Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec ■ P. b. b. ■ Zul.-Nr. 01Z022464
VESTNIK
Celovec • četrtek • 8. november 2001 štev. 45 (3143) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra

Predsednik R Slovenije na obisku v Avstriii
|k I a uradnem obisku pri pred-IM sedniku Republike Avstrije se je ta teden v torek in sredo mudil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki se je sestal tudi z zveznim kanclerjem Schiisslom in drugimi vidnimi predstavniki političnega življenja v Avstriji.
V pogovorih sta Klestil in Kučan obravnavala razširitev Evropske unije in včlanjenje Slovenije vanjo, položaj slovenske narodne skupnosti ter bilateralne odnose med državama. Klestil je zagotovil, da Avstrija popolnoma in v celoti podpira pridruževanje Slovenije v EU. Kučan se je srečal tudi z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner, z ministrom za gospodarstvo Bar-tensteinom in predsednikom avstrijskega ustavnega sodišča Adamovichem, s katerim sta govorila o prilagajanju državne zakonodaje na zakonodajo EU, o ustavnem varstvu človekovih pravic ter o izvrševanju razsodb ustavnega sodišča. Predsednik je imel priložnost govoriti tudi s predsednikom avstrijskih socialdemokratov Alfredom Gu-senbauerjem in predsednikom državnega zbora Heinzem Fischerjem. Kučana sta spremljala tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in pa ministrica za kulturo Andreja Rih-
MATURANTJE DVOJEZIČNE TRGOVSKE AKADEMIJE
vabijo na
maturantski
ples
v soboto, 10. novembra 2001, ob 19.30
v Dom sindikatov v Celovcu,
Bahnhofstraße 44
Za ples igrata
Alpe Adria Band in California
Avstrijski politiki so slovenskemu predsedniku zagotovili, da Avstrija ne namerava izvajati nikakršnih referendumov o priključitvi oziroma razširitvi EU. Na tiskovni konferenci pa je Kučan govoril na temo »Slovenija in Avstrija -partnerici in sosedi v bodoči Evropski uniji«. Veleposlanik R Slovenije na Dunaju Ivo Vajgl pa
je v torek zvečer vabil na svečano večerjo, kamor so bili povabljeni tudi predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev.
V sredo pa je Kučan obiskal dom in kulturni center Korotan, kjer je ob tej priložnosti bila otvoritev razstave tržaškega slikarja Klavdija Tutte.
I
'a
o
Nedelja
18. 11. 2001, 15.00 Kulturni dom Šentjakob
Skupina Akzent, Ledince Orkester Glasbene šole, Celovec Zbor »Carmina Slovenica«, Maribor
Slovenska prosvetna zveza Celovec
SPD »Rož« Šentjakob
SKD »Jepa-Baško jezero« Loče/Pečnica
KOTLJE
Krajevni praznik pri spomeniku NOB
' ožitje generacij zagotavlja I hitrejši razvoj kraja, so na-
Ob partizanskem spomeniku na pokopališču v Žitari vasi je bila letošnja osrednja slovesnost Zveze koroških partizanov na Dan mrtvih. Na sliki Aleksander Tolmajer, ki je z recitacijami obogatil prireditev.	Več na strani 2.
PREBLISK
gospod deielni glavar je bil \J hud. Prmejkokoš, tako hud, da bi najraje zaklel, pa še pljunil povrhu. Takole pride človek na nogometno tekmo najboljšega moštva na svetu -ali pa je bilo to morda na Koroškem, ne spomnim se natančno-, ki ti potem zgubi tekmo, ker je širi bil nepošten, sploh so ga za podkupili in saj vemo, kako te stvari tečejo. Znan po svoji oliki in obzirnosti pa je v tem srce parajočem trenutku glavarsko pozabil, da razmišlja na glas. Sploh pa: quod licet Jovi in tako naprej smejo take stvari početi vsi boviji (glej latinski slovar), zato pa ja hodijo na tekme!
Taka eksistenčna izkušnja bo prav gotovo povzročila, da
se bo zgoraj imenovani zavzel tudi za vse napačne razsodbe širijev pri SAK in pri mladih košarkarjih KOŠ. Kajti namreč so športu napočili zlati časi. Saj, kdo pa bo poslušal dolgočasne znanstvenike, ki ti znajo ure in ure referirati o
Tekme za bogove
tako vatnih temah kot je na primer vpliv luninih men na puberteto glist z ozirom na prenatalne travme majskih kebrov moškega spola.
Pa umetnost in kultura, lepo vas prosim! Malo »valos-sn, va/ossn« na televiziji, včasih še kakšen šotor s pivom in pečenimi piškami, pa je. In če kdo misli drugače, se bo tudi zanj našel kakšen širi. S. W.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
obvešča, da bo
v soboto,
1. decembra 2001,
s pričetkom ob 14. uri
občni zbor ZS0
v Kulturnem domu v Šentprimožu.
Na osnovi predlogov včlanjenih organizacij bodo delegati in delegatke prejeli/e izkaznico, ki po pravilih ZS0 ni prenosljiva na druge osebe.
povedali ustvarjalci in udeleženci proslave pri spomeniku NOB pod lipami ob krajevnem prazniku, zadnjo oktobrsko nedeljo. Kotlje na ta dan praznuje, v spomin in opomin na zgodovinske dogodke, ko so partizani 1943 leta pripravili zelo odmevni miting pred cerkvijo, dosegli, daje župnik govoril slovensko, poklonijo pa se tudi žrtvam okupatorjevega terorja.
Janko Tory, predsednik krajevne skupnosti, je pripisal pomembno vlogo razvoju kraja društvom: gasilcem, kulturnikom, lovcem, rdečemu križu, borčevski organizaciji in turističnemu društvu, ravenska županja Ivana Klančnik je med drugim spomnila na še nedokončan denacionalizacijski postopek osrednjega turističnega objekta Hotela Rimski vrelec, mladi pa so predstavili »Prežihovo pot« z enajstimi postojankami.
O odnosu do osvobodilnega boja in do povojnih pobojev je govoril Mitja Šipek, ki dvomi o možnosti prepoznavanja pobitih po toliko letih, obsoja početje nekaterih politikov, ki za storjena grozodejstva kar po čez obsojajo partizane in člane borčevske organizacije ter se zavzel za skupen spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne na slovenskih tleh.
S. Š.
UET KOMORNI ZBOR üJAHRE KÄMMERCHOR
20.00
I TUTIH
K
DAN MRTVIH
Dostojna poklonitev padlim za svobodo
"Tveza koroških partizanov je t.tudi letos ob Dnevu mrtvih pripravila svečanost ob enem od številnih partizanskih grobišč, posejanih po vsej Koroški. Letos je bila poklonitev spominu padlim in pobitim prvič na pokopališču v Žitari vasi. S petjem je slovesnost olepšal Šmi-helski fantovski kvartet.
Že pred 1. novembrom je ZKP skupaj z uradnimi predstavniki Republike Slovenije ponesla vence na partizanske grobove in tudi pred spomenikom v Žitari vasi je bilo obilo pisanega cvetja in vencev. Na kratko svečanost so prišli tudi bivši borci iz Slovenije.
Navzoče je pozdravil predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar, ki je v svojem nagovoru povedal, da se Zveza skupaj z nemško govorečimi deželani in nekaterimi drugimi organizacijami, včlanjenimi v društvo Memorial Kärnten/KoroSka, trudi za to, da bodo na spomeniku v Celovcu vklesana vsa imena žrtve nacizma in preganjanja v drugi svetovni vojni. Peter Kuhar je poudaril, da so vsa leta po vojni
preveč zanemarjali spomin na žrtve, ki so padle že po koncu vojne, tako kot na primer 15 partizanov v Glinjah, ki so nič hudega sluteč pozdravljali mimoidoče. To pa so bili domobranci na begu, ki so - že po koncu vojne - pobili mirno sedeče partizane.
Navzoče je pozdravil tudi Mirko Kelich, med njimi Avguština Majeriča, podpredsednika državnega sveta Republike Slovenije, generalnega konzula
Republike Slovenije Jureta Žmavca, predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Marjana Sturma, predsednico Zveze slovenskih žena Milko Kokot, predstavnico borčevskih organizacij Slovenije Tilko Blaha in druge.
Slavnostna govornica je bila Sonja Wakounig, ki je spomnila na vrednote, za katere so se borili partizani in za katere so dali svoja življenja, pa tudi na vrednoste danešnjega časa, na
čuječnost, ki je potrebna vsak dan, da bi preprečevali rasizem, intoleranco, izkoriščanje in vojne. Prav o teh vrednotah je v svojih besedah nadaljeval tudi Avguštin Majerič.
