SUSKE BANDE
Predsednik države dr. Danilo Tiirk obiskal KLS Ljubno
STRAN 11
NAROČILA KURILNEGA OLJA
BENCINSKI SERVIS
LETUS
nEW rHiriKinc. Hrunopj n t v; poss^i lh i ns.
o % % % % r
Povprečna poraba goriva: 3.7 - 8,41/100 km, emisije CCV 98 - ¿00 g/km,
H»U1IW wr(j I milL ilD.3 LXJimi. uati tflffl. PmsdtMi v*^	It jJoqc. iti* It v" tttv Tiii'.c ocVelnu .tnBivu itl|jJlp S tt! jamu» fti .Hrt. h it he-iI
(ki lifMds (dil«D	h J H iKfnf. Mrki pi*if i-'. JMn^pJ:., «oj Li Rmj^ sjti-. i|* i [rniHri e ifvi '¿n ju.Ha jhIkt i HnVjA tO,- w nf u MJr r-r
& mmm
Poizela 03/ 70 SO 400
www.hyundai-kralj,si
c 4 . Mntt flL Ul J HHik
Tretja stran
Več pravičnosti ali zgolj varčevanje?
Leto 2012 je v Sloveniji prineslo pomembne spremembe na področju socialne zakonodaje. Čeprav naj bi bil osnovni namen zakonskih sprememb vzpostavitev bolj pravičnega socialnega sistema, se po slabem mesecu prakse porajajo vprašanja, ali ne gre morebiti prvenstveno za varčevalne ukrepe države.
Da je temu tako, nakazuje dejstvo, da je vse več socialnih prejemkov vračljivih. Po novem se vrača tudi varstveni dodatek, državna pokojnina je preoblikovana v denarno socialno pomoč. Tudi vrstni red pravic do socialnih prejemkov je nastavljen tako, da je več vračljivih prejemkov. Vlagatelji morajo za socialne prejemke zaprositi po vrstnem redu, kot so zapisani na novi vlogi (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija). Če, na primer, družina, kjer je oče zaposlen, mati pa brezposelna in imata dva otroka (osnovnošolca in polnoletnega dijaka), zaprosi za otroški dodatek in državno štipendijo, pri čemer se mati odreče socialni pomoči, ker se ta vrača, se bo slednja zaradi vrstnega reda vseeno štela, kot da družina ima ta prejemek. To pa poviša dohodke družine in lahko vpliva na to, da dijak ne bo dobil štipendije ali bo ta manjša.
Nova zakonodaja pri socialnih prejemkih upošteva vse več dohodkov in premoženja družine oziroma vlagatelja. Omenjajo se rente iz življenjskega zavarovanja, pokojninske rente pa tudi denarna
sredstva, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejemajo od humanitarnih in invalidskih organizacij ter dobrodelnih ustanov za preživetje. Študentske organizacije opozarjajo, da lahko zaradi enkratne pomoči dobrodelne ustanove ali humanitarne organizacije ob izrednih okoliščinah študent izgubi državno štipendijo za prihodnje leto.
Številni poznavalci že dlje časa opozarjajo, da so na področju sociale v Sloveniji potrebne spremembe, saj mnogi, ki so delovno sposobni, živijo zgolj od socialnih prejemkov. Ministrstvo za delo za novo zakonodajo trdi, da bo ta stimulirala ljudi k delu, toda izračuni kažejo, da v nekaterih primerih to ne bo tako. Družini z materjo in očetom brez premoženja in drugih dohodkov, ki sta brezposelna, imata pa dva osnovnošolca in enega mladoletnega dijaka, po novi zakonodaji pripada okrog tisoč evrov socialnih prejemkov v obliki otroških dodatkov in denarne socialne pomoči. Če je eden izmed staršev zaposlen za več kot 128 ur na mesec in prejema minimalno plačo, se sicer cenzus družine nekoliko zviša, kar je stimulacija za delo, toda dohodki družine s socialnimi prejemki in plačo bodo skupaj znašali okrog 1.200 evrov ali manj. Mnogih takšna razlika ne bo spodbujala k delu.

ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 4, 27. januar 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012

Tema tedna
zmeda zaradi nove socialne zakonodaje
Urejanje zavarovanja socialno ogroženih
po novem
Prehod na novo socialno zakonodajo je centre za socialno delo (CSD) spremenil v enotno vstopno točko za uveljavljanje številnih pravic. V njihovo pristojnost sta z novim letom prešli tudi pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, s katero je posameznik upravičen do kritja obveznega zavarovanja prek svoje občine. Odločanje o obeh pravicah bi moralo s prvim januarjem preiti s pristojnosti občin na pristojnost centrov.
