil mnogo svojih prijateljev. Vsi eo šli v boj v zavesti, da se bore za slovensko stvar; ko pa eo doživeti z menoj vred pri rodnih bratih tako kruta razočaranja, so radi umrli, ker je bilo s smrtjo konec njihovega trpljenja. V Rakitnici pri Dolenji vasi sem videl, kako s« komunisti ubili primorskega Slovenca, očeta treh otrok. Gašperja Angela, doma iz okolice Kozine f: Istri. Ubili so ga, ker je dejal nekemu dolenjskemu »tovarišu«, da njihova vo.,ska po vsem tem, kag je doživel, ne more biti osvobodilna. Imenovani j« pred smrtjo izjavil, da bodo njegovi otroci priklU cali maščevanje zaradi groznih komunističnih početij nad narodom. Streljal ga je politkomisar, iS sicer v tilnik. Nato so ga slekli do golega m ei razdelili obleko. Zagrebsti eo ga morali sami primor« ski Slovenoi. Pri Sv. Gregorju so ubili Stari primorske Slovence, katerih imen se ne spominjam. Mnogo jiK je padlo tudi v bojih, tako terjal Servo in Mirka, oba iz Botjunca v Istri, prvi je padel pri napad« na Ribnico, drugi pri napadu na Velike Lašče. P(| napadu na Velike Lašče sta padla tudi Tomaži« Milan in šavron L., oba iz Bol junca v Istri.« Nič manj žalostne zgodbe eo pripovedovali drugi prisilni mobiliziranct. Po vsem razočaranju M se takoj po vdaji priglasili k domobrancem, primorski Slovenca pa k Slovenski narodiii straži Mi Primorskem. MM £ Bia * JaBnj K ff p m j&maKmtgn 1 V- '. M. L M A liPpf. tJH I ^raJT - ' ,y-\ „, Ji HL^^ ijj .181 mm ■HHff Primorski prisilni mobilizirane!, ki so »poznali komunistične tolovaje, se zdaj priglašajo domobrancem. 69 letnica matere petnajstih otrok Zaplana, T aprilu. Te dni obhaja 60 let Irvljcsija Možinova mama Katarina Moeina, roj. Železni*, ena i&med naj-koljiifc ln najbolj xn«nih mater daleč na okoh. fetnajet življenj je dala Možioova mama. Kaj se to pravi, naj premišljujejo one mestne »danie«, ki Sinjo v boljšem gmotnem položaju kakor pa naša fcmelska mati, pa so menda samo zalo na svetu, da I dobro jedo in pijejo, niso pa vredne toliko, da bi |dale življenje vsaj dvema otrokoma. Koliko skrbi jta brige je bilo treba, da so otroci dornetli. Toliko j bolj fc za kme-tsko mater, katera ima poleg otrok :Se vse gospodinjsko delo na svojih ramah. Toda IMciimova mama je prestala vse križe tega življenja in je ob svoji 60 letnici čvrsta in Čila kakor ^nobena njenih vrstnic. Daleč naokoli je znana tudi '-njena radodanno6t ln od Možrinove mame odhaja jtrevež zadovoljen in bogato obdarovan. K še6tdeset-lletnici voščimo Možinovi mami, naj ji dobrotni 'Bog da dočakati tudi 70 in 80letnico, v radost nje-jnta otrokom ln vsem, ki jo poanajo. Možmova l®ajna: Bog Vas živil Sadite sončnice! Kmetovalci, dvignite takoj seme sončnic pri svojem občinskem preskrbovalnem uradu in ga nemudoma posadite, kajti čimprej je posajeno, Tem boljši Je pridelek in tem lepše je pridelano zrnje. Te dni Je zadnji čas za saditev. Naredba vrhovnega komisarja v Trstu o povečanem pridelovanju semena oljnih rastlin, ki je bila pred kratkim objavljena v časopisju, predpisuje za vsakega lastnika, najemnika ali drugega obdelovalca zemljišč obvezno saditev. Oni, ki zahtevam naredbe ne bodo zadostili, bodo kaznovani v denarju ali na prostosti. Za osnovo proračunavanja, koliko semena je treba posaditi, da pridelamo ono množino, ki jo pioramo jeseni oddati, naj služi navedba, da rodi (ončnica v normalnih letih, ko lahko računamo Vsaj na srednjo letino, 1000 kg zrnja na 1 ha. V takih Istih nam dž posajeno seme približno stokraten pridelek. Ako moramo po uredbi oddati reni n. pr. 00 kg zrnja, posadimo 90dkg, ako pa treba oddati n. pr. 80 kg zrnja, posadimo sedaj dkg semena, torej za vsak kilogram pridelka J> treba posaditi 1 dkg semena. Sončnico sadimo M razdaljo 60 X 60 cm (v kvadrat), ln sicer v Viako jamico po tri zrna. Pri prvem okopavanju iiabši rastlini, ki sta zrasli iz Iste jamice, poru-Jemo, najboljše pa pustimo. d Duhovniška imenovanja v goriški cadškoiiji. i&, župnika-dekana v Idriji j* imenovan dosedanji lecHruik! župnik Ivan Ža^ar. — Za vikarja-iupniko-Vega namestnika v Komnu jc imenovan Ajtur Za-letal, ra vikarja-iupnikovega namestnika v Koj-ikem Edvard Ferjan, za namestnika župnika- dekana v Devinu Friderik Filc-j. — Za vikarja-iupra-kovega namestnika v Podgori je prišel Ivan Res, Ml vikarja v Riheraberku Fraac Srebrnič, r.a vikarji v Smartnem na Krasu Oto Panzera, za vikarja-tupnakovega namestnika na Kalu pri Kanalu Jožef Kuzman, za devinskega prodekan« Vinko Stante, 8a prodekana v Komnu Ivan DraiSček, ra prvega Kaplana v ToJmluu Vladimir Komnoe. d Več mleka za otroke. Vodja kos-oikih kmetov Huber je izdal na koroške kmetovalce poziv, V katerem priporoča zlasti posestnikom goveje fi-jiao, naj oddajajo več mleka nego doslej. Mleko H potrebno v prvi vrati za Bilsdim, vseh starosti. V Nemčiji velja pravilo, naj odrasle osebe ne do-,Uv»jo nobenega mleka. Zlaetije prenovedmo kr-gjti z mlekom mlade pujske. To razvado po kmetih je treba — pravi Huber — čiaio odpraviti. d Obvezno gojitev soaEnic je odredil tržalkl prefekt za vee občine iriiaške pokrajine. d Poljske inttl (o se i*c*£«» razmnožili! lani v Kranjski gori in je naetala minulo jeaem na polju »tfronma ikoda. Poijske mi« predstavljajo zaradi flule zime prav resno nevarnost tudi za letošnjo •etev. Da bi škodljivca uničili, nastavljajo poljskim "BiSim »tropena zrna , d 20 mariborskih deklet j« obiskalo nedavno vojaško bolnišnico v Gradcu. Vsakega vojaka »o dekleta obdarovala z zavitkom peciva, sladkarij in cigaret. So tudi deklamirala in zapel«. d Petdesetletnico potoke sta obhajal* oni dan upokojeni železniški strojevodja Ivan Grum in žena Marijana. Na rnno^a letal d Nemški minister za prehrano je izdal novo oaredbo. Obrača se v prvi vrsti preti tistim rejcem, ki goje gosi, race, purane in zajce, čeprav n® pridelujejo sami nobene krme za te živali. Osebe, ki pridelujejo krmo, seveda še nadalje lahko rede male živali, toda samo v primeru, če to jih redile že lani. Na novo je reja malih živalic v Nemčiji popolnoma prepovedana. d Na vzhodnem bojišču fe padel junaške smrti ko je