PBNE VESTS IZ SLOVENIJI A (Došlo preko Trsta) DELO ZA KOMUNISTIČNO PARTIJO. — Kljub tem strašnim razmeram vendar slišite dan za dnem samo o komunistični partiji in kaj se vse zanjo žrtvuje, človek se vprašuje, čemu je taka skrb za to partijo, če pa je vse za partijo in nihče proti njej. Koga se neki boje? Kako se neprestano dela razpoloženje za partijo kaže na primer to, da morajo delavci raznih delavnic med seboj tekmovati, kje bodo več storili za to državno partijo. Tako so v Vevčah papirniški delavci okrasili vso tovarno za dan, ko bodo delali samo za partijo. Kot imajo kristjani petek, da se uče kaj pritrgati si, tako ima komunist posebne dneve, ko mora žrtvovati za partijo. Ali to stori rad ali nerad ga nihče ne vpraša. Kazati pa mora pri tem vesel obraz, drugače je izdajalec. V yevčah i so tako s pesmijo veselja, daj smejo delati z komunistično par-! ti jo napravili 3720 prostovolj-! nih ur in darovali svojemu ma-i liku partiji 54430 dinarjev. To lahko berete v Slov. Poroč. 24. j febr. če so ljudje že drugega la-1 eni vsaj navdušenja so vedno | siti. -o--— Razstrelba na bojni i ladji USS Solar je i zahtevala sedem žrtev Leonardo, N. J. — Silna ra:*-! strelba, ki je nastala na boj ni j ladji Solar v tukajšnjem pri-1 stanišču je potopila ladjo in! zahtevala do sedaj znanih se-j dem človeških žrtev in ranjenih ; pa je bilo krog 170. Ob raz-' strelbi je nastal na ladji požar, ki je že grozil uničiti ne daleč proč stoječe municijsko skladišče. Nesreča se je pripetila pri razkladanju municije z ladje.1 Najprej .je bilo slišati tri manjše razstrelbe, kar bi bilo1 po mnenju mornariških obla-' sti dovolj opozorila na ladji zaposlenim mornarjem, da bi! bili zbežali na' varno. Tem ! i manjšim pa je sledila silna eks-| plozija, katero je bilo slišati; 22 milj daleč. Ladja je pričela: goreti in po preteku dobre ure' se je pogreznila pod morsko gladino. RŽEN KRUH SE BO PODRAŽIL ZA DVA CENTA PRi ŠTRUCi Washington. — OPA urad je dovolil .zvišanje cene rženemu kruhu in sicer za dva centa na štruco, ki tehta en funt. Nek odgovoren uradnik tega urada se je izrazil, da bodo naše gospodinje kmalu več plačevale tudi za bel kruh in drugo pecivo. Nova Cena ža ržen kruh stopi takoj v veljavo in ostane v veljavi najmanj do 30. junija. V tem času pa bo OPA urad preiskal, če je to krušno zvišanje na podlagi zvišanja cehe rži potrebno da ostane nadalje v veljavi, ali se preide nazaj na stare cene. Cena rženemu i kruhu, za en funt, ne sme presegati 12 centov za štruco v prodaji na debelo. Vlada je postala bolj pozorna na rakefirje na živilskem črnem irgu i Washington.—Vlada je obrni-1 j la večjo pozornost na raketir-' j stvo s živili na tako zvanem i črnem trgu. S podvojeno silo bo poskušalo izboljšati razmere na živilskem trgu. Justič-ni oddelek pa prične s preiskavami teh raketiirjev, ki služijo ogromne vsote, a se mnogi izmikajo dohodninskemu davku. OPA urad je naznanil, da je pripravljenih nad 800 posebnih uradnikov, katerih (naloga je, da zasledijo te raketir je in posebno, da izčistijo črni trg v mesni industriji. Administrator za določanje cen, Paul Porter pravi, da se bodo učinki te vladne akcije pokazali v prihodnjih dveh mesecih. Poljedelski tajnik Clinton Anderson je rekel, da moramo pričakovati pomanjkanje važnih živil še tja v leto 1948, kajti še najmanj pet let bo vzelo, pred.no se bo postavilo evropske narode na predvojni položaj prehrane. Izpraševanje Adamičeve vesti se nadaljuje Lojze Adamič je potrdil ! v "Enakopravnosti," da je i bral odprto pisma svojega j bratranca Jožeta Adamiča, v katerem mu jje ta izpraše- ! val kosmato, partizansko vest in je bilo priobeeno v j našem lista. (In je tudi j ohranjeno). Ker so izobra- j ženi in napredni samo par- j tizani, proglaša, bra tranca za j "izredno n e i zj> b r aženega \ mladega kmeta," KLJIJB i TEMU NE VE LOJZE NA UGOTOVITVE PISMA NI- j ČESAR ODGOVORITI. Mi ; smo mislili, da bo vsezna-joči Adamič sam razorožil "mladega kmeta,," pa se je i ustrašil, da je za pismom — j kot pravi — kak duhovnik \ in s takimi ni dobro češenj zobati. Pisal bo torej svoje-„mu, bratu v staro domovino, da se ta skrega z bratran- I cem-beguncem. Vest, je torej vzbujena, manjka pa še, i kesanja pri našem dragem Lojzetu. Upamo, da tudi to j še pride. -o_ U. N, preiskovalni odbor j je pričel s preiskavo Francove Španije j New York. — Prvi preiskovalni odbor varnostnega konci- j la Združenih narodov je pričel ! s preiskavo, da,ugotovi v koli-' ki meri so obdolžitve Poljske, | da Španija ogroža svetovni mir, i utemeljene. | Ta odbor se je najprej obr-j nil na vse zastopnike Združe-j liih narodov, da podajo svoje' pritožbe, ali .podatke, ki bi kazali na krivdo Španije. S svojimi zahtevami proti Francu bodo prišli na dan tudi zastopniki španske republikanske vlade, ki je točasno v izgnanstvu v Parizu. Odbor sicer ne izda nobenih takih podatkov, ker morajo ostati strogo tajni in se jih za i enkrat še ne bo razpravljalo vi javnosti. Možno je, da bo Rusija in pa španska republikanska vlada v izgnanstvu prišla na dan z novimi dokazi, o katerih do sedaj še ni bilo poroča-no pred varnostnim koncilom. Takoj, ko je bil imenovan preiskovalni odbor, je radio iz Moskve poročal, da imajo na rokah dokumente tajne vojaške pogodbe med Nemčijo in Španijo, ki. je bila podpisana leta 1943. Ti dokumenti so bili za-: plen j eni v nemškem zunanjem ministrstvu v času zavzetja Berlina. -o- Ga je jezilo, ker je vlak vozil prepočasi Buffalo. — Nestrpen avto-mobilist, kateremu se je zdelo, da tovorni vlak vozi