Krivoverske knjige. Večkrat je bilo slišati in čitati, da krožijo po deželi gotovi ljudje, ki ponujajo ter razpečavajo ljudstvu razne krivoverske knjige. Tako se je tudi zgodilo, kakor se nam poroča iz okolice Ptuja, 'na Ietošnji veliki petek. Omenjenega dne se zglasi na mojem domu, tako nam dobesedno poroča naš dopisnik, neki mlad in lepo oblečen gospod. Začne razvezovati svoj nahrbtnik. Trenutno sem mislil, da bo privlekel iz njega kak saharin ali kamenčke za vžigalnike; toda iz nahrbtnika potegne dve knjigi in mi nju ponudi v nakup. Hitro malo prelistam ter takoj ugotovim, da imam tu opravka s krivim prerokom, ki razpečava krivoverske knjige. Vprašam ga, zakaj knjigi nista odobreni od višje cerkvene oblasti? Mesto stvarnega odgovora začne zabavljati čez katoliško cerkev in o katoliški duhovščini govoriti s strupeno lažnjivostjo. Ostro ga zavrnem in naženem iz hiše. Knjigi sem mu kajpada dal nazaj. Ko je končno videl, da nič ne opravi, je hotel kar k mojim sosedom. Zagrozil sem mu, da grem pred njim ter pojasnim vsakemu njegovo hudobno namero. Tega se je zbal ter krenil na čisto drugo pot. Tako naj stori vsak v sličnem slučaju in nehali bodo ti krivi preroki z razpečavanjem svojega krivega evangelija med našim poštenim podeželskim ljudstvom. Proč s slabimi knjigami in nekrščanskimi listi iz naših hiš! Imamo Slovenci, hvala Bogu, dovolj dobrih knjig (n. pr. Družbe sv. Mohorja), mnogo poučnega ter zdravega berila nam tudi nudi naš »Slovenski gospodar«, kateri pač naj ne bi smel manjkati v nobeni slovenBki, krščanski hiši! Veliki petek Callesa. Bivši predsednik mehiške države Plutarh Elija Calles je strupen sovražnik katoliške cerkve. Bil je na čelu marksistično-boljševiške stranke in izvajal njen program napram drugim, tie pa napram sebi. Za sebe je bil najhujsi kapitalist, ki je izrabljal delovno ljudstvo ter si tako nagrabil milijone. Da bi pozornost ljudstva odvrnil od lastnega oderuškega počenjanja, je izdajal naredbe zoper duhovščino ter preganjal kato Liško cerkev. Zaslepljeni delavci so mu verjeli, napadali duhovnike in zveste katoličane ter jih morili, napadali cerkve in požigali samostane in katoliške šole. Calles pa si je smehljajočega obraza mencal roke ter polnil žepe, ki jim ni dna. Vsa doba Callesovega paševanja je bila za katoličane mehiške države kakor vedno trajajoči veliki petek, dan preganjanja, trpljenja in smrti. Pa je tudi za Callesa prišel veliki petek. Zgubil je mesto državnega predsednika. Ni bil samo nagnan s predsedniškega stolca, saarveč izgnan iz države. Ko se je vrnil, mu je »nehvaležnost« komunistov zagrenila bivanje v deželi. Komunistični delavci, med njimi zlasti ženske, so kar trumoma prihajali k njerau in zahtevali: »G. Calles, vi ste bili naš vodja, torej prvi komunist. Bogat milijonar ste, mi pa nimamo nič. Razdelite svoje premoženje med nas!« Ko gre za lasten žep, pa je redkokdo komunist, najmanj Calles. Ni svojega bogatega žepa odprl, še tesnejše ga je zaprl. Svetovali so mu, naj prostovoljno zapusti državo. Debelokožni Calles ni hotel. Tako so ga naposled letošnji veliki petek aretirali, prignali na letališče ter prisilili, da je stopil v letalo, ki ga je odpeljalo v Zedinjene države v pregnanstvo. Kdor drugim jamo koplje . -.¦ , ROMANJE V SJLOVENJGRADEC. Lani 26. maja je minilo 700 let, odkar je Ma sv. Lizabeta, patrona III. reda sv. FrančiSka, od papeža Gregorja IX, v mestu Perugia prlSteta svetnicam. Nebrojna množica ljudstva ac je te svečanosti udeležila; sv. oče Gregor IX., velik prijatelj sv. Fiančiška in njegovih redovpikov, je kot 901etni starček na glas zaplakal, ko je prvi zaklical: »Sveta Elizabeta, prosi za nas!