Partizansko pesem je ob grobu, v katerem leži tudi njen znaec iz vojnih časov in ki je padel zadnji dan vojne, zapela ob spremljavi zvokov kitare Vera Amenič. Izredno občutno pa je pesmi slovenskih pesnikov recitiral mladi igralec Aleksander Tolmajer.
V žitrajskem kulturnem domu KUMST pa se je nadaljevala družabnost ob manjšem prigrizku.
Inž. Peter Kuhar, predsednik ZKP
Šmihelski fantje so dodali koroško pesem
Spomenik v Žitari vasi
OBJAVA slovenskih osrednjih organizacij in Koordinacijskega odbora o postopku za pridobivanje podpor iz proračuna Republike Slovenije za leto 2002
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je uvedel nov postopek za dodelitev podpor Slovencem v zamejstvu in po svetu. Vse podrobnosti vsebuje »Javni razpis Republike Slovenije za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2002«, ki je obvezna osnova tudi za prošnje organizacij in društev slovenske narodne skupnosti na Koroškem za podpore v letu 2002 iz podpornih sredstev proračuna Republike Slovenije.
Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij sta v dogovoru z Uradom v Ljubljani prevzela nalogo, da razpošljeta na vse (sedanje) prejemnike podpor Republike Slovenije omenjeni razpis in obrazec »Predlog za sofinanciranje v letu 2002«, ki ga je treba izpolniti in vrniti osrednjima organizacijama v Celovcu, nakasneje do 23. novembra 2001.
Obe osrednji organizaciji sta tudi obvezani, da na osnovi dos-
pelih predlogov (prošenj) v Koordinacijskem odboru uskladita skupen predlog za Urad v Ljubljani, ki na podlagi tega dokončno odloči o dodelitvi podpornih sredstev.
Organizacije in društva, ki še niso prejemniki podpor Republike Slovenije, imajo seveda tudi možnost, da oddajo prošnje oz. predloge (izključno) pri osrednjih organizacijah, pri katerih lahko dobijo ustrezen obrazec. Obrazec pa je na razpolago tudi na internetu (http://www.si-gov.si/mzz/usps/zamejstvo.doc).
Pozivamo Vas, da nujno upoštevate nova določila, ki veljajo z razpisom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in predvsem tudi rok (23. 11. 2001) za oddajo predloga (prošnje) pri osrednjih organizacijah.
Celovec, 24. oktobra 2001
Bernard Sadovnik,
predsednik Narodnega sveta
dr. Marjan Sturm MAS,
predsednik
Zveze slovenskih organizacij
DVOJEZIČNO ŠOLSTVO
Politika zaostaja za potrebami prebivalcev
W ljub restriktivnim ukrepom l\deželne politike, se je na Koroškem število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok tudi v letošnjem šolskem letu povečalo.
Tomaž Ogris, vodja manj-šinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu, je povedal, da je na veljavno-stnem območju manjšinskega šolskega zakona v letošnjem šolskem letu v 63-ih ljudskih šolah k dvojezičnemu pouku
prijavljenih kar 1722 učencev, kar je 30,06 odstotka vseh šoloobveznih otrok. K temu je treba prišteti še dodatnih 116 otrok z obeh dvojezičnih celovških šol, ki jih omenjeni zakon ne pokriva.
Če k temu prištejemo še glavne in višje šole, je na Koroškem k dvojezičnemu pouku prijavljenih kar 3.210 učencev.
K tem številkam in dejstvu, da vse več prijavljenih otrok prihaja iz nemško govorečih družin, je Tomaž Ogris dodal, da politika na Koroškem očitno ne more slediti dejanskemu razvoju sodobne evropske družbe.
IZ SLOVENIJE
Panevropsko
gibanje
Qlovensko panevropsko gi-*}banje in sodelovanje v panevropski uniji ima zanimivo preteklost. Tako kot mlada samostojna država Slovenija, ki beleži desetletnico, prav toliko let beleži tudi obnovitev samega panevropskega gibanja v državi.Sodelovanje sega po znanih zgodovinskih dokumentih sicer 700 let na-zaj,vendar pa je oprijemljivejši smisel gibanje dobilo z enakopravnim sodelovanjem v ustvarjanju združene Evrope.
Slavnostna akademija ob 10-letnici, ki je bila pretekli teden v Ljubljani, je dobila na pomenu tudi zaradi pomembnih udeležencev in govornikov. Predsednik države Milan Kučan je poudaril pomen slovenskega gibanja pri prepoznavanju in priznanju mlade države Slovenije. »Širitveni proces EU bi moral biti prvenstveno proces preseganja notranjih delitev. Kajti Evropa, ki ni edino, temveč le eno od središč človeške civilizacije, bo samo tako lahko z drugimi središči sodelovala v dialogu o prihodnosti celotnega sveta«, je prav tako poudaril predsednik Kučan.
Na akademiji sta spregovorila še predsednik slovenskega gibanja dr. France Bučar in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Oba sta poudarjala predvsem dejstvo, da Slovenija realno gledano nima druge alternative kot Evropsko unijo. Aleš Kardelj
LJUBLJANA
Svetovno
prvenstvo v plesih
I jubljana in dvorana Tivoli L sta bila konec minulega tedna prizorišče enega največjih spektaklov zadnjih let. Tridnevno prvenstvo v latinsko-ame-riških plesih je privabilo na tisoče obiskovalcev, ki so imeli res kaj videti, pa tudi z rezultati
domačih, slovenskih plesalcev so bili lahko zadovoljni. Zlato medaljo sta si zasluženo priplesala Andrej Škufca in Katarina Venturini. Ne le občinstvo v hali Tivoli, tudi vsa Slovenija je poplesavala ob zvokih rumbe, sambe ali rock'n rolla. Uspeh je toliko pomembnejši, če vemo, da se je v okviru prireditve z naslovom »World Latin 2001 uvrstilo samo 13 od 77 parov iz 42 držav.
MEMORIALNI ODBOR V SPOMIN JOSEFA GUTTENBRUNNERJA
Zahvala
KI a dvorišču pred gimnazijo IV za Slovence stoji zdaj spominski kamen v čast Josefa Guttenbrunnerja.
Čigar korak se bo kdaj ustavil pred tem spominskim znamenjem, naj bi spravil človeka v razmišljanje nad vklesanim besedilom, ki vsebuje v svoji skromnosti veliko zgodbo o dobrem in plemenitem sodeže-lanu. In kdor jo pozna in je poštenih misli, naj bi si štel za svojo dolžnost, da to zgodbo, ki se je v stoletjih samo enkrat dogodila, ponese med ljudi, da jih prebudi iz otopelosti in usmeri njihova dejanja v cilje, v katere je bilo naravnano vse prizadevanje počaščenega slavljenca: v srečnejšo bodočnost naše domovine in vseh njenih prebivalcev.
Da jebilo to znamenje lahko dostojanstveno predano javnosti, je zasluga skupnih prizadevanj vseh koroških Slovencev.
Memorialni odbor se zahvaljuje vsem, ki so z gmotnimi sredstvi doprinesli svoj delež za pokritje stroškov in s tem omogočili postavitev spomenika, pa tudi vsem sodelujočim ob njegovem slavnostnem odkritju 25. oktobra 2001 ob obletnici Guttenbrunnerjeve smrti: godbi na pihala iz Šmihela pri Pliberku, pevskemu zboru gimnazije za Slovence, posebno še obema dekletoma, gojenkama te šole Nataši Sienčnik in Nini Popotnik, ki sta s klavirjem in violino izredno obogatili prireditev, pa seveda tudi pevcem iz pevskih zborov Podjune, Roža in Zilje, dirigentu mag. Romanu Verde-lu, ki je imel na skrbi vso pevsko in muzikalno izvedno.
Želimo, da bi ta slavnostna prireditev daleč odmevala po naši koroški zemlji v dobrobit obeh narodov dežele.
Q ri Linčiju na Moščenici pri I Bilčovsu je doma Melitta Reichmann, četrta kandidatka Skupnosti južnokoroških kmetov. Po maturi na Slovenski gimnaziji je nekaj časa delala v enem od takratnih mešanih podjetij, a ljubezen in poroka s kmetom Rupijem Reichman-nom sta botrovala odločitvi, da postane kmetica. Melitta Reichmann je mati treh hčera. Družina je kulturno zelo dejavna, saj mož Rupi in hčere pojejo pri zborih »SPD Bilka« oziroma so članice igralskih skupin, Melitta sama pa je mentorica mlajše društvene gledališke skupine.
Kot osveščena in politično zainteresirana žena se je vključila tudi v Zvezo slovenskih žena, kjer je zdaj podpredsednica.
