s_   298   —
Življenje slavnih Slovanov.
VII.
Komenski *).
Jan Amos Komenski spada med naj znamenit-niše može vsih vekov in narodov. Spisal je veliko imenitnih in prekoristnih bukev v češkem in latinskem jezika, ktera je znal kaj lepo pisati. ??V pisanji češkega jezika" — pravi slavnoznani Palacki — wga ni doslej se nikdo prekosil".
Ker pomeni Komenski „doma iz Komne", mo-ravske vasi, nekdaj Svetlovski graščini podveržene, so to vas nekteri njegov rojstni kraj imenovali; zdaj pa vemo, da se je narodil v Ni v ni c ah, medica na Mo-ravskem, ne daleč od ogerskega Broda 28. marca 1592. Toraj se je tudi sam Moravca Ogerskobrodskega (Hunnobrodensis Moravus} podpisoval.
Oče, mlinar, in mati sta mu še mlademu umerla. Ker sta bila premožna, je imel ukaželjni mladeneč po-močkov dovolj, se šolskih naukov lotiti. Izučivši se pervih naukov doma, stopi leta 1608 v latinske šole, kje, se prav ne ve.
S posebnim veseljem se je učil latinskega jezika, ki so ga ondaj kot jezik učenih vse Europe toliko v či-slih imeli. Ali nerodno razlaganje tega, kakor tudi drugih naukov v šoli razsvetljenega mladenča v serce žali. Že zdaj premišljuje, kako bi bilo treba šole — uko-znanstvo — popraviti, da bi svoj namen bolj spolno-vale. Nastal je pozneje res sam naj imenitnejši učenik tako  važnega  ukoznanstva, to je, vednosti,  kako
*) Z latinskim končajem: »Comenius« (beri: Komenius). Ker so ondaj učeni po latinsko pisali, je trebalo imena polatincevati 5 drugači jih ne bi bili mogli sklanjati. Tudi mi ptuja imena po kroju našega jezika krojimo, ako ni njih končaj za »sklanjanje po nase« pripraven.         Pis.
—   299   —
šolsko mladino mnogoverstnih naukov po pameti, brez nepotrebnih težav, s pripravnimi po m očki naglo in dobro učiti.
Visoke šole v Herbornu in Heidelbergu na Nemškem (1613) zveršivši, se je napotil na Holanško in Angleško, in pride dvaindvajsetletni mladeneč tudi v Amsterdam, poglavitno mesto Holandije. Ondaj si ni mislil, da mu bo kedaj to mesto starčeku, povsod preganjanemu , pribežališče.
Obogativši se z različnimi znanostimi sev verne (1. 1614) v svojo domovino, da bi jih razširjal. Še tisto leto ga izvolijo vodja šole Prerovske, leta 1618 pa vodja šole in pridigarja tako imenovane 5?jednote (občine) bratov čeških in moravskih" v Fulneku. V obeh mestih je za zboljšanje šol marljivo marljivo delal in pisal. Ali nesreča je hotela (1621) imeti, da mu v Fulneku, po Špancih izropanem in potem zažganem mestu, vsi spisi in vse bukve zgorijo — šolam na veliko veliko škodo.
Leta 1628 pa mora Komenski premilo svojo domovino zavoljo verskih zmešnjav zapustiti in gre po mnogih nadlogah v Lesno (Lissa) na Poljskem* Pred odhodom je bil spisal (1. 1623) v češkem jeziku „labi-rint sveta", nauka in modrosti polne bukve, s kterimi bravca križem svet do vsih stanov vodi , pokazovaje mu napake vsakega in zbolševaje mu serce. — V silnih stiskah je spisal (1. 1625) svoj drugi češki spis, lepo pesem, imenovano „hlubiua bezpečnosti" po naše: globina varnosti.   Tako imenuje mirno serce človekovo.
V Lešnu se je lotil po lastnem nagibu Lešenske šole popravljati, in spiše v ti namen po češko troje iz-verstne bukve po imenu: ?,velika didaktika" (nau-koznanstvo), „škola materska" in „škola prosto-narodna". Ti spisi so bili pozneje tudi na latinski in nemški jezik prestavljeni.
Tukaj je nadalje učeni mož po latinsko dognal in (l. 1631) na svet dal imenitno delo: „janua linguarum rese-rata" (odperta vrata do jezikov) , kteremu delu zdaj sploh „orbis pictusu (narisani svet ali svet v podobah) pravijo, zato ker Komenski v njem svet, imenitnejše stvari itd. bravcu z besedo in z narisanimi podobami pred oči postavlja. 550dperta vrata do jezikov" pa je te še ne prehvaljene bukve kerstil, zato ker jih je mladini posebno s tem namislikom spisal, da bi se iz njih prav lahko in prijetno latinskega jezika, ob enem pa tudi veliko koristnega in za življenje potrebnega učila.