PRAVICA DO OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA OSTAJA UREJENA
O spremembi so svoje zavarovance nekatere zgornjesavinj-ske občine že obveščale, a zaradi težav z informacijskim sistemom je izdajanje odločb s strani CSD nekoliko zastalo. Ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo sta zato občinam poslali opozorilo, naj z odjavami iz zavarovanja počakajo.
Kdor je zaradi zapletov ob novi zakonodaji vendarle ostal brez urejenega zavarovanja in moral pri zdravniku storitev plačati, mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) svetuje, da se čim prej oglasi na najbližji izpostavi zavoda in si uredi »začasno« zavarovanje, morebitne račune za zdravljenje pa prihrani. Ko bo prejel odločbo, ki bo veljala tudi za nazaj, bo lahko s temi računi na območni enoti ZZZS uveljavljal povračila.
Zaradi neskladij, ki jih prinaša nova zakonodaja, ali prehitrega odjavljanja s strani posameznih slovenskih občin so nekateri socialno ogroženi ostali brez urejenega obveznega zavarovanja, saj so se jim stare odločbe iztekle s koncem leta, novih pa še niso dobili oziroma so jih občine iz svoje evidence že odjavile. Preko zgornje-savinjskih občin je bilo v lanskem decembru zavarovanih 284 oseb.
Predvsem pri tistih, ki so imeli pravico do zavarovanja urejeno le do konca 2011, bi lahko prišlo do zapletov z zavarovanji, a k sreči temu ni bilo tako.
Vsi ti posamezniki, večinoma gre za prejemnike denarne socialne pomoči, imajo pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja prek občine še vedno urejeno in bo temu tako do izdaje nove odločbe, o kateri bo odločal CSD Mozirje. Centri za socialno delo bodo namreč prednostno obravnavali vloge za denarno socialno pomoč, hkrati pa bodo odločili tudi o pravici do plačila prispevkov za obvezno zavarovanje in kritju razlike do polne vrednosti storitev, s katerim so socialno ogroženi »oproščeni« dopolnilnega zavarovanja.
NEPREKINJENO ZAVAROVANJE
LE S PRAVOČASNO ODDAJO VLOGE
Vsi ostali, ki se jim pravica do zavarovanja prek občin izteče šele v katerem od letošnjih mesecev, morajo v mesecu izteka pravice vložiti vlogo na center za socialno delo. Le tako si bodo neprekinjeno zavarovanje zagotovili še za naprej. Z vsemi spremembami bodo ali pa so to že storile zavarovance pisno seznanile tudi zgornje-savinjske občine. Na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so izdali priporočilo, v katerem občine naprošajo, naj svoje zavarovance seznanijo, kdaj se bo v njihovem primeru iztekla pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma kdaj jih bodo iz njega odjavili.
DRŽAVA NE ZAHTEVA VRAČILA IZ PRAVICE DO PLAČILA ZAVAROVANJA
Skrb za pravočasno zagotovitev neprekinjenega zavarovanja je prihranjena vsem tistim, ki so že vložili vlogo za denarno socialno pomoč. Hkrati z vložitvijo omenjene vloge se namreč šteje, da so vložili tudi vlogo za pravico do kritja prispevkov za obvezno zavarovanje. Vse pravice povezane s socialo se po novem uveljavljajo po določenem vrstnem redu na enotni vlogi in na enem mestu.
Predstavniki ministrstev ob tem poudarjajo, da plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ni pravica, katera bi se ob dedovanju morala vračati državi oziroma občini. To velja tudi za doplačilo do polne vrednosti storitev, s katerim država socialno ogroženim po-
maga pri plačilu dopolnilnega zavarovanja.
NEZAVAROVANI TUDI OTROCI
Kljub lanskim težavam z zamrznitvijo pravic otrok, ki so bili zavarovani po neplačnikih, otroci očitno še vedno izpadajo iz zavarovanja. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so potrdili, da so v začetku leta nekatere občine iz zavarovanja neupravičeno odjavile tudi otroke, ki so bili zavarovani po socialno ogroženih odraslih osebah. V Združenju za pravice bolnih otrok zato vnovič opozarjajo, da zavarovanje otrok ne bi smelo biti vezano na starše, otrok bi moral biti samostojen nosilec pravic iz obveznega zavarovanja. Vedno znova se namreč pojavljajo situacije, ko otroci ostajajo brez te osnovne pravice, kar pa je nedopustno.