bi! sestrelil 108 sovražnih letal stotnik nemške voiske Emil Bič. d Za letošnji 55. rojstni dan Adolfa Hitlerja je izdal nemški poštni minister posebno znamko v vrednosti 54 in §0 pfenigov ter je v prodaji od 14. aprila do 15. junija. d V nedeljo 16, aprila fe minilo 50 let odkar kje vstopil v službo nemške vojne mornarice veliki "admiral Raeder, sedanji inšpektor nemške vojne mornarice. Raeder 6i je stekel posebne zasluge pri zasedbi Norveške v letu 1940. d Nesreča ne počiva. Posestnik na Rudniku Ivan Vidic je tako n-esrečno skočil e železniškega voza, da si je zlomil desno nogo. — Prav tako pri skoku z vlaka si je v Notranjih goricah zlomil desno nogo 23 letni krojač Ludvik Vehar. — V Grosuplju je padel in si zlomil desno ključnico 66 letni mlinar France Mlinar. — V Logatcu jc spodrsnila v hlevu in si zlomila desno nogo 55 letna lena posestnika Marjeta Keržičeva, — V ljubljansko splošno bolnišnico ao pripeljali iz Sapa pri Šmarju na Dolenjskem 6 letnega Franceta Jagodica, ki mu je drobec granate močno poškodoval obraz. — Po životu se je močno opekel z vrelo tekočino 3 letni sin knjigovodje Centralne vinarne Joško Babnik. — Sin monterja mestne elektrarne, S letni Pavel Mlakar, je na Matjanovi poti v Zgor-cji Šiški padel in si hudo poškodoval desno nogo. d Električni tok je ubil dva konja. Na Grmu Je hlapec pred prazniki vozil na vrt gnojnico. Ko •e jc vračal s konji demov, je zavoziil na žico, ki je bila ponoči prestreljena. Električni tok je ubil oba konja. Okrog sosedov s V Zagrebu je te dni umrl bivši hrvatski finančni minister dr. Anton Filipančič. V bivši Jugoslaviji je postal po sklenitvi srbsko-hrvatskega sporazuma pomočnik finančnega ministra. s Ljudske kuhinje v Srbiji. Ob navzočnosti okrožnega predstojnika so nedavno odprli v Žabcu dve ljudski kuhinji. V njih bo dobivalo redno hrano nad 700 oseb. V ta namen so dosedaj ie v samem Sabcu zbrali nad 1 milijon dinarjev v gotovini in tudi večjo količino raznih živil. s Blago za blago. Perutninska zadruga v Novi Gradiški je pričela od kmetov nakupovati jajca po uradno določeni ceni. Kmet, ki odda omenjeni perutninski zadrugi 20 komadov jajc," lahko kupi v zameiK) 1 kg soli prav tako po uradno določeni ceni. Za eno jajce pa lahko kupi p-j dve cigareti. Okoliško kmečko prebivalstvo je pravilno razumelo akcijo svoje perutninske zadruge ter ji o-d-duja tudi ostalo blago, ker zanj ne dobi samo plačila v gotovini, temveč tudi možnost nakupa za gospodinjstvo važnih potrebščin kakor sol. Na ta aačin je seveda močno prizadeta zakotna trgovina, k)er m morali kmetje plačevati za en kg goli od 800 do 1000 kun. « 50 let srbskega zadružništva. Konec marca L 1S94 je bil v vasi Vranovo pri Smederevu ustanovni občni zbor Kmetijske kreditne za-f> j>e Lila prva zadružna ustanova v rtnji. Ustanovil jo je Mihajlo Avramovič, ki je zdaj predsednik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. V tej zvezi je bilo že v začetku ....." * " bilo lo v je »revno »rDSKin zadrug naraslo na 3626. Glavna zadružna zveza ima tudi nekaj industrijskih podjetij, med katerimi so »hm na prvem mestu. Za napredek vseh panog G R 0 B 0 V j t Domobranec Marij Beziaj Zn boljšo bodočnost slovenskega naroda je žrtvoval svoje mlado življenje dijak domobranec Marij Beziaj, star 19 let. V junaški borbi ga je dohitela smrt na položaju pod Turjakom. Vrlega fanta, kj ie • takim ognjem šel v boj v vrstah domobrancev, »o pospremili njegovi prijatelji »oborci ter njegovi dragi starši, bratje in sestra, oni četrtek ob pol treh popoldne v Devici Mariji v Polju, kjer so ga na pokopališču pri D. M, v Polju izročili slovenski zemlji, ki jo je tako ljubil. Slava njegovemu spominul Preostale tolaži Bogi V Kranjski gori sta umrla v kratkem presledku 90 letna Marija Košir in njen mož Janez. — Na Jeiici je zaspala v Gospod". Metka Dobnikar. — Na Jesenicah je za vedno zatisnila oči Matilda Ku-harič roj. Lukež. — V Logatcu je zapustila solzno dolino 90 letna vdova notarja m poslanca Alojzija Ivančič roj.' Schlegel. — Y Novem mestu je odšla po večno plačilo 54 let«« redovnica a. Marija Mira Ceglar. — V splošni bolnišnici v Mariboru je umrl dne 6. aprila bivši ravnatelj Spodnještajerske ljudske posojilnice Jože Trafenik. — V Belgradu je umrl Josip Povalej, finančni direktor v p. — V Domžalah je odše! v večnost bivši kranjski deželni odbornik 72 letni dr. Ivan Zajec. — V Ljubljani so umrli: inšpektor fin. kontrole Anton Muc, višji kontrolor drž železnic Ferdinand Babšek in njegova žena Fanika, krojaški mojster Kosta Anton, profesor glasbe Ivančič Avgust, sin šolskega nadzornika Danilo Močnik, Franc Deschman, zasebtii-ca Marija Novak, Tereaija Guzelj roj. Kletnenčič, Ana Tschurvvald, banovinski zdravnik v p. dr. Franc Ceh, bivša gospodinja v župnišču v Sori Frančiška Kajdiž, soproga trgovskega zastopnika Antonija Sima roj. Radkovsky, posestnik Anton Laorič. PRAVNI NASVETI Prepoved lova. Oblast i« izdala odredbo, ki proglaša, da je izvrševanje lova na ozemlju Ljub* ijanske pokrajine prepovedano. Elektrotehnična obrt. J. C. Z. Izpit ca elektrotehnika boste smeli opraviti, ko boste dovršili •rednjotehnično šolo, elektrostrojni eclsek ali dru« go njej enako iolo elektrostrojne iole m boste opravili predpisani zaključni izpit ter nato naj" manj pet let praktično delali v stroki. Stroški za vzdrževanje hiše. T. 8. M. Ker imate velike stroške z vzdrževanjem hiše, najemnine pa ne smete povišati, bi radi dosegli, da bi vam •tranke povrnile vsaj del .teh stroškov. Vprašate, kako bi to dosegli. — Stranke vam lahko prostovoljno povrnejo vzdrževalne stroške za hišo. Pulili t i jih pa k temu ne boste mogli, ker bi se taka zahteva smatrala za povišanje najemnine, ki jo prepovedana. Vsi za obnovo domovine Domobranski poročnik in pisatelj Kociper je povedal te dni tudi to-Ie: »Treba bo mobilizirati vse narodne sile. Svoj delci k obnovi domovine bodo morali prispevati vsi njeni pripadniki, vsak na svoj način. Pri tej obnovi «c morajo združiti vse sile slovenskega naroda okoli prezidenta generala Rupnika, ki se ni ustrašil prevzeti naše zgodovinske odgovornosti, ko je šlo za narodov obstoj. V bodočnost gledam jasno in sem prepričan, da bo izšel naš narod ie te borbe proti svojemu največjemu sovražniku komunizmu prečiščen in prerojen, zakaj mladina si je postavila tli gesla: Bi ' slovenski narod, slovenski dom.