260
Politični pregled.
Položaj. — Govori se, da je stališče konservativnima ministroma Schonbornu in Falkenhavnu že jako omajano. Jeseni bodeta najbrž odstopila in v ministerstvo prideta dva moža, ki ne bodeta posebno Slovanom naklonjena: To vse je posledica levičarskega vpliva. Levica za svoje usluge vladi hoče biti plačana s političnimi pridobitvami. Njena opozicija se ne da premagati z nekaterimi novimi kronami, kakor je trdil nek slovenski list. Pražak je pa že vložil prošnjo za vpokojenje. Čutil je, da njegova beseda v ministerstvu več ne velja, ko se ne more opirati na nobeno stranko v državnem zboru in se zatorej umakne. Na njegovo mesto najbrž ne bode nikdo imenovan. Po Pražakovem odhodu ostane v ministerstvu le še j eden slovanski minister, Zaleski. Pred dvema letoma bili so po trije Slovani ministri. Označljivo za položaj je tudi to, da je minister grof Kuenburg imenovan tajnim svetnikom. Ta mož je zastopnik levice v ministerstvu.
Češko. — Praški mestni zbor je bil sklenil, da bode s strankami mestni magistrat občeval v obeh deželnih jezikih, z uradi bode pa občeval le v češčini. Namestništvo je pa sklep mestnega zbora razveljavilo v toliko, kolikor se tiče magistra-tovega poslovanja kot političnega oblastva. ker po njega mislih to ne spada v delokrog mestnega zbora. Mestni zbor je sklenil pritožiti se proti odloku na ministerstvo.
Vrejenje valute. — Ker se je srečno dovršilo vre-jenje valute, sta avstrijski in ogerski finančni minister odlikovana z redom železne krone prve vrste.
Vojaške ljudske šole. — Vojno ministerstvo je v Galiciji in Dalmaciji osnovalo nekaj nemških ljudskih šol za častniške otroke. V te šole se pa vsprejemajo tudi drugi otroci. Tako so te šole prave ponemčevalaice. Zaradi tega se bodo Poljaki proti tem šolam letos pritožili v delegacijah in zahtevali, da se odpravijo, ali pa da se vanje smejo vsprejemati le vojaški otroci.
Hiibner. — Na Dunaji je umrl bivši veleposlanik in član gospodske zbornice grof Hiibner. Pokojnik je bil rojen od meščanskih starišev na Dunaji 1811. leta. Zgodaj je vstopil v diplomatično službo in je posloval še pod knezom Metter-nichom. Glavno njegovo delovanje je bilo na Francoskem, kjer je bil deset let veleposlanik. Žal, da ni mogel preprečiti vojne 1859. leta, ki je toliko škodovala Avstriji. Zadnje leto absolutistične vlade je bil policijski minister. Pod njegovim ministerstvom je bila velika tiskovna svoboda. Pozneje je bil nekaj časa veleposlanik pri papeži. Zadnjih dvajset let je bil pa v pokoji. Za svoje zasluge kot diplomat je bil odlikovan z mnogimi visoeimi redi, z baronskim, pozneje pa z grofovskim naslovom in pa poklican v gospodsko zbornico, kjer se je vedno držal konservativne stranke.
Ogerska. — Znana rumuaska spomenica se ni izročila vladarju, temveč jo je ogerska vlada vrnila Eatiu-u, vodji rumunske deputacije. — V oktobru se snide cerkveni kongres ogerskih Srbov.
261
Nemčija. — Potrebščina za rajsko zvišala se bode za 60 milijonov mark. - Vse nemško časopisje se bavi z razstavo, ki se ima prirediti 1 1898 v Berolinu. Večina je odločno za to, da se vsa razstava opusti, kar se bode tudi najbrže storilo. ..Vossische Zeitung" meni, da si bo Nemčija napravila sama spričevalo ubožnosti, ako bo misel na razstavo opustila. Vsa stvar napravila bo slab vtis na tuje države, posebno na Francijo. „Kreuzzeitung", ki je že iz početka proti razstavi, protestaje proti takim izvajanjem in pravi, da Nemčija stori to, kar njej hasne, ne ozira se pa na druge države, najmanj pa na Franci i o. — Glavni vzrok, da bodo Nemci razstavo opustili je ta, ker se boje, da bi razstava v Berolinu, ako   bi   bila   samo   nemško-narodna,   premalo pozornosti vzbu-
v
dila, posebno ker bota poprej veliki svetovni razstavi v Cikagu in Parizu. Če bi se pa napravila svetovna razstava, se boje, da ne bi nemških izdelkov na razstavi prekosili tuji, posebno angleški.