Tatiana Golob
Aleksander Doplihar, dr. med., vodja ordinacije Pro bono, brezplačne ambulante s posvetovalnico za prebivalce brez zdravstvenega zavarovanja:
»Samo zaradi prehoda na novo socialno zakonodajo je ostalo brez zavarovanja precej ljudi, zapleti so že pokazali določene pomanjkljivosti v zakonodaji. Poleg tega gospodarska kriza, zaradi katere ostaja brez dela in posledično brez prihodkov ogromno ljudi, prinaša hude težave tudi na področju zdravstvenega zavarovanja. Predvsem obrtniki ne zmorejo plačevati socialni prispevkov, zato ostajajo brez zdravslvenega zavarovanja. Skupaj z njimi ostajajo brez urejenega zavarovanja njihovi družinski člani, do lanske ukinitve zamrznitve pravic otrok, so bili med njimi tudi številni otroci.
Po dolgotrajnih opozarjanjih smo dosegli vsaj to, da je bil sprejet zakon, ki izjemoma omogoča zavarovanje otrok teh obrtnikov. Pri tem pa so snovalci zakona gladko pozabili na vse druge otroke in odrasle, ki so prav tako nezavarovani. Tu mislim predvsem brezdomce, Rome, tujce na začasnem delu in njihove otroke, ki so po spletu okoliščin brez vseh pravic. Stališče ministrstva za zdravje in ministrstva za delo je, da se vsak lahko zavaruje. Res se ta pravica ne odreka nikomur, vendar se nekateri enostavno ne morejo zavarovati. Dober primer so brezdomci, ki se ne morejo zavarovati, saj nimajo stalnega bivališča in se ne morejo zavarovati kot občani.«
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Aktualno
zadolženost zgornjesavinjskih občin
Med najmanj in najbolj zadolženimi tudi naše občine
Od 210 slovenskih občin je po podatkih finančnega ministrstva 31 takih, ki nimajo dolga. Mednje sodita občini Ljubno in Luče, ki se že vse od nastanka ne zadolžujeta. Občina Mozirje je imela konec lanskega septembra nekaj več kot 2,400.000 evrov dolgoročnega kredita in 840.000 evrov kratkoročnega, Občina Nazarje je beležila okoli 655.000 evrov dolgoročne-
ga posojila in 75.000 evrov kratkoročnega.
Rečica ob Savinji je imela nekaj manj kot 349.000 evro dolgoročnega kredita, kratkoročnega pa ni imela. Občina Solčava je beležila nekaj čez 518.000 evrov dolgoročnega in 550.000 evrov kratkoročnega kredita. Občina Gornji Grad je imela na dan 30. 9. 2011 še 720.000 evrov dolgoročnega kre-
dita, ki ga je najela za Engo. Mesečne obveznosti sproti poravnavajo.
Kot nam je sporočila Urška Štor-man iz službe za odnose z javnostmi pri finančnem ministrstvu, s podatki konec leta 2011 še ne razpolagajo, ker je rok za dostavo teh podatkov 30. 1. 2012. »Ministrstvo za finance lahko preverja stanje zadolženosti posamezne občine samo takrat, ko občina zaprosi za so-
glasje k zadolžitvi in samo na osnovi dokumentacije, ki jo občina pošlje v tem postopku. Ministrstvo namreč nima zakonskih pooblastil za opravljanje dejanskih kontrol občin. Nadzor nad zadolžitvijo lahko opravita nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora na nivoju občin ter Računsko sodišče Republike Slovenije,« je še pojasnila Štormanova.
Marija Lebar
vse pogostejse vremenske neprilike
w
Veter odkrival strehe v Šmartnem in Vologu
V noči s sobote na nedeljo je močan veter zopet povzročal težave. Tokrat so imeli največ težav prebivalci Šmartnega ob Dreti in Vologa. Tam je namreč razkril nekaj streh, kar so prebivalci javili članom Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti.
Šmarski gasilci so o tem seznanili regijski center za obveščanje, ki je preko pozivnikov pozval člane na intervencijo, je povedal po-
veljnik PGD Šmartno ob Dreti Aleš Bric. Šest gasilcev se je ob desetih dopoldan odzvalo na poziv in lastnikom dveh hiš v Vologu in gospodarskega poslopja v Šmar-tnem pomagalo pokriti okrog 40 kvadratnih metrov streh. Pomaga-
Poveljnik PGD Šmartno ob Dreti Aleš Bric: »K sreči se je veter v nedeljo umiril in ni deževalo.«
(Foto: Marija Lebar)
li so lastnikom, ki so prosili za pomoč, škodo so videli tudi na nekaterih drugih objektih.