prepočasi na križpotju, se je z avtom zaletel v vlak in ga pretrgal na dvoje. Posledica je bila, da so ga odpeljali na policijsko postajo in bil je obsojen na $150.00 globe. -o--t- JUGOSLAVIJA IN ITALIJA POVABLJENI NA SEJO ZUNANJIH MINISTROV | Zunanji ministri "velikih štirih" so odklonili zahteve Avstrije po Južni Tirolski. Obenem pa sta bili povabljeni Jugoslavija in Italija, da po- j dasti svoje zahteve. i i Paris. — Zunanji ministri "velikih štirih," ki so zbrani na konferenci v tem mestu, so odklonili avstrijske zahteve { po Južni Tirolski. Povabljeni pa sta bili Jugoslavija in Ita-| lija, da pošljeta na to konferenco svoje zastopnike, ki naj i podajo zahteve po spornem ozemlju. j Delegati Jugoslavije in Itali- --—-- . je so povabljeni na konferenco v ; petek, ko bo na razpravi vpra-j sanje Julijske Krajine, Trsta in 1 sploh spornega ozemlja na meji ' obeh držav. I Komisija, ki ,je imela nalogo , preiskati sporno obe.ml.je med j Italijo in Jugoslavijo je podala svoje poročilo zunanjim mini-| strom. Predloženi so štirje | predlogi možne rešitve v tej za« | devi. Predvsem pa je zavozlano | vprašanje glede usode Trsta pre-| cej napredovalo in je pričako-| vati pravične rešitve tega vpra-j šanja. Ves nadaljni razvoj v tem pogledu zavisi na tem, kakšne zahteve bo podala Jugoslavija in na drugi strani Italija. Po zaslišanju preiskovalne komisije, je ruski , zunanji mini-1 ster V. M. Molotov predlagal, da se povabi na konferenco v Pa-I ris jugoslovanske in italijanske i zastopnike, nakar je bilo skle-' njeno, da se zasliši zastopnike obeh držav na konferenci zunanjih ministrov v petek. Zunanji ministri, ki so že re-šetali o mejah Jugoslavije in Italije se še niso mogli zediniti. Molotov je v nasprotju s francosko, ameriško in angleško delegacijo zahteval, da večino Istre pripade Jugoslaviji, če je zahtevali zja Jugoslavijo tudi Trst, ni znano. Iz prejšnjih poročil je razbrati, da so sovjetski diplomati zahtevali tudi Trst za Jugoslavijo. -o-— Tri evropske države bodo poskusile trgovanje brez colnine Brusel.—Za poskušnjo v trgovskem sodelovanju, bo do leta 1948 vezalo 16,000,000 Ho-landcev, Belgijcev in Luksem-buržanov v eno samo trgovsko zvezo. Ta posle usnja ima namen vpeljati enotno eolnino za] vse te tiri države, s čemer na- j meravajo pospešiti medsebojno! trgovino. ' Razne vesH od naiih borcev v službi Sirka Sama Rose in John Putrich iz 19010 Kildeer Ave., sta bila silno vesela, ko se je njiju tretji sin Frank, srečno vrnil domov z Japonskega. Služil je kot pilot na ibommbniku B-29. Tako so sedaj doma živi in zdravi vsi trije sinovi, hvala Bogu! Sinoči pa se je zdrav in vesel vrnil s Pacifika S. M. 2-C Tony Grdina, sin Mr. in Mrs. Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave. Služil je v bojni mornarici dve leti in pol; od tega je bil 21 mesecev onstran morja. Udeležil se je invazije na Oki-nawo, bil par mesecev na Kitajskem in na Filipinih. Ves čas je dobival Ameriško Domovino, ki mu je krajšala čas na tujem. Rekel je, da je lepo -na tujem, a najlepše pa je doma. VOJNI VETERANI SO USTANOVILI SVOJO LASTNO "TAXICAB" DRUŽBO Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Tistim, ki ne vidijo pri partizanih sovraštva do vere. 18. maja 1945 je mlad partizan Novak franc iz vasi Šmrje, župnija Prem, sedaj j partizanski oficir ustrelil Viktor Perkana, duhovnika iz Jelšan, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. In zakaj? Ker je ta dajal odvezo padlim vojakom raznih narodnosti v takratnih biajih med Nemci in partizani. Obsodili so ga za to kot izdajalca. Župnik Janez Kalan iz Knežaka ga je pokopal in imel nagovor. Po maši so tudi tega zaprli in obdržali dal j časa v ječi. Kdo more kaj takega izgovarjati? V Clevelandu je bila ustanovljena nova družba izvožčkov —taxicabf—voznikov, ki obstoja iz samih vojnih veteranov druge svetovne vojne. Vsa uprava je popolnoma v rokah | vojnih veteranov. Predsednik I te nove družbe je vojni vete-|ran Victor R. Goldberg, tajnik 'in blagajnik pa je Albert De Garl. Kompanija namerava imeti do sto avtomobilov, katerih lastniki bodo veterani in ki bodo na poslugo v Clevelandu in predmestju. Ta družba je .že inkorporira-na in do sedaj se je priglasilo še trideset veteranov, ki, so pripravljeni prijeti za delo. Mnogi izmed teh veteranov so že sedaj "taxicab" vozniki. Za nazijskega zaščitnika čehoslovaške zahteva-vajo smrt Praga. — Državni tožilec Ja-rosva Drabek je sestavil obtožnico vojnih zločinov napram bivšemu "protiektorju"' Čehoslovaške. Kari Herman Francu. Na podlagi dokazov, ki jih ima proti temu naziju, zahteva smrtno obsodbo. Gornja slika nam, laže pripravo s kakršno bodo spustili v zrak raketo-, ki.bo po mnenju učenjakov zletela do 70 Milj visoko v vsem irje. Prvi poskus bodo napravili enkrat te dni is vojaškega vežbališca v White Sands, Ar. M. --—o- Diktatorji in njih pomočniki tudi v grobu nimajo miru Milan. — Ko so pred nekaj dnevi neiznanci odnesli iz groba Ducejevo truplo, so pri tem pustili grob njegove prileženice Clarette Petacci nedotaknjen. Sedaj pa je policija odločila, da se tudi krsta z njenim truplom izkoplje iz groba in prenese drugam. Prav tako so izkopali in zakopali neznano kam, trupli dveh višjih Mussolinije-vih pomagačev, ki sta bila ustreljena po italijanskih partizanih blizu Como pred enim letom. __ I" | AMERIŠK^^^©M©VIN?L H AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN t&^rV)Oo SLOVENIAN MORNING ^Jj IN LANGUAGE ONLY ^ AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ___ , CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, MAY 1, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 S IVjAčINE so pod ^ ,g0sPodarstvom, kot se ] igluje. Prodajati se f (;jrit.01°čenih cenah in vse c j Pote J u0^ državi- ki Pr°- < e v inozemstvo, s % • d° deviz" Morda 1 V;imal° P° čem so po- i 3j! kože. Kuna zlatica je i lii5V, ,rjev- Kuna belica I l^ec Usica 230' dihur 1 iv in veverica 22 r L c WICIJE KROMPIRJA ! Nfža mora dati v južne a Vle ^ Pomlad ]'450 i fefUjV enskega krompirja, t ^nJo v dinarjih, za ka- s V m°re nič kupiti, tu. 1' kja't Za Padajo tega i Nik 0 80 morali vpre- r icije, da te t Iti . !jUdi za to žrtev, r Sn11,10 več- k«t je uka- z ^ ^»rade tako da do- d 6n kliogram krom- s H da? koruze. Obijubi- s Ho . odo smeli tisti ku- t fC kodo oddali pred- n alec v celoti. "Slov. li . ()fHv'j ki o tem piše 23. 