Kmetica z dušo in razumom
Poklicu kmetice se je Melitta Reichmann zapisala z dušo in telesom, predvsem pa z razumom. Prav to je namreč na mali kmetiji, kot je Linčijeva, potrebno, če naj družina živi in preživi dostojno ter brez večjih skrbi za obstoj. Melitta in Rupi sta glav-nopoklicna kmeta. Ukvarjata se z govedorejo in mlečno produk-
MELITTA REICHMANN, KANDIDATKA SJK:
Kmetje naj bolj skrbijo za svoje zdravje
cijo. Pred leti je naneslo, da je sosed nehal s kmetovanjem, onadva pa sta vzela v najem tudi njegove njive in travnike. Zdaj imata v hlevu okoli petdeset repov, od tega 17 molznic. Letni mlečni kontingent znaša 62.000 litrov.
Drugi dohodkovni vir, ki pa je zaradi nizkih cen mesa trenutno nižji, je govedoreja.
Pri Linčiju ne dokupu-jejo telet, ampak jih sami vzrejajo in jih kot bike pozneje prodajo za zakol. Doma sami ne koljejo, ker EU nekdanjega načina domačega zakola govedi ne dovoljuje več, stroški za lastno klavnico pa bi daleč presegli dobiček. »Kot povsod, moramo tudi mi dobro premisliti vsako investicijo. Na eni strani je to
sicer trdo, po drugi strani pa razvoj narekuje, da se moramo
Melitta Reichmann, kandidatka SJK
tudi kmetice in kmetje ravnati po tržnih in ekonomskih zakonitostih in čim bolje uporabiti vse, kar nam lajša delo in živ-
ljenje na kmetiji«, pravi Melitta Reichmann.
Kmetom in kmeticam lahko delo olajša tudi računalnik. Melitta vsem priporoča, da se čim prej seznanijo z njim in ga vključijo v svoje delo.
Socialno in zdravstveno varstvo
Pomembni težišči njenega delovanja za kmetice in kmete sta področji socialnega in zdravstvenega varstva. Sama je bila pred kratkim na zdravljenju in iz lastne izkušnje priporoča vsem kmeticam in kmetom, naj čim večkrat obiščejo zdravilišča in izkoristijo tudi druge zdravstvene programe. »Ne poznam kmetice ali kmeta, ki ne bi imela ali imel težav s križem«, ugotavlja Me-
litta Reichmann. Za čas zdravljenja ponuja kmetijska zavarovalnica usluge »obratne pomoči«. To ponudbo so tudi Linčijevi koristili, in pravijo, da ji je »bila v veliko pomoč«. Sploh pa so dnevi zdravljenja tudi dragoceni dnevi za oddih in počitek.
Steber zdravja pa je predvsem zdrava prehrana. Prav zato Melitta Reichmann dobri prehrani namenja veliko pozornosti ne le doma, ampak tudi kot kandidatka SJK. Ko smo jo obiskali, je obirala grozdje z brajde, napeljane po južni steni skednja.
Podjetne kmetice
Pregovor, da žena pri hiši podpira tri vogale, še posebej velja na kmetijah. Pa vendar je v stanovskem zastopstvu malo kmetic, kar žal velja tudi za Skupnost južnokoroških kmetov. Melitta Reichmann poziva kmetice, da z več samozavesti in korajže prevzemajo javne funkcije, kajti »konec koncev moramo kot kmetice iz dneva v dan dokazovati, da smo tudi samostojne podjetnice«. Temu ni kaj dodati.
Franc Wakounig
DIPL.INŽ. MICHAEL JOHANN, 1. KANDIDAT ZELENIH
Zeleni prvič v kmetijski zbornici
Qrvič v svoji precej kratki I zgodovini kandidirajo Zeleni v koroško kmetijsko zbornico. Njihov glavni kandidat je Michael Johann, inženir gozdarstva, ki ima v Borovnici pri
Apačah gozdarsko podjetje. Prav zato so mu skrbi, težave in problemi gozdarstva in kmetov, ki živijo od gozda znani, saj so tudi njegovi.
Johann ugotavlja, da kmetijska zbornica ne zmore več pokriti vseh interesnih konfliktov in potreb, ki danes zadevajo kmeta. Predvsem hitrim strukturnim spremembam, katerim je izpostavljeno vse več kmetov, zbornica ni kos. Zato tudi različne podpore, ki jih kmetijstvo danes lahko koristi, dostikrat niso nič drugega kot humana pomoč pri ukinjanju kmetij.
Kakovost namesto mase
Zeleni se zato zavzemajo za trajno varstvo kmetij. Pri tem bo tre-
ba skrbeti za rast kakovosti kmetijskih izdelkov. Kajti politika agrarnih presežkov in preobilja dolgoročno vodi v nove probleme. Že samo odstranjevanje teh presežkov stane ogromne vsote državnih sredstev, ki bi jih drugod bolj smotrno uporabili in vnovčili. Zeleni zato predlagajo ekologi-zacijo kmetijstva, katere cilj niso le zdrava tla, in s tem tudi zdrava prehrana, pač pa trdne kmetije. Na tej podlagi, tako zeleni, bo možno dvigniti kakovost kmečkih izdelkov.
Podpore in delovno mesto
Druga zahteva je stopnjevanje podpor za ekološko kmetovanje. Še vedno dobivajo agroin-dustrijski obrati večje podpore kot biološki kmetje. Zeleni predlagajo letno podporo za bio-kmetije med 5.000-8.000 šilingi na ha. Pri dodeljevanju podpor naj bi bil važen kriterij tudi vprašanje delovnih mest. Znano je, da agroindustrijski obrati prav zaradi racionalizacije nudijo dosti manj delovnih mest kot pa male kmetije.
Brez genske tehnike
Avstrijsko kmetijstvo je do nedavnega prav v zvezi z gensko tehnologijo veljalo za neopo-
rečno in čisto. Letos pa so kmetje prvič posejali gensko manipulirano koruzo, in oblast je reagirala mlačno. Namesto da bi z vsemi možnimi koraki ukrepala proti genski zastrupitvi rastlin, tal in prehrane, hoče vlada zvodeneti predpise in legalizirati uporabo gensko manipuliranega semena. S tem pa ukrepa v smislu podjetij, ki skušajo dobiti monopol nad vsemi semenskimi sortami na svetu. Zeleni zahtevajo poostritev ukrepov proti uporabi gensko manipuliranega semena in ustanovitev lastne državne semenske banke oziroma agencije, ki naj bi kmete oskrbovala z neoporečnim in naravnim semenom.
Gozdarstvo in žage Val ekonomske globalizacije je zajel tudi gozdno gospodarstvo in žage. Odločilna je namreč masa. Mali in srednje veliki gozdni obrati in kmetje, ki so doslej živeli od gozda, ne morejo konkuritati z uvoženim lesom, ki jim zbija ceno. Brutalno pravilo, da večji požre manjšega, žal velja tudi za žage. Ce se bo razvoj nadaljeval, bo ostalo nekaj velikih žag, ki bodo diktirale količine odvzetega lesa in cene. To pa je seveda zastrašujoča napoved.
Zeleni zato predlagajo posege za ohranitev majhnih in manjših žag. Domača gozdarska podjetja in kmetije pa naj bi se združili na zadružni osnovi, da bodo laže kos ekonomskim in strukturnim pritiskom in spremembam. Tudi tu naj bo kakovost glavno vodilo njihovega delovanja.
Franc Wakounig
Glavni kandidat Zelenih inž. Michael Johann
HANS THALER-KANDIDAT
SOCIALDEMOKRATSKIH
KMETOV
Zagotoviti obstoj malih kmetij
kmetovanja, je Hans Thaler mnenja, da je treba to obliko kmetovanja tudi v prihodnosti podpirati. Zelo pomembna in odločilna je zagotovitev socialne varnosti malih kmetov. »Politika oziroma zakonodajalec z dvojnimi merili merita polkme-te, ki kar dvakrat plačujejo socialne prispevke. Podobno je pri investicijskem pospeševa-
/■' lavni kandidat SP kme-VJ tov Hans Thaler se je rodil 9. oktobra 1963, kmetuje in živi pa na gorski kmetiji na višini 1.400 metrov, v coni IV. Oče hčerke in sina je leta 1982 prevzel kmetijo od staršev. Kmetija ima enotno vrednost v višini 25.000 šiingov. Ukvarja se pretežno s plemenskimi kravami (12 do 15), poleg tega si služi denar kot gozdni delavec, pozimi pa pluži ceste.
Po ljudski šoli je obiskoval politehnični razred in kmetijsko poklicno šolo. Od leta 1996 je odbornik Kmečke zbornice in član občinskega predstojništva v Winklemu. Njegov moto pa se glasi: »Za odprtost in poštenost«.