« terim krije ne samo vse domače potrebe, temveč ga lahko v velikih množinah izvaža tudi v inozemstvo. Izvoz sadja predstavlja skoraj glavno postavko v hrvatski izvozni trgovini, kar potrjujejo tudi pravkar objavljeni podatki o izvozu lani pridelanega sadja. Hrvatska država je n. pr. lani izvozila različnega sadja v prednosti 527.4 milijonov kun, napram >40.5 milijonom kun v letu 1942 in 77.5 milijonom kun * letu 1941. — Glavni odjemalce hrvutskega snd-ja je Nemčija (75%). Hrvatska ima danes na svojem področju 25 milijonov snduih dreves. »ln tu je moja,« se razvname komeudski kaplan. »Tako živo bom naslikal žalostno stanje faranov in rokomavhe tako opisal, da se kmetje morajo predramiti. In ie se, poj-demo nanje. Ti pa, gospod Mstevi, skrbi za to. da nam o pravem času sporočiš, krfaj se plašarji sbero pri Odemsu,« »Ne boj se, Kajetan! Odemsov pastir je moj učenec in mi vse zaupa. I a mi že pove, kdaj bo ugoden čas za aapad.c Čaše so zažveisketa!«, gospodje so postajali veseli in Kajetan Hu-btr je zapel svojo pesem: ,Otok bleški, kinč nebeški... Na večer g. beneficijat s?oja dva gosta odpelje proti domu. Že od daleč se je čul ropot njegovega vozička, da so Lebarjevi gosti prihajali na .prag in Mali G roga se je zaničljivo smejal, gledajoč za kaplanom z dvocevko: »Tisti-le mladič nam puško kaže. Mu jo bomo pa vzeli.« II. Mrzel veter je pihal od kopa-stega Krvavca, ko potrka tisto nedeljo večer kaplan Iluber na vežna vrat« v župnišču. Na njegov glas odrine postrežnica zapah in župnik Franc Dolicelj ga pričakovaje sprejme. Z živahno kretnjo in srpim pogledom mu zastavi vprašanje: »No, gospod Kajetan, kaj ste danes ukrenili na Urniku?« ' »Odločno smo sklenili, gospod župnik, da napovemo vojsko rokov-njačem, pa ne samo napovemo, ampak tudi izpeljemo.« »Vi ste mož za to, gospod Kajetani Jaz vam stojim na strani v vseh zadevah. Najprvo pa vam povem, kako sem jaz snoči plašarje ukanil. Saj sto najbrže že kaj slišali.« »lieneficijatova Jerica mi je o))oldne nekaj pravila, pa je rekla, da niste hoteli iti previdevat neke ženske na Mlako.« »To je bilo tako: Jaz sem bil že v postelji, ko nekdo vrže peska na šipo moje sobe. Brž skočim k oknu in odprem. Pod oknom me neznan ; človek milo prosi, naj grem hitro v sv. olje devat njegovo mater na ' Mlako. Meni se je iakoj sumljivo zdelo, da bi bila kakšna ženska nenadoma /bolela in zahtevam, naj 971 i pripelje dve verodostojni priči, da je res bolna. Ali neznanec ni ■polnil moje zahteve. Grdo je zaklel in izginil v noč. Danes dopoldne pa se res napotim na Mlako in ®e zglasim pri . Urbanovčevih. Ali Urbanovka je bila povsem zdrava n ni nič vedela o bolezni. Nazaj rede pa poizvem. da je bil nezna-ec skoraj gotovo Hostnikov Janez da me je čakalo na Gmainici pet okovnjačev, da bi me ubili.« »Grozno! Celo sv. zakramentov e poslužujejo v svoje hudobne, in !|ko hudobne namene! Zdaj pa res več časa za ocTlažanje. Sveto voj-ko moramo napovedati tem hudo-'leem. Čestitam vam, gospod žup->k, da ste jim srečno kašo izpi- bali, ter se poslovim. Treba bo k večerji.« »Sam sem t vami. gospod Kajetan, na življenje in smrt!« govori še župnik Dolicelj za odhajajočim kaplanom. Ta na se obrne proti kaplaniji, kjer odloži puško, ogrne drugo suknjo in odkoraka v beneficijatovo hišo na večerjo. Ob skromni, večerji »e pomenkujejo Glavarjev beneficijat Miha Avguštin, zdravnik dr, Zupan in kaplan Kajetan Huber. Pogovor se je sukal okrog dogodkov tistega dne. Po večerji pa potegne beneficijat iz miznice tarok-karte in po-prašuje ob igri svojo sestro: »Jerica, ali m bile tske-le vrste karte, ki ti jih je polagala tista mavsarica Burkaša?« »O ne, bile so manjše in manj jih je bilo. Na osem kupčkov jih je naložila, nazadnje pa so bili le še štirje kupčki. Na mojem kupčku je bila na vrhu kvarta, ki je pomenila veselje, na tvojem žalost, na gospod1« doktarja kvarti je bil bolnik, na kvarti gospoda kaplana pa —« »No, kaj je bilo, Jerica?« brž povpraša g. Kajetan. »Ne upam povedati« »Le povej, Jerica, ne boj se. Jaz sem bil vojak in gledam tudi smrti mrzlo v obraz,« reče kaplan in vstane, kličoč: »Contra!« »Uganili ste, gospod ^ajetan!« strahoma pristavi postrežnica. »Eh, to so prazne kvante, Jerica!« dodene beneficijat. »Kaj se spuščaš v pogovor s tako babnico, kakor je Burkaša.« Tisti hip se začuje plat zvona. Vsi skočijo po koncu, postrežnica zavpije: »Jezus, Marija! Rokovnja-či!« Gospodje pa planejo skozi vrata in teko po klancu proti cerkvi. lam pred kaplanijo je bila že zibrana gruča ljudi, ki so se jezili nad stražo. »Jurjevec, kako da so vam ušli?« se krega po6taren mo-žiček v kožuhu, Mencal s Klanca. »Pa ga drži, če ca moreš.« odgovarja Jurjevec s Klanca, visok in »Jurjevec, kako da So vam ušli?« čokat mož a puško na rami. »Mi smo prišli baš tam dol od graščine-ko Buc zapazi, da se nekaj ziblje tam za cerkvenim zidom. Brž stopimo za cerkev, ko se zunaj zidu začuje piščalka. U kaplanije pa smukneta dva rokoinavha in preden smo mi pritekli, že ni bilo nikogar v®č. Zbežali so.« »Gadja zalega, mene so čakali,« se oglasi gospod Kajetan in stopi v kaplanijo. Prižge luč in se spomni Burkaše in njene kvarte. »Smrt — contra!« zakliče tovarišema, ki sta ga spremljala in se zaničljivo zasmeje. »Pazi, Kajetan, da te ne iztak-nejo!« ga posvari beneficijat »Stražo bo treba pomnožiti. Škoda, da nisem bil doma. Dvema bi bil že prahu natrosil v hrbet. Sicer pa lahko noč, prijatelja! Načrt bo treba še dobro preudariti. Naročita Jiirjeveu, naj bodo še na straži. Plašarji se utegnejo vrniti.