1; Solit'-da llekateri zaup- f S, d ■ Cn.'h seatankih vse ,č ^ pa da ne delajo & Sod?6110-" Tako je dr-\it 'wstvo, da mora še r Mitična rganiza- 'V »v. I Sa n U SVOBODE.. , \ j,;(1}l;užbe sv. Mohor- 1 ;>Vi'zPisuje nagrado za V* 20'00() dinarjev, d Sni i'6 Pri tem, da je re. k ; :Val?o povest, ali iz se- » l \d\n godovi ne, toda ' rSp!0-" Torej tudi c ■•V'- pisana tako, da s | Si. J°iim m°gotcem, ki s i pod J'e svobodna t • komunistično svo- ,. 1 ^at jHf^KOTA GROZI ne-na Slovenskem. 1 Hd?leti obsavski hri- ! 1 Hen, h razmerah je bi- i 'M te-Sllno težko' seda'i ! j kar se dobi na ? j V-,se je v tistih vaseh 1 '^dj^rog Kuma, kjer ^ jj Poprej izseljeni. I %t Vrnili na prazno.-h J Hjj^na, da bi sejali, s 1 i^obla.'- pa tudi živine \ sti ne bodo vzele i p. v roke, bo osta-: ^ je neobdelanega. seme. Tako i\i ' °bčina št. Vid na Vjeko 0 kil krompir-J za domače do-za te stvari bri-^lilj ^ času. Namesto ini-| C so raje prega-f Ajg režima. To je * u^'vg n'dstvo se tudi 1 V % rfSt0ri Samo za ar" ' & r-^ih-1 ^ konec v°-)ake': t 'nSip '8li na strašno so-^ f V prebivalstva, či- 1 * f))Nn'iCe vse Pogine, sa- a m ostane-V\a NADLEGA se j i? H(> ,na Notranjskem. f ,««si^fte Titovih voja-fj »eni in tudi 1 -^ato pozro vse vasi -iih ima' za vratom in to ji V« biv" L-iudstvo je ob-1 31 kaj bo, če pride ,;iSJa.meji in začno j i niki iz poggia raz-«ialo, kar je osta-nskiip divjanjem. ž Ve> da so postavi-Itf'Wo 8 italijanskih di-A c ^ meJe, če bi se za-I ati.ie. Pogoji za veterane, ki bi hoteli pristopiti v to družbo so: mora imeti $300 za zavarovalnino in kot pristopnino v to družbo, za licenco, veteran mora imeti svoj lastni avto, imeti mora častni odpust iz armade in čist policijski rekord. Veterani z družinami imajo prednost. Namen te družbe je, da bo imel Cleveland "taxicab" po-jslugo, do katere je upravičen ,in da se na ta način pomaga vojnim veteranom do primernega zuslužka. Mnogi pohabljeni veterani, ki bi ne bili za drugo delo, pa si bodo pri tem lahko služili svoj kruh, je rekel Goldberg. i Razne drobne novice iz j Clevelanda in te okolice Ob sredah bo trgovina zaprta— Grdina Shoppe naznanja, da bo od danes naprej njih trgovina zaprta ob sredah ves dan in ne samo od poldne naprej kot je bilo, prvotno poročano. Važna seja— Društvo Casniola Hive št. 493 ima nocoj važno sejo. članice naj se udeleže v velikem številu, po seji bo tudi zabava. Društvo Sv. Ane št. SDZ— Članice društva ste vabljene, da pridete v četrtek ob osmih zvečer v Jos. žele pogrebni zavod, da se poslovite od pok. sestre Mary Rigler, v petek pa se pomožnosti udeležite pogreba. Cli velandeani zmagali — Clevelandski Indians so včeraj odnesli častno zmago na ne\vyorškimi Yankee j i v žogo-metni igri 1:0. Zmago je pridobil prvak Bob Feller. Mladinski kniccrt— V nedeljo priredi mladinski pevski .zbor Škrjančki pevski koncert ob štirih popoldne v SDD na Reeher Ave., p./ koncertu ob pol osmih pa bo ples. Naznanjata zaroko— Mr. in Mrs. Maček, 15810 1 Trafalgar Ave., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Alary z Mr. John N. Oba t. Zaročenec je sin Mr. in Mrs. John S. Obat, 193011 Renwood Ave. Pisma imajo pri nas— Slapnik Anton iz Trojan; piše Cukjati Ivan; Cebašek Tomaž; piš-e Čeba-šek Janez; Brežar Janez iz ■ Pra-protne police; piše S od j a Jože; Blaž Jože (menda v Clevelandu) ; piše Blaž Mana; Slana Franc (menda v Clevelandu); piše Slana Anton; John Kastelic; piše Kaste!ic Jože. Maša zadušnica— V četrtek ob pol osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Cpl. Joseph Grainer. K molitvi— Članice podružnice išt. 25 SŽZ naj pridejo nocoj po po-božnosti k molitvi iZa pokojno Mary Rigler v Žeietov pogreb- . ni zavod na St. Clair Ave. Oltarno društvo sv. Vida— V četrtek popoldne se zberejo članice Oltarnega društva fare sv. Vida k molitvi za pokojno Mary Rigler v Želetovem pogrebnem zavodu. V petek naj se članice po možnosti udeleže pogreba. Prijazen obisk— V spremstvu Mrs. Lužar iz 1035 E. 69 St., sta obiskala na- , še uredništvo Mr. in Mrs. John Nemgar iz Eveleth, Minn. Tu-| kaj ostaneta Čez nedeljo. Pri-) jatelji ju lahko obiščejo na .! zgornjem naslovu. Mrs. Nem-. !gar je sestra Mrs. Lužar. Do-.! brodošli v naši metropoli. . Neljuba pomota— . ] V poročilu darovalcev za dom pohabljenega vojaka Bred« i nicka, bi se moralo glasiti, da . je daroval $100.00 John Ahlin i iz E. 66 St. in ne Joseph, kakor , nam je bilo"pomotoma poročano. 1 -o-- April se je poslovil kot krotko jagnje 1! Mesec april se je poslovil od - Clevelandčanov z lepim in toplim vremenom. 2 " AMERIŠKA DOMOVINI, MAY 1, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Zn Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poSIl četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, Četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 incttithfl. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.80 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 86 Wed'., May 1, 1946 Crosser - Bartunek - Vanik V lepi newburški naselbini, Jutrovem, Garfield Hts. in Maple Hts. živi nad 4,000 slovenskih vofilcev, ki spadajo v 21. kongresni okraj. Že zadnjih 16 let ta okraj zastopa v kongresu poznani kongresnik Robert Crosser. Zadnja leta stalno živi v Washingtonu in štiri leta skoro večina v postelji. Njegov rekord zadnjih let kaže, da se je vsled bolezni zero neredno udeleževal kongresnih sej ali zborovanja. Mi osebno nimamo ničesar proti njemu, ker vemo, da. je vse skozi poštenjak in dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil dober in uspešen ljudski zastopnik. Danes ko pa so časi-izredni kongres potrebuje može, ki bodo na delu in pažno motrili položaj, ki v naši deželi in po celem sve- _ tu nastaja. Razumeti moramo, emil bartunek dn so podtalno na delu sile, ki hočejo tukaj in po celem svetu spremeniti družabni red. Zavedati se moramo, da je potreba tukaj marsikaj urediti, da ne pademo v finančno in gospodarsko krizo, katero smo komaj preboleli, v katero nas je vrgla Hooverjeva administracija. Urediti bo potreba odnošaje z inozemstvom. Potrebne bodo medsebojne pogodbe, stabilizacija valute, uravnati naš produktivni izvoz, regulirati uvoz in postaviti potom mednarodnih pogodb boljše trgovske zveze. Vse to je podhvga produkcije in od nj'e delavski zaslužek. Če nam je do tega in blagostanja v deželi nam ni vse-eno, kdo je tisti, ki posredno in neposredno pri temu deluje. Skoro v vseh zadevah odločuje kongresna in senatna zbornica, po katere navodilu irrnaredbah te odloke izvršujejo kabinetni uradniki potom oddelkov, ki so v te svrhe postavljeni. Rekli smo, da 21. kongresni okraj zastopa Robert Crosser, kateri je zadnja leta večinoma v bolniški postelji mirno katerega z vso naglico drve svetovni problemi, vse reforme in novo ustvarjajoči družabni red. Tudi-pri dobri volji ne more zavreti kolo drvečega časa — dolgoletna bolezen mu je izčrpala, silo in energijo — napravila ga je brezplodnega ljudskega zastopnika. Potreba je v korist Amerike in naroda, katerega zastopa v zakonodaji, da se na njegovo mesto postavi moža svežih mišic, zdravega razuma in moža odločne volje, ki je pripravljen služiti državi in ljudstvu. V 21. kongresnem okraju kandidira Emil Bartunek sin češkega pokolenja, kateri je pokazal v državni senatni zbornici visoke zmožnosti in mnogo plodovitega dela. O njem smo prepričani, da bi bil eden najboljših kongresnikov še posebno, ker do korenin pozna težko boi'bo malega človeka. Dosledno so stale ob njegovi strani delavske unije in vedno se je bori? za koristi malega človeka. Emil Bartunek pozna potrebe onih, ki so se povrnili iz armade, pozna njih trpljenje in želje, ker sam je bil tisti, ki je nosil vojaško uniformo. Emil Bartunek je naš slovanski brat, kateri čuti v sebi globoko slovansko misel in prepričani smo, če pride v kongresno zbornico bo imel tudi za nas dobro besedo. Bodimo sebi najbližji in zavedajmo se dejstva, da kadar je naš rojak Frank J. Lausche kandidiral za sodnika, župana in guvernerja so nam dali bratje Čehi občudovanja veliko podporo. Zdaj je čas da to vrnemo in zdaj je čas, da demostriramo naše slovanstvo, katero seveda mora biti čisto in brez vsake druge primesi. V tem kongresnem okraju pa tudi kandidira neki Charles Vanik po imenu tudi slovanskega pokolenja. Re:' nesreča za nas Slovane, da se vedno dobe ljudje, ki cepijo naše moči in sejejo razdor med slovanstvom. Naš slovanski greh je vedno bil in radi tega smo tudi vedno ponižanje trpeli, ker smo se prepirali med tem, ko je tretji, po moči šibkejši, dobiček vlekel. O Chaires Vaniku nam je zelo malo znanega. Po njegovem govoru, katerega smo ob neki priliki slišali bi sodili, da je zelo sarkastičen, kliče psovke drugim in se norčuje iz posameznih kandidatov. V stari domovini bi takemu rekli "klepetulja," ki ne ve kaj govori in kaj hoče. Je mož dolgega jezika toda brez vsakega načrta in programa. Nam se zdi, da obrekljivci niso bili nikoli dobri ljudski zastopniki in to iz razloga, ker so sami sebe preveč ljubili in vse druge smatrali za pajace. Pokažimo mi, če on ni toliko intelegenten, da se nam zmerjanje studi in da one, kateri upajo zasmehovati, s prezirom plačujemo. Rojaki in rojakinje v 21. kongresnemu okraju pojdite v torek dne 7. maja v volilno kočo in napravite (X) križ pred imenom EMIL BARTUNEK. Mi tega moža toplo priporočamo, ker smo o njem pre-1 pričani, da je mož našega kova., mož poštenja, zmožnosti in velike volje do pozitivnega dela. i jj^ Odpi^ j Le zakaj so bežali . . . ? še vedno nekaterim ne gre v glavo . . . Prav lahko pa gre to v glavo takim, ki dobe od svojih sorodnikov iz begunstva kakšna taka poročila, kot ga je dobila med mnogimi drugimi tudi slovenska sestra Olga, ki je zdaj na neki slovenski postojanki v Pennsyl-vaniji. Piše ji njen ožji sorodnik in med drugim pove tole in tako: ♦ * * "Naj Ti opišem svojo petletno tavanje, po svetu in beg. Po mobilizaciji leta' 1941 sem šel na vojsko. Svoje družine od takrat naprej nisem videl več. Pred Nemci in njihovo gestapovsko policijo sem se skrival po vseh mogočih luknjah kot preganjana zver. Po "osvoboditvi" Bel-grada, sem se znašel tam pod Titom. Takoj sem bil prisilno mobiliziran v partizansko vojsko. Bil sem partizanski vojak dva meseca. Potem sem pobegnil od njih. Zaradi mojega odločno narodnega