Novi lovski zakon. Govor deželnega poslanca dr. Jurija Hrašovca o priliki razprave o novem lovskem zakonu v štajerskem dežel- nem zboru. (Konec.) V § 66 se imenujejo živali, katere ame lovski upravičenec, od njega za varstvo lova nastavljene oaebe ali z njegovim pismenim dovoljenjem tndi dragi ljudje vloviti ali ustreliti in sebi prilastiti, kakor liaica, kuna, dihur, podlasica, veverica, vidra, kragulj, skobec, velika uharica, kavka, črna vrana, araka, krokar in druge. Mi predlagamo, da se uvrsti med te živali tudi še kos, kadar se aahaja v vinogradih. § 74 določuje, da sme vsakdo divjačino iz avoje zemlje sam aH po drugih oaebah odganjati na primeren način bodi si s klopotci, atrasili, nočnimi ognji ali na drug način, v vinogradih, tudi s praznimi (strasilnimi) streli v času od 1. kimovca (aeptembra) do 31. vinotoka (oktobra). Nam se ta doba od 1. kimovca do 31. vinotoka veadar zdi prekratka, če ae pomisli, da v vinogradih posebno zajec akoraj skozi celo leto škodo dela. Ni tedaj prav, da bi se smela divjačina iz vinograda s praznimi atreli samo v tem času odganjati. Predlagali bodemo, da 8e ta določba časa izpusti in dovoli, da ae sme sploh divjačina v viaogradih odganjati s praznimi (atrasilnimi) streli, tedaj skozi celo leto. Še nekaj moram omeniti glede te določbe (§ 66). Kaj se naj zgodi v slučaju, ako lovski upravičenec takega dovoljeaja ne da ? Lovski upravičenec a in e dati dovoljenje, a prepuščeno je le njegovi prosti volji, ga li hoče dati. Kaj pa, ako ga ne da in to v slučajih, ko naredijo dotične živali posestDikom res veliko škodo, kakor vrane, srake itd. v koruzi, posebno kadar se ta nabaja blizu gozda, ali v vinogradibV Po tcm paragrafu ne bi imel poseatnik nobene druge inštance in bi se moral ukloniti tej prepovedi. Mi zahtevamo, da bi se naj še dodal ta-le stavek : rAko ae lovski upravičenec brez temeljitega vzroka brani, sroe politična oblast prve instance (okrajno glavaratvo) to dovoljenje dati." Konečno imamo še pri § 69 spreminjevalni predlog. Sedaj se glasi ta paragraf tako: ^Pae, ki oddaijeni od biš in <5red lovijo, in mačke, ki ae klatijo po poljih ali gozdih, 8me lovski upravičenec ali njegovi lovci usmrtiti! Na ta način bi se smcla mačka že blizu hiše ustreliti, kadar je prav blizu hiše polje ali gozd. Mi tedaj predlagamo, da ae smejo le ubiti one mačke, ki se najmanje 500 korakov od poslopij oddaljene dobijo na polju ali v gozdu. To ao tedaj naše zahteve. Mi prosimo visoko zbornico, da jih naj sprejme. Za lovca so le malenkosti, a važni za posestnika. Koristi kmečkib posestnikov moram v prvi vrsti varovati; mislim, da jim tudi pametni lovci in lovski prijatelji ne inorejo nasprotovati. S temi beaedami končam.