« Tovariša sta odšla, gospod Kajetan pa je še pozno v noč čul in premišljeval naklepe proti rokov-njačem, dokler ga ni zaspanec položil na posteljo. Zunaj je bilo mirno, dokler ni petelin zapel, le šepetajoči pogovor ponočne straže je šumel ob pihanju vetra III. Tam od Komende proti Bideršid stopajo temni obrazi v temni noči. Fundežkinega Grogo ali Malega Grogo s šepnsto nogo že poznamo. Počasi se maje in jezno škriplje z zobmi nad ponesrečenim napadom. A tudi njegov spremljevalec na levi šeps in kolne drevo, raz katero je padel. »Prokleta hruška, da si me polomila. Tako prijetno sem sedel na debeli veji in ktikal skozi okno be-neficijatove hiše, koder so gospodje metali karte, da. bi bil kar zavpil: Pagat nltimo! Kar zazvoni plat zvona. Poskočil sem zvišks na tla ter si izvini! nogo ali ka-li. Burkaša, ali nimaš ni« mazila za mojo nogo « Tako je govori! šepajoči Hostnikov Janez z Mlake in se ozrl po ženski, ki je korakala z loncem na rami'poleg' velikega fanta Golobar-ja iz Kaplje vasi. Nizko, zaraščeno grmovje se je razprostiralo pred njimi. Burkaša obstane, pa pravi: »Zdaj smo že na varnem. K.ar lezi pod ta-le grm, Janez!« Hostnik stegne svoje dolge pete po snegu in sezuje čevelj, ženska-mu pretiplje nogo ob členku, secTe tudi sama na tla in se upre s svojo nogo ob njegovo zdravo nogo, pa pravi: »Janez, zdajle pa zamizi!« In Burkaša mu potegne bolno nogo obepoč, da je kost zaškripala in ranjenec bolestno vzkliknil. »Je že dobro, Janez! Noga je bila izvinjena!« reče ženska in potegne iz malhe piskerček z mazilom ter namaže nogo. Hostuik zavije boso nogo spet v cunje in obuje čevelj. Spremlje^ valci so stali ob strani in se »mejali spretni ženski. Ta pa pomaga Host- niku na noge in spet počasi 'koran kajo dalje, maneč u roke. Bolj v ospredju sta stopala ia dva moška. Eden je bil Kovača* Tine s Trate, mladenič z dolgo bran do, drugi pa Glažarje? Jur is Za« pog, mežnarjev sin. Jezila sta s« nad spremljevalci, ki so zaostajali.; ia enomer obračala puške na ramah, »Čisto sem mislil, da nocoj spravimo kaplančka s pota,* pravi Tin« in zavije iz gošče na plan. »Je zvit kakor kača.« doda Jw in se ustavi. »Ali naj počakava aU naj greva dalje?« »Kaj bova čakala? Saj veJ, d« se bo Fundežkin Groga dane« oho« tavljal, kar se bo mogel. Mislil j* da se bo pobahal s Huberjevo dvO" cevko pred Velikim G rogom, pa M bo nič. Saj še jaz nerad gtopšas pred hararahošo, ker prihaja«® praznih rok.« »Kaj se hoče? Ukor nam M uide. Kar zavijva jo r jarek.« »Janez, zdajle pn zamiži!« Za Grmovjem se vleče dolg jarek, zvan Sidole. Začenja so twi Vodicah in sega do Vogljan. Na eno stran jarka meji vodiška fara, na drugo komendska hi za njo cerkljanska. Jarek je zaraščen in semintja lomijo v njem mlinsko kamne. Pravijo, da je reka Kokra nekcfaj po ti strugi tekla in da s« je pri Povodju stekala v Savo. Nedaleč od Sidol vede skozi gozd! lepa, ravna in široka cesta z jarki ob straneh. To je stara cesta, naj-1 brž rimska, ki je šla iz Drnovegal skozi Žeje v Voglje in odtod Vi Kranj. V tem sidolskem jarkvi so imeli rokovnjači svoje zavetišče. Ker so Veliki Groga po smrti kapitana Vranjeka ni več čutil varnega r Udnem borštu, se je s svojo raoo« goštevilno družbo preselil v Sidol«. Le Tacman je kot domačin s svoj® skupino gospodaril ia pcharil okrog Tenetiš. listo noč ie bilo kurjavišsč« T SidoJah. Od blizu in daleč so pri« hajali rokovnjači in križarji, mai" harice iri plašarice. Kovačev Tine in Glažarjev J®8 sta že od daleč zapazita velik ogenj« poleg ognja pa z lubjem napravljeno streho. Da bi j>otopila žalost in obenem naznanila prihod, začno-ta peti: »Rufa nas dernica: karnovo veštro sem spalalat Karnova veštra je "bonova, oj bonova!«' 1 Kliče nas deklica: Mesno juh» sem skuhala; juha je dobra, o| dobra I j» Korakamo v nove čase Za svobodo Slovenije In Evropo proti boljševizmu Domobranska Tojska dcfilira pred dvignjenima zastavama General Riisener, predsednik Pokrajinske uprave general Kapnik in poveljnik domobranska podpolkovnik Krener ob mimohod« domobranska na Kongresnem trgu Med slovesno zaprisego na Stadionu SUren»ko dekl« deli domobraaeam iopk« Domobranska godba t »prevodu Karodne noge pozdravljajo domobrance na Kongresnem trgu l 3 daljnogledom tem pogledal v *mer, ki mi jo je pokazal Petek. Ko lem se nekoliko pomiril, »em Bačel razmišljati. Kako to, da je priplula angleška ladja »emkaj? Saj navadno naše ladje niso nikdar plule tod. Viharjev ie dolgo ni bilo. Kaj torej?... Vzbudila se mi je bojazen, ■da bi prižel z dežja pod kap. Čeprav nisem bil praznoveren, sem vendar iuel neko temno slutnjo, zato sem rekel Petku, da morava biti zelo oprezna. Čoln ae je medtem bližal in p!ul ob obali, kakor da bi iskal primerno mesto, da pristane. K sreči tisti, ki so bili v čolnu, niso videli izliva reke in pristali v majhnem zalivu, v razdalji kake pol miljo od najinega skrivališča. Ko so «» mornarji izkrcali, »ern jasno spoznal, da so bili po večini Angleži. Eden ali dva sta morda bila Nizozemca. Vseh jih je bilo štirinajst; trije so bili brez orožja in zdelo se mi )«, da »o zvezani, Zdelo ee mi je, da j® eden od teh « kretnjami izražal oole«t, prošnjo, obup, kolikor «o mu »opuščale veiri, • katerimi je bil •vezan. Ta prizor me je »ilno i»zža!ostil ta •i»Mn vedel, kaj naj si mislim, »Beli pojesti bele!« mi je ves prestrašen zacepetal Petek. »Nikakor ne!« »em odvrnil odločal »beli ljudje ne jedo človeškega Veavdar pa nikakor nisem mogel htfasltl, ka) naj to pomeni in kaj se bo zgodilo. Bodo te tri morda umorili? Zdelo te mi je res tako, ko sem opazil, da je eden izmed zločincev (saj jih nisem mogel imenovati drugače) dvignil nož nad glavo enega izmed jetnikov. Oba s Petkom sva strepeta-la. Z veliko težavo sem ga zadrževal, da bi ne zagrešil kake neprevidnosti, ki bi naju pogubila, ne da bi mogla komu kaj koristiti. Žal mi je bilo, da nista bila- več na otoku Španec in Petkov oče. Tedaj bi niti za hip ne okleval in bi napadel razbojnike. Videl sem, da so se enajsteri oddaljili in pustili samo one tri nesrečneže, Morda so si hoteli ogledati otok. Vjetniki so nepremično obsedeli na kraju, kjer so jih pustili. Zdeli so sc, kakor da bi bili izklesani. Tedaj sem se spomnil strašnega dneva, ko sem se sam znašel na tej obali, ko se je že nočilo in sem se bal divjih zveri. Zato sem prav