stališča so me komunisti hoteli ustreliti. Mnogo mojih sorodnikov in ožjih znancev je radi lahkovernosti pod komunisti izgubilo glave. Jaz sem bežal preko Mažarske in sem po dolgi poti, ki je merila nad 2500 kilometrov, končno dospel k našim zapadnim zaveznikom, kjer sem našel zatočišče. Kjer sem zdaj, imam kolikor toliko mir pred partizani in njihovo OZNO. ❖ * Pismo nadaljuje: "Kdor ni doživel in videl stvari, kakor sem jih videl jaz in tisoči drugih z menoj, tega ne more verjeti, kar bi mogel jaz povedati. če bi Ti govoril o zazi-davanju in streljanju ljudi v Kočevskem Rogu, v bližini Te-harja pri Celju, o strašnih mukah, ki jih morajo prestajati ljudje v Belgradu. Zagrebu in drugod, bi se zgrozila in mislila, da Ti pripovedujem stare bajke. Vendar bi bilo vse gola pesnica. Hočem Ti pa za sedaj povedati samo eno. Na sveti božični večer leta 1944 sem bil še v partizanski vojski. Bil sem na straži kot dežurni vojak. Ko smo sedeli pri ognju s tovariši in se greli, se nam je pridružil komunistični politični komisar, Bosanec, ki nam je razlagal nadaljnje načrte partizanov v Jugoslaviji. Dejal je: sedaj najprej čistimo deželo vseh tistih, ki so se nam postavili z orožjem nasproti. Pa to je šele prva naša "čistka." Ko to uredimo, bo treba začeti s tistimi, ki bodo še ostali po vseh ''čistkah," ki jih uprizarja OZNA. Računamo, da bosta morali nastopiti še dve "čistki." Gledati moramo na to, da ostanejo pri življenju v celi Jugoslaviji samo komunisti, pa ma. gari šteje potem vsa Jugoslavija samo dva milijonu ljudi. Vse ■listo, kar noče biti komunist, bom,o poklali. Ko tako očistimo Jugoslavjo vseh nekomunistov, bomo šli dalje, in sicer preko Madjarske in Avstrije tja do Francije. Nato se bomo namerili preko kanala in bomo očistili Anglijo ... Iz uničene Anglije 'nam bo pa pot odprta tudi v Ameriko. . . , "Da, to napoved sem slišal iz ust komunističnega komisarja na sveti večer 1944 na lastna ušesa. Pa naj me še kdo vpraša, zakaj sem bežal iz te strašne družbe . . . Rajši vsako smrt kot povratek v deželo, kjer se pletejo taki satanski načrti . . .*•' * * * Da nieo bili samo "načrti, kar je slišal ta človek iz ust politčnegai komisarja, zdaj lahko vsakdo vidi, pa še več bo videl, če bo kaj časa živel. Take načrte so razlagali že mnogi komunistični komisarji in na tisoče ljudi, ki o tem pričajo, je že zbežalo od partizanov. Nič zato, če še vedno kdo dvomljivo sprašuje: Ce niso krivi, zakaj so zbežali .,..'>. Ti, ki to čitaš, pa nič ne sprašuij, dovolj poznaš žalostni položaj beguncev. Zato Ti zopet rečem: ODPRI SRCE, ODPRI ROKE. Ne odlašaj, ampak takoj zopet podpri s svojim darom LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV. Drugič več! Zaplot. -o-- Naj ne bo to samo politika Kakor vsako leto od začetka naše neodvisnosti, bomo tudi letos imeli volitve in sicer dvojne, primarne in glavne. Dočim, imajo nekatere države v Evropi in drugih delih naše zemlje volitve le, kadar se državnim uradnikom izljubi, imajo pa v državah, v katerih vlada komunizem ali totalitarstvo, kakor je bilo do konca druge svetovne vojne v Nemčiji v Italiji in na Japonskem, ter v Rusiji že od njih revolucije leta 1918 volitve le, kadar vidijo, da imajo njih voditelji in kandidatje, Fxatefi se hočejo polastiti vlade, zadosti moralnega orožja, da s tem orožjem lahko prisilijo volilce, da gredo na volišče in da volijo proti svoji lastni volji, imamo tukaj v Ameriki svobodne volitve, in sicer dvakrat na leto. Primarne volitve so prve. Pri teh volitveh nam dajo priliko si izbrati kandidate po svoji volji. Od primarnih do glavnih volitev imamo zadosti časa, da si te kandidate dobro iztehtamo ter presodimo, kateri bi bi lboljši in bolj zmožen za dotični urad, za katerega kandidira. Najboljše in najpametnejše bi bilo, da to storimo že pred primarnimi vo-j litvami. Predvsem moremo gledati na njegovo prepričanje. Najsi bo katoličan, luteran, ali protestant, ali celo židvoske vere, glavno je da drži svojo vero. Odpadnike vere ne smemo voliti za noben urad ne pa najbo kandidat Slovenec, ali pa druge narodnosti, ker taki so polni komu-! nizma. Takega kandidata se moramo «ogibat in bati bolj kot ! strupenega gada. Ker tak kan-' didat, ki nima nobene vere, ne ver.je v nobeno božanstvo, nima tudi nobenega strahu pred najvišjim Sodnikom. Kot tak ne bo nikdar gledal za dobrobit naroda, in tudi ne bo nikdar pravično ter pošteno uradoval. Gledal bo le za svoj lastnih žep, ter da se izmuzne svetovni sodniji, ker le pred to sodni j o ima strah, pred Bogom ga nima. In poleg tega bo vedno gledal, da bo nasprotoval naš ustavi in brizgal strup komunizma v naš svobodni ameriški narod. Zato pa proč s takimi kandidati, naj bodo popolnoma pozabljeni, dokler ni prepozno. Zakaj bi take volili, ker imamo še dosti pravih in poštenih kandidatov, ki so možje ameriškega mišljenja in prepričanja, da jih lahko postavimo v vsak urad naši-državi. Mi, Slovenci smo v političnem oziru demokrat,]e, ter volimo po večini za kandidate, kateri se sklicujejo za demokrate, toda ne smemo voliti kandidata samo zalo, ker .je demokrat, ampak moramo gledati, da je našega oziroma ameriškega mišljenja, to se pravi, da je pravi Amerika-nec, najsi bo to demokrat ali re-publikanc. V torek 7. maja bomo imeli na demokratski glasovnici moža, našega sedanjega zastopnika mestni zbornici' 23 warde, Edward J. Kovačič, ki kandidira za okrajnega komisarja. Ta mož ni samo demokrat, ter ne nosi demokratski znak samo za pro-pogando in reklamo v političnem oziru: O, ne! Ta mož je pravi ameriški