Za socialno varnost »Prvič kandidiram kot glavni kandidat in moj cilj je podpirati male in gorske kmete ter pol-kmete. Opiram se na zeleno poročilo, iz katerega je razvidno, da je majhnih kmetij (do 25 ha površine) vedno manj. Zahtevamo pravično razdelitev pospeševalnih sredstev, to se pravi, da morajo mali kmetje dobiti več kot veliki. Danes je ravno obratno.« Glede razširitve EU na jugovzhod, je mnenja, »da je lokomotiva gospodarstvo in moja naloga je, da iztržimo za kmete čim več in da se dobro pripravimo na ta proces«. Kar se tiče biološkega
Glavni kandidat socialdemokratskih kmetov Hans Thaler	Foto štuMj
nju. To je treba pravično rešiti. Delitev v razrede ni pravilna. V primeru brezposelnosti kmet ali kmetica, če presežeta določeno enotno vrednost, ostaneta praznih rok. To je skrajno nesocialno.« Kako priti iz tega začaranega kroga, pa meni simpatični Hans Thaler: »Pri proizvodnih cenah ne vidim veliko možnosti, ker sta trgovina in gospodarstvo premočna. Izhod vidim v ciljnem pospeševanju in znižanju cen goriva.«
Kot mala frakcija bodo tudi v prihodnosti kritično spremljali politiko v stanovskem zastopstvu in opozorjali na stvari, ki niso dobro urejene. Cilj socialdemokratske frakcije je, da bi postali močnejši in da bi dosegli šesti mandat, ki so ga pri preteklih volitvah tesno zgrešili.
Mirko Štukelj
OSREDNJI KONCERT SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Pevski zbor z vrha zborovske scene
Q lovenska prosvetna zveza J skupaj s krajevnimi društvi, SKD »Jepa-Baško jezero« iz Loč, SPD »Rož« iz Šentjakoba, MePZ »Podjuna« in SPD »Edinost« iz Pliberka in MoPZ »Kralj Matjaž« iz Libuč, pripravlja osrednji koncert, ki ga je poimenovala »Pesem mladih«. Na dveh koncertih, prvi bo v nedeljo, 18. novembra, ob 15. uri v Kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu, drugi pa teden dni kasneje, prav tako v nedeljo, 25. novembra, ob 14.30 v Kulturnem domu v Pliberku, bo ob skupini »Akzent« iz Ledine, Orkestru Glasbene šole iz Celovca in Kvintetu »Folteja Hartmana« iz Pliberka nastopil tudi dekliški mladinski koncertni zbor »Car-mina Slovenica« iz Maribora.
Za koncertni zbor »Carmina Slovenica«, ki ga vodi dirigentka Karmina Šileč, je značilna izredna zborovska pevska arti-kulacija, svoje izjemne projekte pa nenehno nadgrajuje in pri
tem sestavlja učinkovite zborovske scenske sinteze. Glasbeni kritiki so si enotni, da zbor ne pozna niti interpretativnih, niti idejnih, kompozicijskih in tematskih meja. Domiseln in ustvarjalen zbor odlikujeta predvsem disciplinirano delo in profesionalnost.
Koncerti, gostovanja in tekmovanja zbora »Carmina Slovenica« so po vsem svetu deležni najboljših kritik in niso redke ocene, ki jih uvrščajo med najpomembnejše zbore zadnjih let na svetovni mladinski zborovski sceni. In nihče ne pozabi dodati, da jih odlikujeta tudi neverjeten pevski žar in mladosten polet.
Dirigentka Karmina Šileč je za vodenje komorne, otroške in mladinske zborovske zasedbe v zadnjih letih prejela številne najuglednejše mednarodne nagrade. Leta 2000 je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada, in sicer za glasbeno scenski
projekt sodobne glasbe »Vam-pirabile«.
Članice in člani pevske skupine »Akzent« iz Ledine, ki jih vodi Anica Lesjak-Ressmann, skupaj pojejo že skoraj dve desetletji. V svoj program uvrščajo tako tradicionalno kot moderno zborovsko literaturo v različnih jezikih.
Kvintet MoPZ »Foltej Hartman«, ki ga vodi Martin Kušej, sestavljajo mladi pevci, v svoj repertoar pa uvrščajo predvsem slovenske narodne pesmi.
Orkester Glasbene šole Celovec, ki ga vodi Roman Verdel in v katerem v glavnem igrajo dijaki Slovenske gimnazije, je prvič nastopil pred dvema letoma na koncertu ob 20-letnici Slovenske glasbene šole.
Več zanimivih podatkov o koncertnem zboru »Karmina Slovenica« lahko poiščete na njihovi spletni strani: www2.ar-nes.si/~carmina/
Irena Destovnik
PREMIERA V ŠENTJANŽU
Prezahtevno »Drezanje v kamen«
Qrecej razmišljujoče postavil ljena igra Franeta Puntarja se je preteklo soboto na šent-janškem odru predstavila že drugič. Pred leti še v dvorani »pri Tišlarju« v režiji Petra Militarova in izvedbi dorašča-joče mladinske skupine. Režijska koncepta obeh režiserjev, tokrat Nika Krajnc-Kusa, sta bila različna. Prav. Le igralci so bili po mojem prepričanju tokrat za nekaj let premladi. Za razumevanje teksta in vživ-ljanja vanj je razlika petih, šestih let pomembna in pri tem je treba povsem razumeti, da se igralci v otroški starostni dobi (osem let) niso mogli vživeti v drezanje kamna in njegovo odzivanje.
To je bil osnovni problem predstave in režiser si pri tem ni mogel kaj dosti pomagati. Take predstave, ki se otrok ne »primejo«, je tudi težko režirati in ves trud je le polovično poplačan.
V Šentjanžu pa smo ob tem doživeli zelo lepe kostume, ki
sta jih načrtovala in pripravila režiser in njegova žena Polona, glasbo Lada Jakše (sinhronizacija ni bila povsem usklajena), najbolj pa je navdušila scenska zamisel režiserja in njenega izvajalca Martina Moschitza. Scena se nam je odpirala v globino, povečevala oder, nam za vsakimi žaluzijami posredovala nove estetske in izpovedne užitke.
Tudi igralci so se odrezali. Eni bolj, drugi so bili še bolj nerodni, vendar potrudili so se vsi. Naj jih naštejemo: Alena Wieser, Mateja in Dejan Boročnik, Jani in Miro Müller, Aleksander in Dejan Mostetschnig ter Katarina in Ana Stefaner.
Pri sami izvedbi je za tonsko mizo sedel Martin Mo-schitz in ob tem upravljal tudi z lučjo.
Zanimivo bi bilo, če bi ista igralska skupina predstavo ponovila čez nekaj let - najbrž bi bila precej drugačna.
J. R.
PREMIERA V MESTNEM GLEDALIŠČU CELOVEC
0 red dvajsetimi leti smo čepeli li pred televizorji in nestrpno čakali nadaljevanko Vas ob meji, ki so jo posnekli na osnovi teksta Thomasa Plucha. Tedaj je serija dvignila nemalo prahu v zaprašeni deželi, celo v deželnem zboru so se ukvarjali z njo, domovini zveste organizacije pa so kar zahtevale, da je treba oddajanje kratkomalo prepovedati in sploh na Dunaju ne razumejo Korošcev in koroške problematike in nimajo pravice do ustvarjanja takih filmov.
Po nekdanji predlogi za film je Bernd Liepold-Mosser priredil tekst za gledališče. Hitre sekvence z različnimi prizorišči, ki so za film neobhodno potrebne, gledališče pa si jih že iz tehničnih razlogov teže privošči, so bile rešene z dvojnim oziroma celo trojnim odrom.
Naj povem vnaprej: nekdanji škandal se ni ponovil. Ne zato, ker bi vsebina ali pa besedilo izgubila zobe ali bi ne bila več aktualna. To o škandalu naj bi bila šala: ne gre za škandalizi-ranje, vendar je manjšinska problematika izgubila brizant-nost sedemdesetih in osemde-
Vas ob meji
setih let, to pa je po eni plati dobro, po drugi pa slabo, kajti položaj manjšine se ni zboljšal. Tudi nekaj dodatnih zaščitnih ukrepov ne spremeni dejstva,
da manjšina številčno in sub-stantivno nazaduje.
Filmski tekst na odru je tvegana zadeva in to se je izkazalo tudi tu. Veliko skrbi, vsaka sce-
na izdelana do potankosti, protagonisti vsi po vrsti odlični, pa vendar se zadeva vleče. Te vmesne nižave pa je rešil konec, ki je naravnost frapanten in ki je dvignil in razgibal dvorano. Sarkastično ponazarjanje odnosa večine do manjšine: DAS Volksgruppenmuseum, na katerega bo dežela ponosna!
Muzej voščenih lutk, dvignjen od tal, nerealen in vendar edina iskrena primerjava. Človeka kar zmrazi.
Režiser Alexander Kubelka je očitno imel preveč rešpekta pred tekstom, saj bi slednji prenesel še kakšno črto več; moteče tudi pretirano ponavljanje besedila. Scena odlična in funkcionalna: oder na odru, obešen na jeklenih vrveh, omogoča akcijo na več ravneh.