dobro razumel te tri nesrečneže, ki so od časa do časa dvignili glave, pogledali okrog sebe, vzdihnili in zopet sklonili glave na prsi. Izkrcali so se ob času plime. Medtem ko so odšli v notranjost otoka, pa jc nastopila oseka in čoln je ostal na suhem v pesku. V čolnu sta ostala dva moža na straži. Kakor sem zvedel pozneje, sta se napila žganja in zaspala. Ko se je pozneje eden od njiju zbudil in zapazil, da je čoln na suhem, je na ves glas poklical tovariše, ki so se oddaljili. Ti so nemudoma prihiteli. Toda čeprav so napeli vse sile, niso mogli premakniti čolna z mesta, tako globoko se je zaril v pesek. Čez nekaj časa so se zopet oddaljili brez orožja in eden izmed njih je začel peti Po pesmi sem spoznal, katere narodnosti so. Osvoboditev jetnikov Neznani mornarji so torej nameravali počakati na plimo, da se vrnejo na ladjo. Morali bodo torej čakati celih deset ur. Medtem se bo približal j večer, ter se jim bom lahko približal, kaj izvedel in Bog ve?.,. Medtem sem pripravil orožje zase, za Petka in za one tri nesrečneže, ki sem jih sklenil osvoboditi. Nameraval sem počakati, da nastopi noč. Ko pa sem okrog dveh popoldne ugotovil, da so je čedna družba oddaljila in izginila v gozdu, kjer je brez dvoma legla v senco k počitku, kajti na obali je bilo strahovito vroče, sem se odločil, da poskusim nemudoma izvesti načrt. Do zob oborožena in z nekaj puškami in samokresi v rokah sva se Petkom približala jetnikom, ne da bi naju opazili. »Kdo ste, dobri ljudje?« sem jih vpraša! v španskem jeziku. Ne vem čemu lem jih nagovoril po špansko, čeprav sem vedel, da so Angleži. Ob nepričakovanem pozivu so planili pokonci ter gledali pazljivo in ne-scanpno okrog sebe, »Nikar se ne bojte,« sem pristavil; »vaš prijatelj »em, kristjan. Kdo »te?« Niso mi odgovorili. Hoteli »o že zbežati, ko sem jih nagovori! v angleščini in ponovil prejšnje vprašanje. Razumeli »o me in se pomirdi. Lden Izmed njih me je vprašali »Ali prihajate iz nebes?« »Vse dobro prihaja iz nebes,« sem odgovoril. »Tudi jaz sem Anglež, Povejte mi, zakaj so vas privedli sem?« »Preveč časa bi bilo treba, če bi vam hotel povedati vse,« je odgovoril neznanec.« Naši morilci niso daleč in se bodo morda kmalu vrnili. Povem vam samo na kratko, da sem kapitan ladje, ki je zasidrana tam zunaj na odprtem morju. Posadka se mi j« uprla. Zajeli so me in odvedli semkaj. Od mojih tovarišev je eden moj prvi častnik, druga pa potnik, ki me je branil.« »Kje so zdaj oni malopridneži?« sem vprašal. »V gozdu. Brez dvoma spijo, ker jih ne slišimo več petr.« »Imajo orožje?« »Dve puški. Ostalo so pustili v čolnu. Tedaj sem pomislil, če bi ne bilo najbolje, da planemo nad speče in jih pokončamo. Ob tej misli sem se zgrozil; načrt se mi jc zdel preveč podel. Vprašal sem zato kapitana, če bi se ti ljudje vdali, če bi jih obkolili s puškami v rokah in jih pozvali k predaji. Kapitan mi je odvrnil: »Razen dveh zločincev, ki so zapeljali ostale, se bodo vsi takoj predali.« »Dobro. Zdaj pa se umaknimo na varnejši kraj, da se dogovorimo.« Rečeno storjeno. Umaknili smo se za majhno vzpetino, kjer smo se lahko skrili "ftted gostim drevjem. Tukaj sem povzel besedo: »Nasprotnikov je enajst, a so brez orožja. Nas pa je pet, a smo vsi oboroženi, kajti vsakemu bom dal puško in samokres. Če nam uspe, da jih ne-opaženo obkolimo, jim preprečimo beg in prisilinto k predaji. Postali bod« naši ujetniki, vi pa boste prosti. Toda za to stavim dva pogoja, i-tokler .ostanete na otoku, mi morate biti podložni, Na moje povelje morate odložiti orožje, ki vam ga bom zdaj izročil. Ničesar ne smete storiti brez mojega dovoljenja Podložni mi boste m pokorni, kakor je pokorna zvesta posadka svojemu kapitanu. Drugi pogoj pa je, da boste odvedli mene in mojega služabnika brezplačno na Angie-Ško, če se nam posreči, da si zopet osvojimo ladjo.« »Gospod,« jc dejal kapitan, pre-< križal roke na prsih in sklonil glavo, Ob nepričakovanem pozivu so planili pokoncu ter gledali pazljiva in nc-zaupi 10 okrog sebe »moja ladja vam je na razpolago zdaj in vedno.« Vsi trije so prisegli, da sprejmejo pogoje, ki so se jim zdeli popolnoma upravičeni. »Dobro torej,« sem zaključil in nadaljeval: , Tukaj imate puške in strelivo, Zda) vam razložim svoj načrt. Dva izmed vas bosta šla z menoj okrog gozda z desne strani, tretji pa bo z mojim zvestim služabnikom odšel na desno. Združili se bomo v krog in se previdno približali spečim. Kakor hitro jih zagledamo, se skrijemo za drevo ali pa se vržemo na tla. Kot znak bom ustrelil s samokresom v zrak iri tedaj bomo planili nadnje. Obstali bomo v razdalji kakih trideset korakov z namerjenimi puškami. Pozval jih bom, naj se vdajo. Če se bodo vdan li, pnav. Kapitan je planil k njemu in ga udaril t puškinim kopitom po glavi. ^ Ko sem še nadalje opazoval t po-Biočjo daljnogleda morsko gladino, »»m zagledal proti jugovzhodu, v razdalji dveh ali treh milj zasidrano ladjo. Kolikor sera mogel ugotoviti iz daljave, je bila to angleška ladja in eicer ena izmed dolgih, ki so mi bile dobro znane. Kako naj opišem moje razburjenje? Zdelo ee mi je, da bom zblaznel. Jokal »em od veselja, trepetal in nisem mogel spregovorili nobene besede. Po tolikih letih brezplodnega čakanja, in praznega tipanja sem nenadoma zagledal tako blizu angleško ladjo! Je torej prišel dan mojega osvobojenia? .. To pot »em bil jaz ko blazen. Ko je Petek videl, da se smejem in jokam obenem, je bil ves ginjen. Razumela eva se in se objela. Ing. arh. Ogrin Gustav: Hišna vlaga (Dalje.) 