demokrat. Njegovo delovanje v preteklosti nam je dokaz. Ta mož je pravi katoličan, član društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida. Nadalje je član društva sv. Vida štev. 25 K. S. K. J. Take kandidate moremo voliti, ker le na take se lahko za- nesemo, da bodo pravilno in pravično uradovali in nas zastopali. Edward J. Kovačič nas zastopa v mestni zbornici že sedmo leto odločno in energično. S tem se je izkazal, da je sposoben ter vreden, da mu damo nekaj več, odgovornosti s tem, da ga nomi-niramo za okrajnega komisarja našega Cuyahoga okraja v torek 7. maja. Ravno tako smo dolžni dati glas našemu rojaku, sedajnemu državnemu poslancu Joseph W. Kovach, ki kandidira za urad Congressman-at-Large. Tudi Joseph W. Kovach je član društva Najsv. Imena in sicer v fari sv. Lovrenca, ter član in blagajnik društva sv. Lovrenca štev. 63 K. S. K. J. Ker smo in moramo biti proti vsaki diktaturi strupenega komunizma, kateri prihaja z vzhoda, volimo vedno za može katoliškega prepričanja, ker le na take osebe se moremo zanesti in le ti so vredni naših glasov. Lawrence Bandi. Sorodnike iščejo Podpisana Amalija Ris, Camp Peggez, Lienz,-Austria, želi izvedeti za naslov svoje sestre in brata, ki se nahajata nekje v Ameriki, a njiju naslovov nima in ne ve točno, kje se nahajata. Izvedela bi rada za sestro Marijo Novak, poročeno Kirn, rojena 8. decembra 1891 v vasi Gradenc št. 38, župnija Hinje pri žužemberku. V Ameriko je odšla leta 1910. Njen zadnji naslov je bil: Marija Kirn, Box 272, Verona, Pa. Dalje bi rada izvedela, za naslov svojega brata John Novak-a, rojen 27. decembra 1895 isto-tam, kot prej omenjena. Sedaj stanujoč nekje v Clevelandu. če omenjena čitata te vrstice, sta prošena, da se zglasita svoji sestri na zgornji naslov. kakršna je v Rusiji? In danes je komunistična vlada v Jugoslaviji, katero socijalisti tako hvalijo, našemu, katoliškemu narodu, ki se je uprl komunizmu, pa kričijo: smrt izdajalcem! Kje je doslednost?! Ameriški Domovini pa kličem, le tako naprej po začrtani poti. Z vašim neustrašenim delom boste marsikaterega ohranili, da se ne bo prevrnil na drugo stran plotu. John Zalar. Dopis iz Chicaga North Chicago, 111. — Prilože-Bo vam pošiljam naročnino za list Ameriška Domovina. Ko je bil v naši naselbini Jože Grdina na agitacij ski turi, sem se bil naročil samo za šest meseqev. Ker mi pa list .jako ugaja, radi tega ponovim naročnino za celo teto. List se mi dopade, ker pobija krivične obdolžitve proti našemu katoliškemu narodu v stari domovini. Brezdvomno .ie, da naš katoliški narod po nedolžnem trpi preganjanje in zaničevanje od strani brezverskega komunizma. Ako pogledamo nazaj, v dobo pred prvo svetovno vojno, bomo videli, da je bil naš narod vzor pravega in poštenega življenja, da smo. bili lahko ponosni nanj. V tistem času ni bilo slišati toliko o tatvinah, umorili in požigih. Vrat ni bilo treba zaklepati, človek je šel brez skrbi z denarjem v žepu, ne da bi ga kdo pobil in okradel. Po prvi svetovni Vojni pa mi je neka oseba rekla: John, slovenski narod ni več tisti, kakor je bil pred vojno.' Zdaj je že veliko komunistov, kateri vznemirjajo narod s tatvinami, umori in požigi. Včasih so rekli, da kdor laže, tudi krade. Tukaj pa velja, da kdor krade, ubija in po-živa, tudi laže. Zato jaz verjamem poročilom, ki prihajajo od našega poštenega naroda. Da so se vršili umori, tatvine in požigi, to je bilo poročano vsak dan v časopisju. Saj so podirali že celo evharistične križe in obcest na znamenja. Pa menda ja ne bo kateri rekel, da so to delali katoličani. Pošten človek ne bo dol-žil katoličanov teh zločinov. Zakaj, ako se niso dogajali taki zločini pred prvo svetovno vojno, ko je bil naš narod skoraj sto procentno katoliški, se ga tudi potem ne tnore dolžiti, ampak vsa krivda gre brezverskemu komunizmu. še ena stvar je, ki je jaz ne morem razumeti in to je: Zakaj so socialisti pred zadnjo svetovno vojno tako kritizirali korim-nizem in odklanjali tako vlado, [L^ Prispevki za kampanjo Wm. M. Boyd-a V kampanjski sklad William M. Boyda, ki kandidira za Congressman at large, so prispevali sledeči: Paul Gosdanovich $150.00; po $100.00: Al Karlinger in Nick Perenčevič; po $50.00: Michael S. Cerrezin, P. Shimrak in Andy Vusky iz Bellair, O.; Anna Pri-movic $80.00; po $25.00: Dr. Nicholas Puharich, 32. Ward Cro-ation Dem. Club in Mr. Frank Kurtz; Michael Gesler $30.00. Po $20.00: Mr. in Mrs. Paul Papp, Michael Boich; po $10.00: Matt Braidic, Teddy Kekič, John Tramsek, Marijan Mihaljevič, Daniel Stakich in Mike Vukče-vič; po $5.00: Peter Bastasic, Miss Ann Donashovic, Joseph Erdelac, Peter Vidovic, Tom Grubac $4.00; Nick Resich $3; po $2.00: Tom Stakich, Max Luci in Steve Noisic. Kaj berem (Piše L. Debeljak) "Svoj čas je vse angleško časopisje pisalo o pravdi nekega angleškega družinskega očeta. Piše se Finlan in je vojni invalid, stanuje pa v vasici Stech-ford pri Pirkminghamu. Svoje otroke je doslej pošiljal v katoliško šolo, katera je bila v sosednji vasi. čeprav je dobival le 30 šilingov invalidnine na teden, je vseeno plačeval otrokom za vožnjo v šolo po 5 šilingov na teden. Samo da so hodili v katoliško šolo. Oblasti so ga pozvale, naj svoje otroke pošilja poslej v neka-toliško šolo, katera je v njegovi vasi. Tega pa Finlan ni hotel storiti. Klicali so ga nato k sodišču," kjer je bil obsojen na denarno globo, ali pa na pet dni zapora, če bi globe ne mogel plačati. Toda mož ni hotel plačati, češ, da se rajši da zapreti. Po dolgih pogajanjih, pri katerih je sodelovala vsa javnost, .je na