« Saj 3ta tolikokrat govorila s sv. FranCiškom o tej preblagi kneginji, sv. Elizabeti Turingiški. — V mestu Marburg na Nemškem, fcjer je sv. Lizabeta živela in delovala, so spojnin njene proglasitve za svetnico praznovali z jiajvečjo svečanostjo dne 1. maja 1236 (torej pred 700 leti), ko so njeno truplo, še popolnoma nestrohnjeno, vzdignili iz groba in ponesli V cerkev, katero so njej na čast že leta 1235 za silo pozidali, a šele čez 150 let dokončali. — Kakor sporoča kronika, se je te svečanosti udeležilo do 200.000 vernikov, mnogo škofov in celo sam nemSki cesar Friderik II. On je zaprosil za njeno roko, ko je bila vdova, a je odklonila. Žato jo je hotel počastiti pri tej svečanosti. Pomagal je prenesti njene sv. ostanke v cerkev in pri svečani božji službi je pristopil k njej in ji je položil na glavo zlato krono in svečano izgovoril te-le besede: »Ker Te nisem mogel Hronati v življenju kot kraljico, Te hočem s to krono počastiti kot kraljico v nebeškem kraijestvu!« — Leta 1235, ko so začeli zidati cerkev na čast sv. Lizabeti v mestu Marburg na Nemškem, so začeli zidati cerkev tej svetnici na čast v rojstnem kraju njene matere Gertrude, žene Andreja, kralja Ogrskega. In ta rojstni kraj je — Slovenjgradec! Bila je grofovskega stanu, grofov Andechs-Meran, ki so imelt svoj sedež v Starem gradu pri Slovenjgradcu. Cerkev je pozidal brat Lizabetine matere, torej lastni ujec sv. Lizabete, akvilejski patrijarh Bertold grof Andechs-Meran, ki je tudi to prekrasno svetišče sv. Lizabete — sedanjo župno čerkev v Slovenjgradcu* — dne 30. aprila 1251 sam posveti!. Ta plemeniti patrijarh je kmalu po.tem umrl (23. -maja 1251) v Akvileji. Svoje dedno slovenjgraško vlasteništvo je daroval akvilsjski cerkvi; potem so to prevzeli Habsburžani, od teh pa Ijubljanski Skofje, ki še imajo sedaj patronat nad župnijo Stari trg pri Slovenjgradcu in nad niestno župnijo Slovenjgradec. — Prekrasna cerkev sv. Lizabete v Slovenjgradcu je bila, torej kot prva cerkev njej na čast pozidana. In to je povod, da csljska tretjei-edna skupščina poroma k njej v nedeljo 10. maja, da tako dostojno počasti njen 7001etni spomin, odkar je svetnicam prišteta in da se priporoči hjenl priprošnji in njenemu varstvu. Temu romanju se naj pridružijo V3i tretjeredniki na progi Celje—Slovenjgradec, pa tudi drugi, ki niao v III. redu, so vabljeni; Načrt romanja je ta-le: V nedeljo pelje posebni vlak iz Celja in sicer pb 8. uri zjutraj; stoji na vseh postajah do Velenja, potem v Doliču in. Mislinju. V Slovenjgradec pridemo ob 10.40; gremo v procesiji v župno cerkev sv. Lizabete, tam bo ob 11. uri pridiga (g. župnik Soklič) in sv. maša. Obdveh bodo žmarnice in litanije v Starem trgu. Ob treh popoldne bo v društveni dvorani govor g. dekana Fr. Ks. Meška, nato gledališka predslava s>Sv. Lizabeta«, ki jo bodo proizvajale klarice pod vodstvom šolskih sester iz Celja. Ob pol sedmih zvečer se vrnemo domov in smo °b pol devetih zopet v Celju. Vsak si kupi na svojl postaji nedeljsko karto, ki velja tja in na**]¦ Stane od Celja 28 Din, od drugih postaj pa lem manj, eim krajša je proga. Na veselo svidenje! Bomauje na Trsat in izlet z ladjo po morju na prekrasni otok Rab, bo letos o binkoštih pod zelo ugodnimi pogoji. lz vseh krajev Slovenije so že priglašeni romarji. Tudl vl se boste inle- ležill tega romanja, če preberete podrobna pojasnila, kl jih poSlje vsakmur zastonj pisarna: »Po božjem svetu«, Ljubljona, šentpeterska V<y jaSnica.