2. Ilišne poškodbe. Obod stavbe, to so zunanji zidovi in streha, naj bi ščitil prostore in stanovalce pred vročipo in mrazom, pred viharjem, hrupom iu vlomom, pa tudi pred dežjem in snegom. Ce je ta obod poškodovan ali če je pomanjkljivo napravljen, prodre v poslopje vlaga, ki ogroža obstoj stavbe ter je nevarna tudi stanovalcem, kakor je bilo omenjeno. Take poškodbe je treba brez odlašanja takoj popraviti, četudi jih je včasih težko najti. Vlaga se namreč če6to pojavi povsem drugje kot pa je poškodovano mesto. V naslednjem so navedene nekatere najobičajnejše poškodbe in možnosti zamakanja zaradi pomanjkljive izvedbe: Na strehah so nekatera mesla posebno občutljiva. Pri kritju streh je zato predvsem na teh mestih paziti na pravilno in brezhibno izvedbo. Taka občutljiva mesta so zlasti strešne globeli (uvale, žlote), prav posebno one ob strešnih tinib (erker-jih, pomolih), strešicah in dimnikih. Čim več globeli ima kaka 6treba, tem večkrat je treba klicati krovca za popravilo. Najboljša gradnja takih občutljivih mest je vedno najcenejša. Tu varčevanje ni umestno. Pri lepenkastiii in pločevinastih strehah so globeli navadno iz istega gradiva, pri opečnih in cementnih strešnikih, kakor tudi pri škrilju pa je bolj priporočljiva uporaba cinka. To velja zlasti tedaj, če se strešina dotika navpične stene, dimnika itd. Ob neposrednem stiku nazadnje navedenih kritin na navpične ploskve se namreč zaradi posedanja ostrešja kaj kmalu pokažejo poškodbe, skozi katere zamaika voda poelopje, Omet Strešnik Z id Let ev smolo, pozimi pa celo zamrznejo. Voda ae ne more v redu odtekati, teče če« žlebove in zamaka poslopje. Sčasoma razpada tudi oink, ki ga razkraja predvsem v dimu se nahajajoča žveplena kislina. Žlebovi in cevi puščajo in voda zopet namaka zi-dovje. Take poškodbe je često prav težko ugotoviti. Navpične, odtočue cevi tudi ne smejo biti preobremenjene. Deset metrov vodoravnega žlebu za eno navpično cev povsem zadošča, kajti kapnica, ki jo cevi ne morejo dovolj hitro odvesti, si kaj kmalu poišče druga pota in prihaja v poslopje. Železen O d k: a p n i Žlebi čast PR.I per.NI Pločev Polica INAffv Stik Opečnega Krpva S Steno Žlebovi in odtočno cevi nai bi zbirali s strešin odtekajočo vodo ter jo varno odvajali na tla ali v kanal. Pri žlebnem padcu 1:200 (na vsak meter dolžine pol centimetia padca) ter pri zadostnem številu odtočnih cevi je spočetka vse v redu. Po-Hieje pa se žlebovi in oevi čosto samaše z razno neunago, droboi, lit*jem, pri lepenkaetih strehah s Zunanje Okensko Kri l o Žlebovi in cevi se posebno radi zamaše pri strehah, kritih a poltalranjeno strešno lepenko. Katran ima namreč zelo nizko tališče, nekako med + 20° in +40" C. Že pri zmerni sončni pripeki odteka katran s strehe ter polni žlebove in cevi, da voda zastaja in zamaka hišo. Zato je bolj priporočljivo uporabljati za take strehe nekaj dražjo bitumnasto lepenko. Bitumen, ki sestoji v glavnem iz naravnega asfalta (zemeljske smole), pa se topi šele pri 60" C, ne postane v mrazu krhek in ne Izhlapi tako kmalu. Zaradi tega vzdrži bitumenski premaz strehe vsaj pel let, medtem ko je treba ka-tranastega obnoviti vsaki dve leti. Velika nevarnost zamakanja hiše obstoji tudi ob kapu položnejših streh, in to zlasti pozimi, ko j« streha pokrita e snegom ter voda v žlebovih zmrzne. Če »o take strehe poleg tega šo ogrevane, kot je to pri stanovanjih, ki imajo za strop toplotno slabo zašSileno streho, je zamakanje hiše neizogibno. Tu pogosto tudi najekrbueje premišljena konstruktivna izvedba ob kapu ne zadošča, temveč je treba z dobro toplotno osamitvijo (izolacijo) stropa preprečili taljenje snega na strehi ali pa se mora sneg e streho sproti odmetavati. Pogosto zamaka hišo pri oknih in zunanjih vratih. Tu zavisi zatesnitev predvsem od skrbne izdelave in od kakovosti uporabljenega lesa. Pri uporabi svežega lesa se ob priperah pozneje tvorijo špranje in rege, ki prepuščajo dež. Proti dežju z vetrom so odpornejša na ven se odpirajoča okna, }<> P? i'h seveda tudi ni mogoče povsod uporabljati. Za izboljšanje spodnje pripere na noter se odpira jočih olten je priporočljivo namestiti poseben ko-TOiasti robnik, zlasti tak, ki omogoča tudi odtok vode. Da zavarujemo okna in vrata pred poškodbami vlage, moramo brezpogojno vzdrževati v dobrem stanju zlasti njih zunanji oplesk. Posebno občutljiva točka, kjer voda navadno uhaja v poelopje. je prag balkonskih vrat. Na skrb-»o^vršdev takih vrat js treba polagati največjo Iz življenja $$ za življenje Dvanajst bratov Neka pravljica pripoveduje, da \t bilo ena-it bratov, ki jih je začaralo rojstvo sestrice, katera S h je potem šla iskat, da bi jih naSla i« razčarala, odila je in hodila in prišla že nekam čisto blizu, ko je našla v vrtcu dvanajst belih cvctk in jih utrgala, da bi jib poklonila svojim bratom. Pa j* pristopila stara ženska in rekla: •Otrok, kaj si pa napravil? Ti cvetovi to bili tvoji bratje, ki so s« sedaj zavoljo tega za vse večne čase spremenili v | črne kavrane...« A deklica se je razjokala in je 1 vprašala: »Li rea nI sredstva za njih rešitev?« »Ne, ni ga na svetu« — je rekla starka — »to i« pravi, bilo bi, a je tako hudo, da ti tega ne moreš storiti. Ti bi morala sedem let molčati in s« ne smela nikdar zasmejal!. Če bi te ie eno samo uro pred rokom oglasila, bi bilo vse izgubljeno ia tvoji bratje bi naglo pomrli« Nato »i je deklic« rekla v srcu: »Jaz pa vem, da odrešim brate.« Sla je sama v velik gozd in tam ju prek. Na-šel jo je kralj, vzel s seboj v svoj grad, in tam je postala kraljica, dasi je bila nema. Tako je preživela nekaj let poieg njega, dokler je niso začeli obrekovati, da je čarovnica. V začetku kralj tega ni veriel, potem pa le, in |e dovolil, da jo zažgo na grmadi. Ko je že bila privezana k stebru in so se plameni že lotili njene obleke, je ravno potekel zadnji trenutek tistih sedem let V zraku je zaiu-melo in priletelo je dvanajst kavranov, ki so s« spremenili v brate; kakor bi trenil so razdrli grmado in raztrgali vrvi. Kraljica je »pregoorila ia odkrila kralju tajnosti molka. Vsi so te a krtljem vred neznansko veselili. Povejte mi, se li godi samo v pravljiceh, da rešuje sestra brate z molkom, ali pa je to mogoč* tudi v resnici? Se li ret da človeka rešiti z molkom, to so pravi, je mogoče rešiti ga grde razvad« z molčanjem? Ako je brat na primer nasilen ia oblasten, da ga družba ne more prenaSatl, kar j« vsekakor slabo za njegovo uspevanje v življenju, — ga li more sestra rešiti? Gotovo, ona bi to mogla storiti, ako ima toliko ljubezni in moči, da •• žrtvuje. Kaj bi morala žrtvovati?? Nič drugega kakor to, da pri prepiru ne bo imela