Bismarck vrnil se je iz kopališča Kissingen preko Jene zopet na svoj dom v Sehonhausen. V Jeni vsprejeli so ga slavnostno, kakor kakega kralja. Bismarck je tudi pri tej priliki dal duška svojemu mnenju in je povdarjal, da ne bo nehal govoriti, temveč bode svoje misli še vedno v korist naroda naravnost izraževal. Volja vladarjeva mora biti v ustavni državi v soglasji z voljo narodovo. Sporazumljenja je treba. Absolutne veljave vladarjeve ne pripoznava več Nemčija. — Kakor govori ob drugih prilikah, tako bil je tudi ta naperjen naravnost proti cesarju Viljemu.
Bolgarija. — Dne 27. pretečenega meseca obesili so v Sofiji one štiri, o katerih smo poročali, da so bili obsojeni na smrt zaradi umora B^lčevega. Vse dejanje zvišilo se je prav na tihem Na večer dne 26. prišlo je še-le od Stam-bulova potrdilo glede obsodbe in že se je določilo precej na drugo jutro usmrčenje. Sorodniki obsojencev pozvali so se po noči, da lahko obsojence obiščejo, v jutro dne 27. na vse zgodaj pa so obsojence odpeljali na morišče. Razun pičlega števila višjih oseb, ki so bili ali oficijelno pri usmrčenji navzoči, ali, ki so se o tem obvestili, ni v jutro dne 27. julija večina prebivalcev v Sofiji niti slutila, da so obsojenci že usmrčeni. Pota k morišcu so za občinstvo vojaki zaprli. — Italijanski, belgijski in rumunski zastopnik so se zasebno obrnili za pomiloščenje obsojpncev, a ničesar niso opravili in bi tudi za slučaj, če bi bili oficijelno za pomiloščenje prosili, ne bi bili nič dosegli, kajti Stambulov niti Milarova, katerega je sodišče predlagalo v pomiloščenje ni hotel pomilostiti, temveč še pristavil, da za iziajalca domovine ni milosti. — „Svoboda" glasilo Stambulovo pravi, da naj žalujoče rodovine proklinjajo Rusijo,   kajti   ona   je   kriva obsodbe in usmrčenja zatožencev
Rusija in Bolgarija. — Mej tema dvema državama nastal je velik prepir. Bolgarsko vladno glasilo „Svoboda" priobčilo je več uradnih a tajnih aktov glede ruskega poče-njanja v Bolgariji od 1 1885. V Rusiji se trdi, da ti akti niso pristni, temveč ponarejeni, v Bolgariji pa povdarjajo nasprotno in se pklicuj^jo na izpovedanje Milarova v aferi Belčeva, ki se popolnoma vjema z vsebino objavljenih aktov. Rusija tudi očita Bolgariji, da je na podlogi teh ponarejenih aktov obsodila štiri zatožence na smrt, kar ni lepo. Političnega posebnega pomena ta prepir nima, kajti nasprotstvo. in ruvanje Rusije proti Bolgariji in obratno, je že stara stvar
Francija. — Dve leti je še do nove volitve republi-čanskega predsednika in žj pričeli so radikalci agitovati in ruvati proti sedanjemu predsedniku Carnotu. Po njihovem mnenju ni dobro za demokratično državo, ako jo predolgo edna in ista : tiseba vlada; treba je premembe v tem oziru. Prihodnje leto bodo nove volitve v zbornico in radikalci sklenili so od svojih kandidatov zahtevati, da ti obljubijo, da ne volijo več Carnota predsednikom. — Dne 1. t m. otvorila se je v Parizu mejnarodna razstava ženskih   del.    Na   razstavi  zasto-
pana je tudi Avstro-Ogerska s svojimi izdelki in francosko časopisje in strokovnjaki zelo hvalijo te izdelke. Glavni ravnatelj Bergex je avstro-ogersko zbirko najbolj pohvalil.
Anglija. — Zbornica sešla se je včeraj v posvetovanje. Grajalni predlog pride že v par dneh na vrsto in tedaj bo stara vlada morala odstopiti in vzel bo Gladstone krmilo Anglije v roke. Gotovo je, da bo prvo delo nove vlade home-rule, to je rešitev irskega vprašanja. Gladstone namreč predobro ve, da bi v slučaji, ko bi se to vprašanje odlašalo, irski poslanci takoj odstopili od liberalne stranke, ki bi potem nasproti konservativcem ne bi bila več v večini.