Hkrati daje vtis nečesa nerealnega, kakor je pač nerealna diskusija o manjšinski problematiki nasploh.
Sodelovanje nemško- in slovenskogovorečih igralcev pa je bilo kratkomalo impozantno. Prehajanje iz enega jezika v drugega je bilo normalno, logično, nič narejenega, tako poznamo koroško situacijo. Jezikovno delo z igralci, neveščimi slovenščine, sta odlično opravila Magda Kropiunig in Ludvik Karničar.
Med igralci sta zagotovo blestela Andreas Puehringer v vlogi vaškega bebca in pa Heinz Tri-xner kot Karničar, ki je mojstrsko izdelal lik starajočega se človeka tako v mentalnem kot fizičnem pogledu. Štefka Drolc, grande dame slovenskega gledališča, je pretresla s svojo poetično monumentalnostjo. Odlični tudi Matjaž Tribušon kot Schellander, Susanne Kubelka kot Herta, njegova žena, pa Bernhard Majcen kot župan in Peter Raab kot gostilniški gost. Magdalena Kropiunig pa je za take dvojezične vloge seveda idealna.
5. W.
Prizor iz krstne razstave
Marco Tolmaier v vlogi sadističnega moškega
Tudi Samo Lampichler si zasluži vse priznanje
PETA OBLETNICA KOMORNEGA ZBORA SPD »BOROVLJE«
V soboto koncert pri Cingelcu
Q ilo je 11. novembra leta D 1996. Pri Cingelcu na Trati so se zbirali pevke in pevci na prvi vaji mešanega zbora SPD »Borovlje«. Po daljši razpravi so izbrali tudi ime zbora: Komorni zbor SPD »Borovlje«.
Ime zbora naj bi nakazovalo tudi njegovo programsko in repertoarno usmeritev. Ta naj bi poleg utečene in znane pevske ponudbe, kot so to narodne in ponarodele pesmi, še prav posebej obsegala tudi klasično, sodobno ter mednarodno literaturo. Vse do danes zbor zavestno deluje na teh temeljih in jih skuša še poglabljati. Od njegove ustanovitve naprej zbor vodi mag. Roman Verdel, ki mu je seveda vtisnil svoj pečat.
Svoj krstni nastop je zbor imel prav za odprtje deželne razstave 26. aprila 1997 v Borovljah. Odmev na novo skupino, ki je tako korajžno in samozavestno vstopila v krog zborov, je bil zelo dober ter obetajoč.
Po petih letih delovanja se je Komorni zbor SPD »Bo-
rovlje« uveljavil v koroškem zborovskem spektru. Skupno z MePZ »Sele« je izvajal mašo v Borovljah, sodeloval je na različnih osrednjih koncertih in pevskih revijah, redno nastopa na prireditvah občine Borovlje, med stalnice pa vsekakor sodi prireditev »Dober večer, sosed«, ki jo zbor vselej sooblikuje. Prav posebej pa se zbor zavzema so dobre stike z zbori v občini in neposredni soseščini.
Komorni zbor je takorekoč naslednik in nadgradnja nekdanjega Moškega zbora »Borovlje«. Ob njegovi petnajstletnici je bila izražena želja po razširitvi in popestritvi pevske ponudbe v društvu in po vključevanju dekliških in ženskih glasov. Sad tega je Komorni zbor SPD »Borovlje«, ki bo v soboto, 10.novembra ob 20. uri pri Cingelcu na Trati imel koncert ob svoji petletnici. Vsi prisrčno vabljeni! Spored bo popestril godalni kvartet »Enzo Fabiani« iz Ljubljane.
Komorni zbor SPD »Borovlje« vodi mag. Roman Verdel
PREMIERA MLADIH RAD1ŠAN0V
»Podstrešje« na mrzlem podstrešju
I	I laden sobotni večer na mrz-
II	lem podstrešju Kulturnega doma na Radišah je kar ustrezal besedilu neurejene psihodrame, po svojem absurdne, dokaj nerealne, zato pa izvajalsko zelo zahtevne. Iztok Alidič je z mlado radiško mladinsko avand-gardo naštudiral »Podstrešje«, igro manj znanega slovenskega dramatika Janeza Žmavca. Ideja, igrati »Podstrešje« na podstrešju, je pravšnja in ustrezna, le en koledarski mesec prepozna. Tako da nas je nekatere, za nizke temperature premalo oblečene, kar precej zeblo. Sicer pa je bil to naš problem.
Alidič, poznan že po avand-gardnih predstavah v kranjskem »Teatru čez cesto«, se je lotil slengovskega besedila, ki pa ga je skupina na srečo očistila in »prevedla« v prav lep zborni jezik. Če je bila že dramaturgija precej nejasna, bolje rečeno zmedena, je bil vsaj jezik v retorični interpretaciji sprejemljiv, celo všečen. Igra se torej dogaja na podstrešju. Mogočnost scene je omogočalo veliko podstrešje kulturnega doma z mogočnim tramovjem, dvema železnima posteljama, skrinjo in še marsičem. Za ti-
pično podobo je bilo celo nekoliko preveč pometeno, pospravljeno, brez običajno nepotrebne krame in pajčevin.
Dramaturško nedodelana zgodba je v bistvu grozljiva. Naj ponovim režiserjevo analizo: »Nič hudega sluteča mlada nedolžna človeka, ki sta se po čistem naključju znašla v pajkovi mreži, razpeti med tramovi nekega bivališča, sta izpostavljena strašni torturi na podstrešju živečega moškega, delno tudi ženske, dveh sadistov, za katera ne vemo niti tega, v katerem času živita; skorajda se vprašamo, ali vse skupaj ni fikcija in privid.«
Ta turtura in shizofreni značaj moškega, ki se izražata z nasiljem, sadizmom, sarkazmom in deloma tudi grotesknostjo, sta poglavitni karakteristiki predstave. Tako turturo bi lahko igrali tudi v zgodbah iz naše preteklosti, moški namreč kaže fašistoidne poteze, njegovo ravnanje je izraz duševno bolne ali pa fanatične osebnosti.
Radiški igralci so predstavo imenitno izvedli. Blestel je Marco Tolmaier v vlogi sadističnega stanovalca podstrešja.
Ustvaril je poglobljeno karakterno vlogo z vsemi primesmi duševno vsaj neuravnovešene osebnosti. Gib, maska in neverbalni izraz so ga še dopolnjevali.
Mladi par Minu in Matijo sta dokaj dovršeno zaigrala Sandra Lampichler in Samo Lampichler. Tudi njuni vlogi sta bili zahtevni, zato njuna interpretacija zasluži vse priznanje. Ženska v vozičku, ki jo je upodobila Majda Ogris, je bila morda zaradi igralkine mladosti nekoliko manj prepričljiva. Izrazno pa je poskušala slediti sadizmu svojega partnerja, neuravnovešenega moškega.
V predstavi so sodelovali še svetovalka za gib Rezka Kanzi-an, glasbeni vložkar Jernej Alidič, luč, ton in pridne roke pa so prispevali še Hannes Tolmaier, Adrijan Povše in Niko Wieser.
Predstava radiške mladinske skupine, ki jo združuje Aleksander Tolmaier, je zagotovo pomemben eksperimentalen avandgardni dogodek. Kulturnim in prosvetnim društvom bi svetoval, da jo spomladi povabijo na podstrešja svojih kulturnih domov.	Jože Rovšek
CELOVEC-RAZSTAVA DEL SIMONA VERATSCHNIGA
Bienalske impresije
Umetnik samouk Simon Ve-ratschnig se v znani kavarni »Bei uns« v Celovcu predstavlja na povsem nov način. Prvič si je izbral za oblikovanje svojih del, ki so nastala ob obisku svetovno znane razstave »Bienale« v Benetkah, ma-loformatne podobe. Ob ogledu te impozantne razstave, ki posreduje prerez sodobne svetovne umetnosti, je številne inspiracije, občutke in razmišljanja predelal v barvite kompozicije, ki sedaj krasijo
Simon Veratschnig z vtisi iz Benetk
stene tega priljubljenega lokala. Razstava je na ogled do 21.
Foto: Štukelj
novembra v obratovalnem času.
LJUBLJANSKI MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL
Filmi s socialno problematiko
Nove knjige, novi filmi, razstava Andyja Warhola. Naporno obdobje za Ljubljančane - in vse tiste, ki niste zapečkarji -še posebej, če si boste ogledali vseh sto filmov, ki bodo med 6. in 19. novembrom prikazani na 12. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu.
Na lanskem festivalu si je filme ogledalo kar trideset tisoč obiskovalcev, kar za Ljubljano, ki ni prav velika, ni mačji kašelj. Pravzaprav to govori tudi o kroničnem pomanjkanju dobrih filmov v slovenski prestolnici, kjer v večini kinematografov prevladujejo tržno uspešni filmi »holivudske« proizvodnje.