zadnje bswede. Tudi ako je pravica očito na njeni strani, naj modro umolkne. O, kako bo brat osramočen, ko s« bo malo pomirili Tak postopek ozdravi tudi najbolj trdokožnega trmoglave*. Morda traja to sedem let, kakor je bila rekla ona zagonetna starka, TežS:o je, n kdor vzdrži, — zmaga Ne bojte »e, da bi brat pri vsakem prepiru, ko bodete umolknile, mislil, da ima on prav, zato ker vi molčite. Ne, vsak človek v* nekako, fcdaf nima prav, kdaj se je prenaglil in zaletel, in kdaj •e je nelepo obnašal. Zato je »lavni Dant« v svoji pesnitvi v Peklu zadevo tako prikazal, da ni treba, da bi pogubljenca vodili po peklu hudiči, k®r vsak že sam ve, kako je grešil, in kj« mu je primerno mesto za kazen. Na zunaj pa ima seveda vsakdo slabost, da neče priznati, da je krivičen. Ako se bori sestra za pravico in trdovratno IriH svojo, »e tudi brat zagrne v svojo trditev, in — potem ne bo konca. To je strašno. Ste že kdaj slišali »kozi okno, kako »e dva prepirata? To (• najgrša reč na »vetu. Nekateri pa se prepirajo vse življenje hi ko umrejo, menda ne vzdržijo * grobu. Nemara zapuščajo duhovi grobove ter »• »rečavajo kje v močvirju, da bi se brez motnji* prepirali: »Holabum...«, »Halobom..,« Bre« konca in kraja. Molk pa bi jih rešil. (Dalje orthoctnjt«.) i vina. Časfnikova oporok« V Londonu je umrl »voj čas poročnik angleško vojske Rihard Laybourne. Zapustil je svojevrstno oporoko, ki je določala, da prejme poveljnik polka, pri katerem je poročnik služil, 3000 funtov gotovine. Denar »e ima hraniti. Vsako leto na toj»t-ni dan Laybour«ieia se morajo vojaki pogostiti i« zapuščinskega denarja. Vojaki potemtakem v»ako leto 17. maja dobija priboljiek v jsdi, mero piva in zavitek cigaret. Nadaljna vsota v znesku 500 funtov je namenjena oficirjem tega polka. Na dan 31. marca in 1. oktobra vsakega leta vsak oficir polka na račun te v»ol« dobi steklenico penečega 0. Kloni — Lovšin Zgodovinski rouian ii j »ko v «». Pavla 12 »In ti si mil verjel? Izmael, Fabijev sin; na-nesto, da verjameš besedam norca, mi raje aj kaznovati Savla.« __arotniki.« »Lizija ga ni hotel pripeljati pred veliki »bor in nihče ne more vdreti v trdnjavo.« »Ovadimo I.izija namestniku. Savel ne srne {iv iz Jeruzalema. Toda že prej mi dovoli, da f fidim Rahelo.« »Videl jo boš, ko Savla ne bo več med livimi.« »Hočem jo še danes videti,« vztraja Izmael, ki so ga mučili dvomi. »Ne smem popuščati obvez naših očetov, marveč varovati jih.« »Kot veliki duhovnik imaš ti oblast.« »Pa nočem popustiti, osobitn ne zdaj, ko hočejo kristjani, — Adonaj jih kaznuj! — Ifiianjšati vpliv Svetega Gospodovega... »Nihče ne bo zato zvedel.« »Videl jo boš, ko bom koii&al lo perečo zadevo.« >ln ako bi ti rekel: Daj. da jo virPin, ali jo odklonim in bom tvoj tekmec iu sovražnik?« zloguje Izmael. Ali naj Ananija prizna, da je hči zbežala, »Ii da je ugrabljeni!? Ne zdi se mu prikladno. Hoče pridobiti na časil. Stori kakor hočeš: todn glej, prosim te, da bom moral v tem slučaju objasniti vzrok najinega preloma in ne Vein, ako ti bo všeč, «ko bom rekel, dn si zato postai moj tekmec, ker ti nisem dovolil videti svoje hčere na dan pred vajino zaroko,« pripomni z grožnjo. I/.mael omahuje. Gotovost, s kakršno je Ananija govoril, je vzbujala spoštovanje. Ni bilo izključeno, da je Rahela zares v očetovi hi4i, pa je povedal Ananija Ozeju, da ie zbežala, da se iznebi tega nadležne/a. Tudi Ana-nijeva grožnja je zalegla. Starec je bil zmožen, da jo uresniči. Miroval bo do zaroke, ki se mora izvršiti tekom par dni. . »Bona počakal. Toda gorje ti, ako si me prevari!,« vzklikne Tzmac.l. »Nikar nič ne sumniči. Zdaj mi pa pomagaj, da uničimo Savla,« odgovori Ananija. Oba moža sta dolgo razpravljala o Savlu. 21. poglavje. Izmael grozi. Lizija se je odločil, da se iznebi jetnika, ki mu je delal toliko skrbi. Pokliče dva stotnika ter jima reče: »Od tretje nočno ure1 invjta pripravljenih Olba stotnika std bila presenečena nad tako vojaško pripravo. »Skoro petsto mož za samega Pavla, tako malega, suhega in slabotnega. On se gotovo ne bo upiral. Ali ne bi zadostovali štirje,« pripomni Apolo, poganski stotnik. »Imam vse polno vzrokov zato, bojim se namreč, da bo spremstvo na potu napadeno,« odgovarja tribun. »Njegovi bratje po ve« 80 preveč pokorni oblasti, da bi se poisiužili nasilja. On sam_ ne bi »prejel svobode za to ceno,« pravi krščanski stotnik. Lizija so lahno nasmehne. Vedel je, da Junaški tribun občuje « kristjani, pa se ni za to zmenil. Ni ga hotel ovirati, osobito ne zato, ker so mnogi bili naklonjeni judom in njihovemu nauku. Slavne osebnosti iz Rima in iz pokrajin se niso sramovale občevati z judi in mnoge plemenite gospe so bile vpisane v sinagoge, kot goreče prozelitke, obiskovale zborovanja in častiile izraelskega Boga. Cesarski dvor je bil za zgled. Judje so bili tam skoraj vsemogočni. Zakaj bi ort zabrnnjevai v Jeruza; lemu, kar se je nemoteno vršilo v Rimu; zakaj bi' se protivil," ako se je eden njegovih stotnikov oklenil vere, ki so jo trpeli v Rimu? Zanj 1 To je od devetih zvečer naprej, oveeto vojakov, da pojdejo do Cezareje, in sedemdeset konjenikov in dvesto strelcev; _ tudi Kviiiče pripravit«, da posade nanjo Pavla in ga »ročjKi pripeljejo k poglavarju Feliksu.' so bili judje ali kristjani eno in isto: dva toka, ki sta se malo razlikovala v nekaterih stvareh, pač pa enaka v istih zmotah. »Ne bojimo se njihovih prijateljev, marveč toliko bolj njegovih nasprotnikov,« odgovori tribun. Stotnik se prezirljivo nasmehne. »Njegovi sovražniki so strahopetni kot vsi jndje- Znajo pripraviti zasedo, ne upajo si pa napasti odkrito,« pripomni. »štirideset od njih se je zarotilo proti njemu.« >Deset naših jih bo znalo zaustaviti« »Druhal, ki je včeraj razsajala je drugo.« »Pa nas ni bilo več kot štirideset, in smo jim pn vendar iztrgali iz rok.« »Ubogaj!