S tako umno   naredbo je pa pokazal vrata,   skozi ktera človek,   posebno otrok,  tudi do vsakega drugega jezika lahko in po prijetnem potu pride, se ga nauči,— ter si gredoč poveril še veliko sladkih tečnih jagodic za živež  —  koristnih  in   potrebnih  naukov — nabere.   — Kako so  se  imenovane   bukve dopadale   in se še dopa-dajo,  spricuje to,   da  so  že  skoraj  na   vse europejske jezike,   kakor  tudi na  arabskega,   turškega,  perzijan-skega in mongolskega prestavljene.   Perve bukve s podobami,  —  pervi  tako imenovani  nazorni nauk   #) za otroke so bile, kteri po velikih mestih še le zdaj obveljajo,   kterega veljavo je bil pa Komenski že tako davno spoznal. On je bil tedaj početnik nazornega nauka. S tem in z drugimi  imenitnimi   deli   pozneje imenovanimi,  je   Komenski  šolski nauk  in  izrejo  otrok močno  močno   zboljšal   ter  svetu   po  tem   takem  jako koristil.    Po vsi pravici si je toraj zaslužil častni venec hvale in slave, ki mu bo vedno zelenel.  —  Po spriče-vanju Palackega je   bil  napravil Komenski v Pre-
*) Nauk je nazoren ali na zor (na pogled), če učenik učencom vse samostalne reči, od kterih jim kaj pripoveduje, ali same na sebi, aH vsaj njih podobe izrezane ali narisane pokazuje, da si učenci vsako prec prav mislijo.
Pis.
rovu že ondaj (1618) rečno ali realno šolo, kakoršne pri nas tudi še le zdaj napravljajo.
Za učenike si je pa preučeni mož potlej nekaj višjega, nekaj pripravnejšega umislil: panzofijo (vesoljno modroznanstvo), to je, kratek obseg vsih naj po-trebnejših naukov, pisan v latinskem jeziku. To učenosti polno delo je bilo 1. 1637 v Oksfordu *j, 1. 1639 pa v Londonu **) na Angleškem tiskano.
(Konec   sledi.)
*)    Z napisom: Conatuum Comenianorum praeludia. **)    Z napisom: Pansophise prodromus.                     Pis*
—    302    —
Življenje slavnih Slovanov.
VII.
Komenski.
(Konec.)
Leta 1642 je bil Komenski po svoji učenosti v šolskih zadevah že tako na glasa, da ga angleška vlada zaprosi, da bi prišel na Angleško šole po svoji misli uravnavat, kar se pa zavoljo domačih nepokojev ni moglo zgoditi. Napoti se potem vsled enakega častnega vabila švedovske vlade na Švedovsko, od tod v El-bing in Kdansk (Dancig) na Pruskem. V tem mestu je dal (l. 1648) vsa svoja naukoznanska dela, dve leti popred po treh švedovskih odbornikih pohvaljena, na dan.
Ravno tisto leto ga izbere občina čeških in morav-skih bratov v Lešnu svojega škofa. Verne se toraj v Lesno, kjer marljivo mnogoverstne reči spisuje.
Med tem so njegove ukoznanske bukve nov sad rodile. Po vsili imenitnejših šolah so počenjali mladino po njegovem oku učiti, nove šole po njegovi misli osno-vavati. Šolski vodji so se prihajali v takih zadevah od blizo in od daleč k njemu posveta vat. Leta 1650 pa gre po večkratnem vabilu vladajočega kneza Rakočij a, da bi prišel tudi šole njegove sedmograško-oger ske dežele uredevat, s tem namenom sam na Ogersko v Šaroški Potok ^Saros-Patak).
Po Rakocijevi smerti (1. 1654) se verne spet v Lesno, kjer mu dve leti pozneje v vojski Švedov s Poljaki v veliko škodo vnovič vsi rokopisi in vse bukve zgorijo. — Iz mesta v prah in pepel spremenjenega pobegne Komenski v Amsterdam, in najde ondi pribežališče pri plemenitemu Lovrencu Geru, sinu bogatega kupcav Ljuilevita Gera, s kterim se je bil Komenski na Švedovskem soznanil in sprijatlil. Tukaj je dal Komenski po želji starašinstva tega glasovitega mesta vsa svoja ukoznanska dela v latinskem jeziku v 4 velikih delih na svetlo, vmes tudi tista, ktera je bil izvirno po češko spisal. Še nekoliko drugih spisov da na dan; leta 1671 (15. oktobra) pa konča preslavni Slovan svoje življenje tiho in pokojno v osemdesetem letu svoje starosti. Truplo so iz Amsterdama vNar-den (tudi v Holandii) odpeljali.
Njegov zadnji (latinski) spis, kakor labudovo petje, je bil spis „unum necesaarium (eno samo je potrebno), kterega je tudi na češki jezik prestavljenega zapustil. Pobožno misel te knjige, njeno pripravnost za prid priprostega ljudstva, jasno in priserčno besedo, s ktero 77letni starček ljudem vse tako ljubeznjivo na serce poklada, je umel po vrednosti ceniti učeni Nemec Herder v svojih pismih za pomnoževanje Jjudomilosti ali vludnosti.
—    303    —
Še veliko drugega znamenitnega je Koraenski napisal. Sloveči jezikoznanec Adelung je 92 spisov tega preučenega moža naštel. Imamo jih pa le 54. Zasluge našega Komenskega v šolskih zadevah so neizrečeno velike. Slava njegovega imena se je razlegala svoje dni in se razlega še dan današnji po vsem omikanem svetu. Njegovo ime je vendar sosebno Ne-slovanom, po latinskem koočaju „C o meni us" bolj znano, in da je bil po rodu Slovan, še celo veliko veliko njegovih spoštovavcov ne ve. Bil je. Narod slovanski sme po tem takem zavoljo tega tako učenega sina posebno ponosen biti.
Obširnejše je popisal njegovo življenje Palacki v časopisu češkega muzeja 1. 1829. Ti življeojo-pis je bil tudi v naj novejše češko berilo (čitaci knihu) za vikše latinske šole (nadgimnazij) vzet.