To pa je tudi namen festivala, ki želi prikazati prezrte
kakovostne filme in avtorje ter nagrajene - in tudi nenagrajene - filme drugih festivalov. Med izbranimi filmi so tudi filmi, ki zaradi svoje nenavadnosti nikoli ne bodo imeli toliko gledalcev, da bi jih filmski distributerji odkupili.
Kot vsako leto bodo tudi letos filmi razdeljeni na več sekcij. V sekciji »predpremiere« bodo vrteli zmagovalne filme z drugih festivalov, ki bodo kasneje uvrščeni v redni spored. V »obzorjh« bodo prikazani filmi, ki jih kasneje ne bo moč videti, »perspektive« pa bodo zapolnili mladi obetavni avtorji. Filme za »Ekranove perspektive« so izbrali sodelavci revije Ekran, v sekciji »jug-jugovzhod« bodo najzanimivejši filmi iz tega
dela Evrope, »fokus« bo gostil južnokorejsko kinematografijo, »posvečeno« pa bodo zapolnili filmi francoske filmske režiserke Claire Denis.
Selektorji so poudarili, da je med letošnjimi filmi največ takih s socialno, predvsem družinsko problematiko, kamor se uvršča tudi v Benetkah nagrajeni slovenski režiser Jan Cvitkovič s filmom »Kruh in mleko«.
O še enem, prav tako zanimivem ljubljanskem dogodku, potujoči razstavi Andyja Warhola - odprtje je bilo 6. novembra - pa naslednji teden.
Več o filmih in programu na spletni strani Cankarjevega doma: www.cd-cc.si
Irena Destovnik
PRIREDITVE
ČETRTEK, 8. 11.________________
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani
-	komenda Rebrca
19.30 Fiesta Mexicana, mehiške pesmi in plesi
PETEK, 9. 11.__________________
BAD BLEIBERG, Perschazeche -SPD Žila in Dvojezični zbor 19.30 Koncert »fiesta mexicana« Coro Academico de Mexico
VELIKOVEC, Zavod šolskih sester
-	PD Lipa
19.30 Literarno branje - iz svojih del bo bral Martin Kuchling
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Multivizija in razstava »Ostrenje pogleda«. Prelivna diaprojekcija z živo izvedeno glasbo (Lado Jakša, Tonč Feinig, Kristijan Filipič
SOBOTA, 10. 11.________________
ŠENTJANŽ, k & k - Delovna skup: nost »Avstrijske narodnosti v SPÖ
19.00	Občni zbor
CELOVEC, dom sindikatov 19.30 Maturantski ples dvojezične trgovske akademije. Za ples igra: »Aple Adria Band« in »California«
PLEŠERKA, pri Habnerju - SPD Zvezda
19.30 Film »Reichskristallnacht»
OBIRSKO, pri Kovaču - EL Železna Kapla, SJK
20.00	Martinovanje s koncertom. Nastopajo: MePZ Danica, dekliška vokalna skupina iz Slove-njega Plajberka, Kvarteet Virum, nato ples z ansamblom »Rosa«
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati
-	SPD Borovlje
20.00 5-letnica Komornega zbora SPD »Borovlj«. Sodelujejo: Komorni zbor SPD »Borovlje« in Godalni kvartet Enzo Fabiani iz Ljubljane
DOBRLA VAS, pri Roscherju -Športno društvo EAC
20.00	Martinovanje
NEDELJA, 11. 11________________
ŠMIHEL, far. dvo. - KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igra »Zmaj Andrejček«. Nastopa Burekteater iz Velenja
ŠMARJETA, farna dvorana - KD Šmaijeta-Apače
19.00	Martinovanje. Kulturni spored: MoPZ iz Radiš, Šmaiješki kvartet
TOREK, 13. 11._________________
ŽVABEK, ljudska šola - KPD Drava in Ljudska šola Žvabek
15.00	Medkulturni projekt Čudežen svet« z umetnikom iz Pliberka: Andreas Schippek
DUNAJ, Slov. znanstveni inštitut
18.00	Predstavitev knjige S. Eiletz »Zgodovina neke kolaboracije: boljševiki in Nemci 1914-1918
CELOVEC, Musilova hiša 19.30 Paul Parin - Der Traum von Segsu; branje
SREDA, 14. 11._________________
ŽVABEK, v Posojilnici
18.00	Martinovanje s sv. mašo
ČETRTEK, 15. 11._______________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
17.00	Aroma-Bazar - eterična olja za dobro počutje
CELOVEC, Klgft. Ensemble - k & k
20.00	Art. Gledališki abonma. Gostuje SNG Ljubljana - mala drama
PETEK, 16. 11._________________
CELOVEC, Mladinski dom
11.30	Lisistrata. Gostovanje z gledališko predstavo Kuge iz Gradiščanske
ŠENTJANŽ, k & k
17.00	Otroške ure »Filmi, branja in pripovedi«
PLIBERK, kulturni dom
19.00	Podelitev Einspielerjeve nagrade
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana
-	SPD Zarja
19.30	Lisistrata. Gostovanje z gledališko predstavo Kuge iz Gradiščanske
CELOVEC, Cd-Cafe Pankraz
20.00	mihgroup in concert
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati
-	SPD Borovlje
20.00	Predstavitev zgoščenke Kvarteta Borovlje »Pesem pozabljena ne bo«. Nastopajo: Kvartet Borovlje, Manfred, Kvartet Smrtnik
SOBOTA, 17. 11.________________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
19.00	Občni zbor SPD Danica.
Glasbeni okvir: MePZ SPD Danica, Zbor »Korenine Danice«
RADIŠE, kult. dom - SPD Radiše
19.00	Občni zbor
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30 Martinovanje. Gostuje folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike in tamburaši iz Metlike
PLEŠERKA, pri Habnetju - SPD Zvezda
19.30 Film »Heimattreu & Kämtnerverrat«
NEDELJA, 18. 11._______________
ŠENTJAKOB, kulturni dom
15.00	Osrednji koncert »Pesem mladih«. Sodelujejo: skupina Akzent iz Ledine, Orkester Glas. šole Celovec, Carmina Slovenica iz Maribora
PLIBERK, farni dom
15.00	Žogica Nogica. Nastopa mladinska gled. skupina KPD Planina
SELE, farni dom - KPD Planina
18.00	0 debelem pradedku in razbojnikih. Nastopa mlajša mladinska gledališka skupina SPD Bilka
SREDA, 21. 11__________________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30 Auf dem Jakobsweg - die menschliche Seele auf der Suche nach Ganzheit; referent: Dr. Günther Mattitsch
PETEK, 23. 11._________________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Koncert »Šwinging Strings«
SELE, farni dom
19.30 Predstavitev zgoščenke Kvarteta Borovlje »Pesem pozabljena ne bo«. Nastopajo: Kvartet Borovlje, Manfred, Kvartet Smrtnik
ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA
vabi na	s»
seminar lil.
v letu evropskih jezikov od 23. do 25. novembra 2001 v Portorožu na slovenski obali.
Prijave sprejema ZSŽ, tel. 0463/ 514300-40, kjer boste dobili tudi natančen program in druge informacije.
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 02.11. I 18.00 Zrcalo kultura: Bewegte Identitäten 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Teen Beat Attack 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Planet Of The Apes
01.00	Zrcalo kultura (pon.) 02.00 Glasba
- jazz/world 05.45 Na današnji dan______
SO 03.11. I 18.00 Campus 18.45 Poročila
19.00	Special: Abenteuer Erziehung: The-
ma: Anerkennung 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 24.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
NE 04.11. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba- jazz/world 01.00 Nedelja drugače
02.00	Glasba - jazz/world 05.45 Na da-
našnji dan______________________________
PO 05.11. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Topel veter 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Con-text XXI 24.00 Forum: Symposium Reisen: Wolfram Pyta 01.30 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
TO 06.11. I 18.00 V pogovoru: Ruzsa Nikolič 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 21.30 Glasba 22.00 Special (pon.): Abenteuer Erziehung 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
SR 24.10. I 18.00 Literarna kavarna
18.45	Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop
22.00	Mad Force/ Hip Hop 24.00 Zajtrk s profilom (pon.) 1.30 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan__________________
ČE 25.10.1 18.00 Po Koroškem: Šolarji in študentje proti mamilom 18.45 Poročila
19.00	Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.): 24.00 Glasba -jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.)
01.45	Glasba - jazz/world 05.45Na da-
našnji dan______________________________
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 8. 11.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja 18.00 Praznična______________________
PE 9.11.118.10 Utrip kulture_________
SO 10.11.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 11.11.1 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena m.