»K sreči se je veter v nedeljo umiril in ni deževalo,« je povedal Bric in dodal, da so gasilci za to, da pomagajo v nesreči in da bi za pomoč lahko prosili vsi, ki so jo potrebovali. S pomočjo občanom so gasilci zaključili sredi popoldneva.
Štefka Sem
predinformativni dan v velenju
Izjemno zanimanje za informacije o nadaljnjem študiju
Predstavniki Šolskega centra Velenje so predstavili center, odgovarjali na vprašanja in dijake spodbudili k dodatnemu iskanju informacij na spletu.
(Fotodokumentacija ŠCV)
Šolski center Velenje (ŠCV) je v sodelovanju s Svetovalnim središčem Ljudske univerze Velenje v četrtek, 19. januarja, pripravil pre-dinformativni dan. Za dijake je bil to pouka prost dan, da so lahko obiskali predstavitve številnih ponudnikov izobraževanja iz celotne Slovenije. Zanimanje je bilo izjemno, saj se je predstavitev udeležilo preko tisoč udeležencev.
Gabrijela Fidler, šolska svetovalka na ŠCV je povedala: »V Velenju smo že četrtič pripravili predinfor-mativni dan za dijake zaključnih letnikov. Letos je bila paleta predstavitev še širša in je omogočala večjo izbirnost. V Velenju se je predstavilo kar 51 različnih fakultet, visokih in višjih šol iz cele Slovenije, lani je bilo teh 46.
Povabili smo jih v Velenje, saj se zavedamo, da so informacije iz prve roke najboljše, domače okolje in manjše skupine pa omogočajo varnejše počutje, za-
to lažje steče obojestranska komunikacija. Predstavitve so potekale v četrtek dopoldne na različnih lokacijah. Vseh predstavitev se je udeležilo preko tisoč udeležencev, dijaki so v povprečju obiskali po pet različnih predstavitev, saj smo
jim omogočili, da ta dan niso imeli pouka in je bil namenjen študijskemu usmerjanju.«
Med mladimi je vladalo največje zanimanje za študij na vseh treh akademijah, to je na akademiji za likovno umetnost in oblikova-
nje, akademiji za glasbo in akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Kar nekaj je bilo zanimanja za naravoslovne študije na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, fakulteti za strojništvo pa tudi za študij na fakulteti za družbene vede, filozofski in pravni fakulteti.
»Predstavitve smo pripravili po razporedu, ki je dijakom omogočal obisk tudi do osem različnih dogodkov, saj se zavedamo, da je osebni stik najpomembnejši. Predstavniki fakultet so tako dijakom predstavili fakulteto, jim odgovarjali na vprašanja in jih spodbudili še k dodatnemu iskanju informacij na spletu, pa tudi k obisku informativnih dni, ko si lahko bodoči študenti fakultete tudi osebno ogledajo.
Visok obisk in navdušenje dijakov daje zagon za podobno prireditev tudi prihodnje leto,« je še dodala Fidlerjeva.
Marija Lebar
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Iz občin, Gospodarstvo
občina solčava
Končan projekt Harmonija treh dolin
Sredi januarja so na občini Solčava pripravili in oddali končno poročilo za operacijo Harmonija treh dolin, ki so jo izvajali od julija 2010 do septembra 2011. Nekaj več o tem projektu je povedala vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Albina Štiftar.
»Operacija je bila sofinancirana s sredstvi evropske kohezijske politike, operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve »Regionalni razvojni program«. Operacijo je vsebinsko vodil in koordiniral Javni zavod Center Rinka. Občina je v tem okviru pridobila 122.910
Albina Štiftar, vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave občine Solčava, je predstavila projekt Harmonija treh dolin.
(Foto: Marija Lebar)
Albina Štiftar funkcijo v.d. direktorice občinske uprave občine Solčava opravlja od jeseni 2011. Njena prva zaposlitev na Občini Solčava je bila leta 2004 preko programov javnih del, kjer je bila zaposlena na delovnem mestu administrator. Od decembra 2007 do oktobra 2008 je opravljala naloge na delovnem mestu višji referent. Zaradi povečanja dela na občinskih projektih je od novembra 2008 do imenovanja na položaj v.d. direktorice opravljala naloge v nazivu svetovalka.
zgornjesavinjsko mleko v kranj
Mlečni »prebežniki« odpeljali 15 odstotkov tukajšnjega mleka
Sredi januarja so rejci, ki so se lani odločili prodajati mleko drugi zadrugi, prejeli plačilo še za zadnje količine mleka oddane Zgornjesa-vinjski kmetijski zadrugi Mozirje. K drugi zadrugi se je odločilo oditi 15 proizvajalcev mleka iz naše doline, kot so povedali, predvsem zaradi ugodnejše odkupne cene.