nasvet birminghamskega nadškofa dr. Williamsa slednjič priyolil, da bo svoje otroke pošiljal v nekatoliško šolo. Nihče pa ga ni mogel pregovoriti, da bi plačal globo. Zato so ga zaprli, nazadnje pa so mu odpustili dva dni zapora. Iz zapora je napisal tole izjavo: "Nič drugega ne zahtevam, kakor pravičnost. Za svoje otroke hočem katoliško šolo s katoliškim učiteljstvom. Otroci so moji! Dal sem se zapreti zaradi načela, četudi bi bil moral plačati globo le v enem samem gumbu, bi je ne bil plačal. Mislim, da razbrzdanost mladine izvira odtod ,ker nima verskih načel. Ne obžalujem tega, kar sem storil. Načela nič ne pomenijo, če ni nikogar, ki bi se jih držal." -o-- — V letu 1942 so tovarne mila izdelale krog 3,900,000,000 funtov mila. ZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Izdala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več. --- —-----— ^^ ! AMERICAN 1 RED CROS* 1 Jtj Rdeči križ potflM , Če tudi so povodnji j vsakoletna pojava v sP^-J nem času, ter ogroža0. A je in imetje ljudi, jePJ strani resnica, da 'ie . ^jM ko udari kadarkoli i« Jj nepričakovano. V P kopih se lahko utrga m in zasuje premoga« zija v tovarni m°r,e,!>ycefj smrti in poškodbo de ^M takih slučajih Je . ravijj Rdeči križ vedno P i priskočiti na P°m° sebno razvidno iz deJ pretečeno leto žrtvam nesreč in ka j terih je ,bilo 270. ^Jj V vsakem okrožju .(J I držav ima Rdeči k«1 ^M tojanko in dolŽf>st ^ A cev Rdečega križ" v ^M jankah je, da w pripravljeni nu^ ^ot slučaju nesreče a'h . Neglede ali se P1'1^^ n v majni, ali se ;rJ) J vlak, ali u!dari n* 0raj vodenj — Rdeči in je vedno .priP^.^ postavitev zasiln'11 dobavo in razdeli^ ^ leke, kuriva, itd- 4 krajevnih postoj^ xe s vedeti kako je hitro in tpčno P°ir iz drugih okrajev- v Delo Rdečega * ^o čajih katastrof tr«^ go, dokler obstaja . v J treba nudenja po*^ dj gih slučajih ' je ^i,^ začasno pomoč v ^y in podobnem. V j.^je jih pa so znal)*« ^ doma in nesreča ^ zroči pohabljeni \ ^ ali pusti za seboj ^ i j ene družine. vt# lega Rdeče krl* ,}iti * pomoč je treba ; ljšo dobo. lete ^ Včasih so pnza%d <5 žine enega kraja zije kakršna se J ^ decembru lani v -jjt. njem januarju, ^ g ko poškodovanih $ Pogosto se priPf, križ tudi zgaraditi dovome d,# kom naravnih ^ predvidevanin . i;ej J. ože cir. f*M družine tiezko_ v, tovsr| nesreči v manj i a ^ maga Rdeči dolgo, da dobi ^ redno pomoč »» . jf j Pomoč, ki jo nUh v gotovih slučaj'^ r*r več let, je dana i • t« tek«111 i" onim, ki so ie*<.jio 'tudi Burgar na takcžvani likvidacijski listi komunističnih partizanov, ga je neki pondeljek, ko je bil na poti v Kranj, ustavila in povabila v hišo. Tu ga je opozorila na to, da je tudi on na vrsti, da ga u-bijejo. Mož pa se je neverjetno nasmehnil in rekel: "Oh, mene pa, že ne bodo ubili, saj nisem ničesar naredil, jaz nimam ničesar na vesti in se z ničemer ne pečam." Tudi on je mislil, da je takozvana osvobodilna fronta res narodno osvobodilno gibanje in da pobijajo partizani samo one, ki sodelujejo z Nemci in ustanavljajo Belo gardo. Dne avgusta 1943 je tudi po njega prišla komunistična oborožena toanda, izropala popolnoma njegov d'om in ga odipeljala v tmeno noč, od koder se ni več vrnil. Cez par tednov so našli v bilžnjem gozdu površno zakrit grob ga odkopali in našli v njem njegovo truplo v strašno razmesarjenem stanju, sključeno in izmaličeno, vse .je kazalo, da soga grozno mučili in nato napol živega aagrebli . . Vso Gorenjsko je pretesel njegov strahovit umor! DAY DREAMS Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti pre obilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. SEDMAK % Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 Mejač Alojzij . Mejač Alojzij je bil splošno j znan, priljubljen in spoštovan posestnik in vinski trgovec v Ko-! mendi v kamniškem okraju. Bil je zaveden in vpliven pristaš! "Slovenske ljudske stranke," za-' to je moral tudi on pasti. Dne! 11. decembra 1943 okrog 8. ure I zvečer ga je na zvit način zva-j bil z doma neki komunist. Re-j kel mu je, da ga čaka na vasi j neki vinski trgovec, da bosta šla skuipaj nakupovat vino. Komaj je dobro prišel od hiše, so ga naložili na avto in odpeljali v "Sinkov turn" pri Vodicah k Bendo vemu Mihu — tako se pravi pri hiši — kjer so ga še isti večer sodili in obsodili na smrt. Prva tako so na isti večer od-! peljali z doma Kralja Franceta, živinozdravnika iz Nasavč pri Komendi. Tudi njega so skupno z Mejačem Alojzijem sodili pri Bendovemu Mihu. še isti večer, to je 11. decembra 1943, so ju odpeljali na Mengeški hrib k 16 m globokemu brezdnu. Zvezali so jima z močno vrvjo roke na hrbtu, ju pretepali in mučili, kar dokazujejo močne podpludbe, ki so bile vidne na truplih, ko so ju našli. Ustrelili so ju v glavo in trupli vrgli v brezdno. Na Mengeškem hribu je bilo "likvidiranih" še več uglednih mož. Rihtar Stane je bil znača-jen in zelo priljubljen katoliški fant v Stobu pri Domžalah. Bil je predsednik "Stavbne zadruge." Dne 31. decembra 1943 .je prišel ponj komunist Rozman Janez (po domače šinkarjev) iz Malega Mengša. V spremstvu še dveh komunistov je odpeljal Rihtarja na Mengeški hrib, kjer ga je sodilo "sodišče", ki so ga sestavljali Koželj Janez (po domače Bitenk), žnidar Anton (po domače Kržav) iz Velkega Men-geša, sodbo pa je nad Rihtarjem izrekel Vidmar Franc, ki je bil starosta "Sokola" v Stobu pri Domžalah, po poklicu pa je kovač. Pravilnost in pravomočnost sodbe pa so podpisali: Jenčič Milan, tovarnar opeke v Velikem Mengešu, Jamec Janez (po domače Vesel) iz Trzina ter ing. Kurcut, obratovodja elektrarn.' na Črnučah. Omenjeni ljudje so v mesecu decembru .1943 podpisali 11 smrtnih obsodb nad popolnoma nedolžnimi toda vplivnimi in uglednimi katiliškimi možmi. Rihtarja Staneta so ustrelili in truplo vrgli v že omenjeno brezdno. Pred smrtjo so ga zelo mučili, ker so se na truplu poznali sledovi težkega mučenja. Na istem kraju je bil 16. dec. 1943 od partizanov ubit tudi Ple-mel, tovarnar iz Sangrada pri Cerkljah in 11. dec. 1943 pa Kvaternik, ravnatelj v Medičevi tovarni v Domžalah. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASF Ako hočete prodati ŠIVALNI STROJ ki ga imate na podstrešju ali v kleti, pokličite KE 5557. DELO DOBIJO ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov v tednu «$34 na teden v mestu i Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ________________(X) Delo dobi Išče se ženska za hišna dela, za čez dan. Vprašajte na 6111 St. Clair Ave. (88) Moški za skladišče Stalno delo zglasite se pri Brown Fence & Wire Co. 6560 Juniata Ave. Ave. severno od St. Clair iz Addison Rd. (87) ženske za čiščenje Dnevno delo polni čas od 6 zjutraj do opoldne. Stalno delo Farma naprodaj Proda se farma 40 14 akra zemlje, hiša 10 sob, furnez, dobra tekoča voda v hiši. Hlev, ko-košnjak in garaža. Proda se z orodjem ali brez. Lastnik Albert Cinco stanuje na farmi na Dock Rd. 1 miljo iz Route 20 v North Madison. (May 1, 3, 6) Zglasite se v Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. _________^(89) PORTERS Moški za navadno delo poln dnevni čas stalna plača zglasite se v Employment Office Wm. Taylor Sons & Co. (89) MALI OGLASI Iščejo sobe Zakonski par išče 2, 3. ali 4 sobe z kopališčem, opremljene ali ne. Pokličite PO 0527. (88) Hiša naprodaj Krasna hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, kopalnica in dvojna garaža, 2 furneza, dvojni pod, ravna streha. Spodaj prazno kakor hitro se proda. V bližini Euclid Beach poulične. Tudi blizu trgovin, transportacije in šole. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 _____(88) Naprodaj Prvovrstna farma 47 akrov, dobra poslopja hiša za dve družini 5 in 5 sob, 3. nadstropje dovršeno Za pojasnila pokličite PO 6727 C. A. Rybak (86) Iz volivne kampanje v Mehiki. — Miguel Alemun, bivši notranji minister v mehiški vladi, vrši živo agitacijo za izvolitev predse dnikom republike. Na sliki je videti, kako ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo, ko je prišel v Zacoalco. (V sprednji vrsti, drugi od leve). Volitve bodo 7. julija. Hiše naprodaj Blizu Fisher Body se proda hiša za 2 družini, 4 sobe in furnez za vsako družino. Cena $8,000. Hiša na 71. cesti, 5 in 5 sob, 2 furneza, 2 garaži, cena je $9,000. j Pokličite George Kasunic HE' 8056. (88)! Naprodaj hiša Naprodaj je hiša, 10 sob za 3 družine, 5 spodaj, o zgorej, garaža. Tri sobe se odda kakor i hitro je hiša prodana. Vse v do 10 brem stanju. Cena je. $6,500. Hiša je na 1004 E. 64. St. Vpraša naj se pa na 1401 E. 39. St. ________(89) Hiše naprodaj Dve hiši po 2 družini, vsaka Nov lepotilni salon j po pet sob in ena hiša za eno Mary Ann Tekaucic naznanja družino 6 sob. Vse tri hiše na svojim mnogim prijateljicam,'enem lotu. Za nadaljna poja-da je odprla lepotilni salon na' silila vprašajte na 1223 E. 60. 14605 Harvard Ave. Pokličite St. ali pokličite EN 6481. WA 1201. (88) j (Apr. 25, 29 in May 1) - .. Veh urah se vrgli Bug 1 sto Pet in devetde-% 12 toPov in ' težkih bJ' Ker pa so tolkli škodfa načrta' ni bil° |^ako noč, so bile tu- ^''Poslane patrole iz so namem, L, teren v smeri ij Maki in proti Ljub- kjj^viti, ali se sme jj se čakati. Po po- ^. Patrol je vodstvo l^va v dan vztra- I, (j Vker je bilo pre- a bo prodor še mo- iijtj 0]e so odhajali ^ Seveda, Škocijan- ii 11 junaki, da malo kraje. lito 80 odšii iz gradu, j ' ri|>, iliEoZublji so razsvetili lifimd- Tik P°d is. 1 hiša." * Se ka« . |Se dl niso umirili: !i JJ6 grad?" zažgali hišo J'e s slamo \!7lli so, da se bo t«di na grad. ieJSna bakla je hiša JkoJ.vso oklico \Se . Se Je videl og-: «q ljudstvo vzne-Hi^ 8(1 gori!" l) ,So zajokale že-jf^rad gori! Le 'siW Vse je drvelo (U, ' Naprej otroci, C1*® in zadaj že- jHon ečal jih jek0-^iii ■ 16 8le nihče odgovoril.' ' kako se v dn0n . Čemu toliko obotavljanja. "Saj se ti nikamor, ne mudi," I je rekla Cilka. ! "Ni ti še sile," je dostavil Japec. J "Ja, delo je delo," se je nekako cbregnil stari, ko' je stopil s skednja. "No, le še ostani, Dreja," mu je pomežiknila Lenka. To je na Dreja delovalo; zdaj bi ne šel, četudi bi doma na podu gorelo. Bi ž so zaplesali na Branar-jevem podu. Cilka in Japec sta rešekila pšenico, da je kar vrstila, Lenka jo je plala v ne-ška!:, Dreja se je pa vrtinčil po skednju, smejal se in navdušen govoril, kajti v prsih mu je kar burkalo. "Kaj si jo pa zadnjič tako brž posmodil z naše njive, Dreja?" ga je vščenila Cilka. "Kdaj?" je zardel fant. "Saj veš, ko si nam vezal snope." "A takrat, se že ne spominjam več." "Zadnjega niti povezal nisi." "Le čakaj, Cilka, bom pa tebe povezal." "Kar daj jo, Dreja," pritegne Japec. "V pleve jo vrzi!" ga spodbuja Lenka." "Viš, prav ta je bil tisti, ki ga nisi povezal," dvigne Cilka otep in ga zaluča v Drejca. Brž nato je pa Dreja potisnil dekliča z rešetom vred v pleve. "Le daj jo, še z rešetom jo pokrij!" Kako je to Cilki dobro delo, kar otepala je pa se pogumno spoprijela s fantom. No, dovolj sta imela opravka, preden stia se izmotala iz plev, Cilka in Dreja. Potem je pa Dreja za- pod tesno zavezane r*' *j silili kodri na čelo, 11J žarela ko mak. I" cep ui la le brhka Branarj* (Daljej^jg^