PO 12. 11. | 18.10 Kratki stik_______
TO 13. 11. | 18.00 Otroški spored____
SR 14. 11.1 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
06.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem___________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 11. 11.113.30 ORF 2 • Prvi uradni obisk predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na Dunaju. • Maturantski ples Dvojezične zvezne trgovske akademije letos pod geslom »Servus, srečno, ciao«. • Strokovni sejem gozdarstva in lesarstva v Osojah: DS Južna Koroška/ Südkärnten predstavlja stroj za ob- in predelavo okroglic, ter vsestransko uporabo teh vse do koče brunarice. • Slišati sliko, videti glasbo - Multivizija in razstava v k & k centru. • Zapisale so se starim pesmim: Ženski kvartet Borovlje predstavlja novo zgoščenko.____________
PO 12.11.13.00 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekst, stran 299.______________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
PRAZNUJEJO! Elizabeta Kogoj iz Lobnika - HO. rojstni dan; Karl Ošina -Možganov iz Lepene - 65. rojstni dan; Nežka Kraiger v Domu za ostarele v Pliberku - 90. rojstni dan; Rozi in Josef Polesnig iz Vogrč - 34. obletnico skupnega življenja; Joško Lepuschitz in Fric Paul iz Društva upokojencev Šentjakob - osebni praznik; Lucija Oli-pic iz Tal - 40. rojstni dan; Mihi Ošina iz Lepene - rojstni dan; Emi Oraže s
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig..........................(-50)
E-mait: sonja.wakounig@sto.at
Tajništvo .................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba.............Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Šajde - rojstni dan; Karl Dovjak, Justi Dovjak in Mici Lipuš iz Sel - rojstni dan; Karl Ladinig iz Sent-lipša - 41. rojstni dan; Lenart Cudermann z Obir-skega - 30. rojstni dan in god; Necej Taupe iz Šmiklavža ob Dravi - rojstni dan; Marija Oraže z Obir-skega - rojstni dan; Martin Pandi iz Branče vasi - rojstni dan; dr. Janko Zerzer iz Celovca - rojstni dan; Franc Smrtnik st. iz Kort - rojstni dan; Elsi Hribar iz Celovca - rojstni dan; župnik Peter Olip v Šentlenartu - rojstni dan; Albert Močnik iz Šmihela - rojstni dan; Martini Piskernik iz Obirskega -rojstni dan; Lizi Malle iz Sel - rojstni dan; Karl Rudolf iz Loč - rojstni dan; Franc Kukoviča iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Nanti Olip iz Sel -rojstni dan; Karla Haderlap iz Lepene - rojstni dan; Ludvik Ogris z Lipice na Radišah - rojstni dan; Dl Hanzi Čertov iz Sel - rojstni dan; Elizabeta Dobrovnik z Metlove - rojstni dan; Erika Mi-schitz iz Prible vasi - rojstni dan; Cecilija Preinig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Martin Križnik iz Mokrij - 75. rojstni dan; Stanko Adlassnig z Vesave pri Kotmari vasi - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
VESTNIK
cest««
Znani kulturni in politični delavec v okviru narodne skupnosti Simon Trießnig iz Loč ob Baškem jezeru je pred kratkim praznoval okrogli jubilej, svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti so mu minulo soboto na slavju pri Miklavžu v Bilčovsu čestitali sorodniki, prijatelji in znanci. Zapeli so mu tudi Rožanski fantje, to so pevci, ki so pred okrog 40 leti prepevali skupaj s slavljencem. Ob jubileju čestita tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
SPD »VALENTIN POLANŠEK«
Društveni izlet v Innsbruck
I/okviru serije jesenskih V društvenih izletov po glavnih mestih vseh avstrijskih zveznih dežel smo se člani SPD »Valentin Polanšek« na Obirskem že na lanskoletnem potovanju v Salzburg odločili, da bo na vrsti Innsbruck.
Držali smo besedo in se na dan državnega praznika v zgodnjih jutranjih urah podali na pot čez Felbertauem. Večji del vožnje smo predremali in že smo se ob najlepšem vremenu znašli v tirolskem glavnem mestu. Sprejela sta nas Obirčanka Felicita, ki si kot medicinska sestra služi kruh v tamkajšnji univerzitetni kliniki, skupaj z možem Hansom, ki nam je kot Tirolec zanimivosti mesta kar tako stresal iz rokava. Ves dan sta bila naša vodiča.
Obiskali smo najstarejše tirolsko družinsko podjetje zvonamo Grassmayr in se seznanili z umetnostjo vlivanja zvonov. Zdaj vemo, kako in kje sta nastala zvonova, ki od junija letos visita in zvonita v stolpu naše farne cerkve na Obirskem. Galerija »Riesenrundgemälde« nas je očarala pra tako kot sprehod skozi deželni muzej s tam razstavljenim starim pohištvom. Po kosilu v prijetni krčmi nas je čakalo naslednje presenečenje. Hans je organiziral mestni tramvaj s spremljevalcem, ki nam je v posebni vožnji približal mestne znamenitosti. Čisto v center k znani »zlati strešici« (Goldenes Dachl) pa
smo šli peš. A prav tam so snemali film o tirolskem junaku Andreasu Hoferju, ki je branil domovino pred Francozi in Bavarci. Glavno vlogo je igral Tobias Moretti. Prišli smo v pravem trenutku, saj so potrebovali še nekaj statistov.
Seveda pa smo imeli dovolj časa tudi za osebne potrebe. Med nakupovanjem spominčkov smo zalotili lovca Helmuta in Lenarta pri pomerjanju klobukov. Ni trajalo dolgo in že se nas je večina sprehajala po ozkih mestnih ulicah s klobuki na glavi. Verjetno najlepši je bil Jurijev, ki si je dodatno privoščil kar dva »gams-borta«, čopa gamsove dlake. Nekaj izletnikov pa je navsezadnje zaneslo še v trgovino svetovno znanih bleščečih kristalov firme Swarovski. Šele pozneje smo zvedeli, da si je tovariš Janez tam kupil uro in zato svoji sosedi vsakih deset minut povedal, koliko je ura.
Kot bi mignil, je minil dan poln novosti, zanimivosti in prijetnega razpoloženja. Po okusni tirolski večerji, ki nam jo je serviral študent iz Maroka in katerega smo v naglici naučili še nekaj slovenskih besed, smo se kar težko poslovili od Felicite in Hansa. Njuna zasluga je, da bo skupini Obirčanov ostal izlet v Innsbruck v najlepšem spominu. Društveni tajnik Franci pa menda na tihem že kuje načrte za drugo leto. Marta Polanšek
Obirčani so se potepali po Innsbrucku
ŽELEZNA KAPLA - LITERARNO BRANJE
Poezija Maje Haderlap in Christiane Janach
^aložba »Drava« in zdravi-1— lišče/Kurzentrum iz Železne Kaple sta za goste in vse, ki imajo radi poezijo, na Beli pripravila dvojezično literarno branje. Nanj sta povabila dve pesnici, ki sta svoje pesmi izdali pri založbi »Drava«.
Njune pesmi in posebnosti ter pomen dvojezičnega prostora, v katerem živita in ustvarjata uveljavljeni pesnici, je uvodoma predstavil literarni teoretik Prof. Dr. Wilhelm Solms z Univerze v Marburgu.
Maja Haderlap je brala pesmi iz knjige »Gedichte, Pesmi, Poems«, v kateri so njene pesmi objavljene v treh jezikih -nemščini, slovenščini in angleščini - in je izšla leta 1998. Pesmi, ki jih je izbrala za branje v kraju, kjer je rojena in je v njem preživela otroštvo, kar je v njej, kot je priznala na začetku, vzbujalo prav posebne občutke, je razporedila po času njihovega nastanka.
Christiane Janach, prav tako rojena leta 1961, je za razliko od Maje Haderlap odraščala v nemško govorečem okolju.
Njene pesmi z naslovom značilnih nagajivo šegavih pe-Schneelaufer/Puščavske rože so srni, napisanih v narečju, leta 2000 izšle v nemškem in Številna publika, tako gostje slovenskem jeziku, in sicer v kot zunanji obiskovalci, je prevodu Sonje Wakounig. znala prisluhniti obojemu, res-
Maja Haderlap in Christin e Janach sta na Beli brali svoje pesmi Foto: Destovnik
Osebno izpovednim pesmim, ki nobni izpovedi in lahkotnemu jih je v slovenščini brala Maja poigravanju z besedami. Haderlap, je Christiane Janach
na koncu dodala nekaj zanjo	Irena Destovnik
nschaft der rntner Bauern 0St juinokorc
Skupnost je naša moč
^Mit Herz
▲ fl1 %id Horizont
■UhSäUkärnten
ODBOJKA
Dobljani so povozili Mladost Zagreb s 3 :0
pVdbojkarji SK Aich/Dob so \Jse za poraz v Zagrebu pošteno maščevali. Samo dobro uro je v nabito polni športni dvorani KD trajala tekma med nasprotnikoma in Dobljani so v hitri in napeti borbi zasluženo
zmagali s 3 : 0 (-19/-22/-22). V prvem nizu so domačini igrali zelo koncentrirano, napadalno, z visokim tempom in navdušili publiko s krasnimi kombinacijami. Servis, blok in napad so bili izvrstni. Gostje iz Zagreba
so bili presenečeni. Drugi in tretji niz je bil izenačen, vendar so domačini imeli prednosti pri servisu; odločno je agiral legionar Tomaž Hafner, top scorerju Robertu Chocholaku in tudi vsem ostalim igralcem velja splošna zahvala za lepo tekmo.