« ukaže Lizija, ki je hotel biti gotov. Umakne, se v svojo solio, vzame kos pcrgnmentn, |w>moči pero in pi^e. Pisal je vzdihovale. On ni bil mojster v umetnosti peresa. »Klavdij Lizija, odličnemu poglavarju Feliksu: pozdravi lega možu so Judje zgrabili in ga hoteli umoriti: nastopil sem z vojaki in ga otel. ker sem zvedel, da je Rimljan. In ker sem hotel zvedeti krivdo, katere so ga dol-žili. sem ga pripeljal pred njihov veliki zbor. Našel sem, c'a ga tožijo v vprašanjih svoje postave, da pa ni na njem nobene krivde, ki bi zaslužila smrt ali ječo. Ko pa mi je bil naznanjen naklep zoper njega, sem ga takoj posilil k tebi, obenem pa naročil tudi tožite!jem, naj o njegovi zadevi govore pred telioj. Zdravstvu i'« ropoldne «e je odpravil krščanski stotnik v Pavlovo celico in mu sporočil tribunov sklep. Pave! ga je prosil, naj to sporoči Pavlinu: ^Povejte Luku in drugim, da gredo za menoj v Cezarejo, ker bom potreboval njihove pomoči,« ga je rotil. Pavel |e bil bolan: ubogi apostol je potreboval pomoči od drugih.(Tako poniževalno je bilo zanj. da je bil odvisen v svoji bolezni od skrbne nege svojih učencev; bil je to angel satanov, ki gn je bičnf in mu ni da! miru. Trikrat je prosil Cosipoda, dn l»i bil rešen bolezni, kakor je Odrešonik trikrat prosil, nuj bi še! mimo k eliti trpljenja, da mu ga ne bo treba izpiti; trikrat je zato pristavil z 1,'čenikom: Ne moja. ampak troja volja naj se zgodi; in trikrat mu je Gospod odgovoril: »Zadošča ti moja milost, ker čednost se izpopolnjuje v trpljenju!« —. . Stotnik ie poslal sla k Pavlinu. ta pa jDe na tura deorum« ter v Pli-nijevih in Varonovih spisih. Latinski torpedo je pomenil prvotno omrtvelost telesnih in duševnih življenjskih sil, omamljenost, otrplost. V preneše-nem pomenu je označeval električnega skala; ta deli s svojim kratkim repom električne udarež, ki te spravijo v stanje »torpeda«, omrtvičenosti otrplosti. Prvič so to besedo uporabljali v vojaškem pomenu okrog 1, 1780., ko j® Američan Bushnell s pomočjo podmorskih' čolnov skušal privijali peklenske stroje k trupom sovražnih ladij. Ta beseda je sprva le životarila; tudi tedaj, ko je sloviti Robert Fulton izboljšal razstrelilno telo torpedo, je bila znana komaj najožjim strokovnim krogom. Se Mayerjev konverzacijski leksikon iz leta 1851. navaja pod besedo torpedo le električnega skata. Šele ameriška državljanska vojna je besedo posplošila. Treba pa je bilo še nekoliko desetletij, preden so jo začeli uporabljati samo za ofenzivne podmorske izstrelke in ne tudi za mine ter eaži-galne stroje vseh vrst. Križanka St. 15 Moli ogrlosriil« Prhtojbina za snate oglate se plaluje naprej. Hcrenjeiio sems motovileč, repno seme in travna semena kupi Fran Pogačnik, Ljub-ltana, Dunajska cesta33 (Javna skladišča) Hirraiiis najbolje popravlja in uglašuje po ugodni ceni A. Želeinik, izdelova-telj harmonik, Vrhnika, Stara cesta DO M!Q za poljgkft in domača dela, sprejmem. Drav-Ije, Vodnikova 232 Zsinsnlam mlado kravo (na izbiro 3 — s teličkom 2) za mladega konja ali kobilo od 2 let napiej. Poi>.ve se na Vrzlencu št. 18 pri Horjulu Prodam 2000 kg pšenične slame, povezane. Založnik Matija. Notranje gorice 7, Brezovica pri Ljubljani OGLAŠUJ t DOMOLJUBU i 2 3 4 I1 I8 8 10 11 12 13 14 15 16 17 - -- 18 19 20 21 22 '28 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 ' 44 45 Vodoravno: t, domača jed, 2. del voza, T, flasbeni izraz, 10. kosilo, ti. moško ime, 12. po-oj, 13. ameriška država, 15. član slovanskega naroda, 16. kemični znak za erbij, 17. civiliza« cija, 19. začetnica imena in priimka živečega slovenskega pesnika, 2t. del glave, 25. nam rodi v jeseni sladek sad, 25. ima vsak človek, 26» pogan, 27. obrtnik, 28. zibel (hrv.), 30. tež« za« voja, 31. skrajašn vezriik, 33. ceremonija, 34i, kratica za mlajši, 35. lesena posoda, 37. rodbin« ski poglavar, 38. čad, 40. zemlja, obdana z vodo, 42. žensko ime, 43. krajevni prislov, 4-4. družin« ski član (v narečju), 45. velik ptič. Navpično: t. velika riba, 2. gora na Koro« škem, 3. veznik, 4. veznik, 5. ime in priimek slovenskega pisatelja, 6. števnik, 7. nasprotja od vojne, 8. čut, 9. severni jelen, 13. zna, ve^ 14. uradni spis, t6. nravoslovje (tujka), 17. či« stilno orodje, 18. član izumrlega naroda, 20. zver, 22. avstralski ptič, soroden noju, 24. ve«« nik, 29. finsko pristanišče, 30. čaj (tujka), 32. del ograje, 34. moiško ime. 3*3. dolina v triglavskem pogorju, 36. rojstna hiš«, 38. ruska reka, mesec, 41, vernik, 42. pritrdilnica. Rešitev križank« it« 14 Vodoravno: 1. USA, 4. spi, 7. vsi, 10. str^ 11. greh, 12. aaa, 13. Olo, 14. vrt, IS. drog. 18. ru« da, 21. so, 22. poper, 25. et, 27. rja, 28. old, 29. ona, 30. da, 31. rojak, 32. ak, 33. Knin, 35. dira, 37. rop, 40. Ana, 41. čud, 43. osir, 44. naša, 45. pek, 46. tett, 47. dim. Navpično: 1. usad, 2. sta, 3. ara, 4. stoa, 5. potrpljenje, 6. Igor, 7. vrv, 8. ser, 9. Ihta, 16. Rojan, 17. opaii, 19. uroki, 20. denar, 21. os«, 39. pik, 41. čad, 42. uši. ■HH'ttmtii«HiHi i :iit' i mM maHuii K.*wtimi itfitiniHitfflinurirtfHt;: ;mann tamMMiifttf*—BHBt^ftMgiM^a Denar in zdravje Vprašanje, ali se more z denarjem, ki pre« haja v mnoge roke, mogoče tudi v roke oku« ženeev, prenašati bolezen, je vedlo do natanč« nih bakterioloških raziskav. Po novejših raziskavah zavoda za kužne bolezni Roberta Kocha se ta možnost teoretično ne da izklju« čiti, praktično je pa treba upoštevati, da ont«« ju^e cela vrsta okoliščin razšir je van je nalezlji" vib bolezni s kovanci, bankovci itd. Svetloba in izsušitev uničita razmeroma hitro številu« povzročitelje bolezni, a tudi kovina kovancev samih uniči v kratkem času bakterije, ki lepijo na njej. Nevarnost okužitve z denarjem je torej po sodbi omenjenega zavoda vsekako majhna. S tem seveda še ni dokazano, da j* umivanje rok po opravku z denarjem bres pomena. Hcrausgeberr ~| lajate!i drGretij Pečjak Prof i. R., profesor v pok. _ Schriftleiter - Urednik: France Kremžar, journalist, časnikar. .nM»«»k ... u« tiskarna« ~ Za »Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, Direktor, "ravnatelj. - Alle in Laibach - Vs v I iubliani .Domoljub.-s. ^l^-to«.™ JO IU. - Dopise ,o spisa sprejema uredništvi .Domo.juba.,naročninota^ Trtla-M* pa oprava »uomoimna«. — Oglasi se zaračunafo p« posebnem ceniku, — Telelon uredništva in uprave itev. 40-04.