Trener Zagrebčanov pa je po tekmi menil, da je bilo srečanje za ekipo pomembna izkušnja: »Težko smo se prilagodili okoliščinam v mali dvorani.« Veselje po nepričakovani zmagi je bilo v domačem taboru seveda zelo veliko. Izgledi po tej zmagi za kvalifikacijo za final four Interlige, ki bo na Dunaju, so vsekakor dani. V primeru zmage v povratni tekmi proti Duba-vi (tekma je bila v sredo) so Dobljani kvalificirani.
V 1. zvezni ligi pa so Dobljani na Dunaju gladko premagali Hotvolleys z 0 : 3.
Potovanje na turnir v ZLIN (Češka)
Odbojkarski klub SK Aich/Dob organizira za navijače potovanje z avtobusom v Zlin, kjer bo od 6. do 12. decembra na sporedu turnir za evropski pokal. Stroški za polni penzion, vstopnino in vožnjo so 1.500,- šilingov. Prijave sprejemata Martin Micheu, tel. 0664/4422930 in Lojz Opetnik, tel. 0664/ 1255421.
M. Š.
Tomaž Hafner je odlično serviral	Foto: stukeij
K0ŠARKA-K0R0ŠKA LIGA
Koš - tretja zmaga en suite!
W ot kaže, so košarkaši Koš I IVzaenkrat res nepremagljivi. Kjub odsotnosti ključnega igralca Nejca Jagerja in poškodbi Denisa Mikulice, ki pa je kljub temu igral, so domačini v napeti in borbeni tekmi zasluženo premagali vodeče moštvo ALV 1 iz Beljaka z 92 : 81 (50:42).
V prvi četrtini so domačini vodili za 13 točk, druga in tretja četrtina pa je bila dokaj izenačena s točkovno prednostjo domačinov (67 : 60) V odločilni zadnji četrtini pa je bilo vse odprto. Gostje so močno pritiskali in razlika v točkah je bila malenkostna. Toda koševci so ob glasni podpori navdušenih navijačev zbrali vso koncentracijo in pripravljenost ter si tesno, vendar zasluženo osvojili dve točki. Vsi igralci so dali vse od sebe za to pomembno zmago.
Koš mladinci so v oslabljeni postavi podlegli ALV z 59:75.
Koš 1 bo gostil 14. 11. v Mladinskem domu moštvo BBC. Tekma je ob 19.15. Vabljeni!
M. Š.
Mladi in nadarjeni igralec Jasmin Trifunovič (z žogo).	Foio Siuwi
NOGOMET / SLOVENIJA
V soboto tekma stoletja za Slovenijo
Tekme 15. igralnega dne v I elitni slovenski nogometni ligi so minile v senci pričakovanega dvoboja med Slovenijo in Romunijo, saj bo v sobo-
to ob 19. uri v Ljubljani prva odločilna kvalifikacijska tekma za uvrstitev na svetovno prvenstvo prihodnje leto v Aziji (v sredo ob 18. uri bo v Bukarešti še povratna tekma). Odveč je poudarjati, da je stadion za Bežigradom, ki sprejme le nekaj več kot 9.000 gledalcev, že zdavnaj razprodan - tudi tokrat bi lahko prodali vsaj 20.000 kart, pa čeprav je cena vstopnice 250 šilingov.
D. T.
NOGOMET / NIŽJI RAZREDI
Šmihel bo prezimil kot prvak
Qred zimskim oddihom so se I Šmihelčani poslovili z zmago. Kar s 4 : 1 so namreč premagali šibke Kapelčane, ki so bili v drugem polčasu v pravi zadregi. Ekipa Žitare vasi se je proti Globasnici maščevala za poraz ob začetku sezone - zmago z 1 : 0 pa so si proti enakovrednim na-
sprotnikom Žitrajčani morali zelo trdo priboriti. Za presenečenje tega kroga je poskrbela ekipa iz Tinj, ki je po zaostanku z 0 : 1 še premagala favorizirano Metlovo z 2 : 1.
2. razred E: Selani poraženi
V zadnji tekmi pred zimo so Selani morali nastopiti proti drugouvrščenemu Frantschachu. Domačini so sicer povedli z 1 : 0 (Kelih), toda igralci Frant-schacha so stopnjevali tempo in končno zmagali s 3 : 1. Selani s 23 točkami iz 14 tekem prezimijo na 7. mestu, na lestvici vodi Sinča vas z 31 točkami.
PLIBERK
Euroliga tekmovanje Avstrija-Slovenija
1/ KD v Pliberku bo 18. de-V cembra vrhunsko namizno teniško srečanje med Avstrijo in Slovenijo v ženski kategoriji. Najboljše igralke iz Avstrije in Slovenije se bodo borile za točke za tekmovanje v Euroligi. To je že druga vr-
hunska prireditev, ki jo organizira Humška skupnost s Francem Juwanom na čelu.
Vsekakor je to velik uspeh in priznanje domačega namiznoteniškega kluba. Pogoji v športni dvorani so izvrstni in tudi infrastruktura KD je zelo primerna za izvedbo takega srečanja.
O tej prireditvi bomo podrobneje poročali v eni izmed naslednjih številk SV. M. Š.
ŠAH
16 partij brez poraza!
Qlovenska šahovska kluba ^Slovenska športna zveza/ Zveza Bank in SSK »Obir« Železna Kapla sta v tretjem krogu ekipnega šahovskega prvenstva 2001/2002 v koroški podligi zmagala. SŠZ/Zveza Bank I je premagala Nußdorf z Vzhodne Tirolske visoko s 6 : 2, SŠK »Obir« 1 pa drugo ekipo ASKÖ Bekštanj s 4,5 : 3,5. V vseh 16 partijah pa igralci SSZ kot tudi SŠK »Obir« niso izgubili niti ene partije!
Ekipa Slovenske športne zveze/Zveza Bank I se je z visoko zmago na 12-mestni lestvici uvrstila pred Bekštanj in tudi pred Kapelčane. Tako SŠZ kot Bekštanj imata po 13 točk,
SŠK »Obir« pa 12,5. Vse tri ekipe so zdaj uvrščene v sredini lestvice.
Posamezni rezultati igralcev SŠK »Obir« Železna Kapla I: Dušan Jokovič remi (proti ravnatelju Pepiju Gallobu), Hans-Christian Wolte remi (proti Albertu Legatu), Justin Polanšek 1 (proti Haraldu Jurit-schu), Harald Wolte remi, Rudolf Meier remi, Johann Wolte remi (proti Borisu Gallobu), Dr. Waysocher remi (proti Alojzu Gallobu), Johannes Joschtl remi.
Posamezni rezultati igralcev/igralk SŠZ/Zveza Bank I: MK Žiga Žvan 1, MK Blaž Kosmač remi, Arnold Hatten-berger 1, Mag. Gorazd Živko-vič 1, ZMK Dunja Lukan remi, Aleksander Lukan 1, Rupert Reichmann remi, Robert Hede-nik remi.
I. L.
ŠAHOVSKI OREH Št. 178	Silvo Kovač
Smagin - Abramov / Moskva 1944
Črni ima prednost kmeta in črna dama že steguje lovke, da bi s prve vrste ogrozila belega kralja v kotu šahovnice. Vendar beli, ki je na potezi, ne razmišlja o obrambi, temveč krene v odločilni obračun s črnim kraljem, ki ga na kon-
cu krona z lepo matno sliko. Kako poteka zmagovita kombinacija belega, je naloga reševalcev!
Rešitev št. 177 Po prvi potezi belega l.Kel: Dal 2.h3!! Tempo je zelo pomemben in beli najprej skromno zakoraka proti osmi vrsti in prisili črnega, da ponavlja poteze. 2...Da2 3.h4 Dal 4.h5 Da2 5.h6 Dal 6.h7 Da2 7.h8S!!. Beli kmet se je spremenil v skakača, ki bo po zanimivi poti priskakal na polje b3 in obenem matiral črnega kralja. 7...Dal 8.Sf7 Da2 9.Sd8 Dal 10,Se6 Da2 1 l.Sc5: Dal 12.Se4 Da2 13.Sd6 Dal 14.Sc4: Da2 15.Sa5Dal 16.Sb3:mat!