Podpisali so pogodbe s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga iz Kranja. Od 1. decembra 2011 tako pogodbeni prevoznik za Slogo zbira mleko vsak drugi dan tudi pri zgor-njesavinjskih rejcih. Gre za precejšnje količine mleka, okoli 2 milijona litrov na leto. Direktor zadruge Sloga Marijan Roblek nam je povedal, da mleko prodajajo delno v Ljubljanske mlekarne, delno ga izvozijo v Italijo. Glede širitve mlečnih prog v naši
evrov sofinancerskih sredstev, sama pa je zagotovila 56.950 evrov. Namen je bil, da s pomočjo projekta sistematično pripravimo strategijo trajnostnega razvoja turističnega območja in podlage za celovito trženje in razvoj izdelkov iz lesa, volne, kulinarike in storitev na področju turizma.«
V okviru operacije so pripravili številne strateške dokumente, kot so Strategija trajnostnega razvoja turističnega območja Solčavsko 2011-2015, Operativni načrt trženja turističnega območja Solčavsko 2011-2015, Strategija razvoja lokalnih produktov v občini Solčava, Razvoj in načrt trženja izdelkov in storitev Solčavskega ... V tem okviru je nastal tudi predlog skupne blagovne znamke turističnega območja Solčavsko in poenotenje izdelčnih znamk za izdelke iz volne Bicka, lesa Muzel in ži-
vilske izdelke Latvica.
Štiftarjeva še dodaja. »Da vse to ne bi ostalo le na papirju, smo razvili tudi prototipe izdelkov za trženje, ki so na ogled v Centru Rinka. V okviru projekta je bilo izvedenih nekaj konkretnih promocijskih aktivnosti, narejena je bila zasnova, oblikovanje in postavitev razstave v objektu Rinka. Izdelana je bila tudi netipska notranja oprema iz solčavskega gorskega lesa za informacijski, promocijski in prodajni prostor v pritličju objekta Rinka in v objektu pod slapom Rinka v Logarski dolini.«
Občina Solčava in zavod Center Rinka v mesecu februarju načrtujeta srečanja z domačini. Takrat bi radi predstavili rezultate projekta in se pogovorili o možnih nadaljnjih korakih za oživitev pripravljenih teoretskih podlag.
Marija Lebar
bencinski servis petrol gornji grad
Z donacijo sofinancirana preureditev telovadnice
dolini je dejal, da zaenkrat o tem ne razmišljajo, je pa to odvisno od interesa proizvajalcev mleka.
Andrej Presečnik, direktor ZKZ Mozirje pravi, da gre za okoli 15 odstotkov celotne količine mleka, ki ga odkupi ZKZ. V lanskem letu so v Ljubljanskih mlekarnah ponovno uspeli dogovoriti višje cene. V začetku leta 2011 je bila odkupna cena za liter mleka 28 centov. Zadnje povišanje je bilo za november, ko so za mleko s 4,2 odstotka mlečnih maščob in 3,4 odstotka beljakovin rejci dobili malo manj kot 34 centov po litru. Tako so se precej približali ceni mleka v Evropi, ki je v povprečju okoli 35 centov za liter. Sicer pa se cene mleka po Preseč-nikovih besedah v Evropi umirjajo.
Marija Lebar
Petrolovi bencinski servisi so ob letošnjem novem letu v namene promocije prejeli po dvesto evrov, ki so jih nato poslovodje namenili za različne namene. Miha Finkšt, poslovodja bencinskega servisa Petrol v Gornjem Gradu, se je odločil, da ta denar nameni tamkajšnji osnovni šoli.
Ravnateljica Lilijana Bele je bila sredstev izredno vesela. Med tehtanjem, kam naj bi ta denar namenili, je padla odločitev, da se de-
nar vloži v telovadnico. Poleg šolarjev jo uporablja ogromno krajanov za namene rekreacije in podobnih aktivnosti. Ker se te izvajajo predvsem v popoldanskem in večernem času, je bilo veliko želja uporabnikov, da se izboljša razsvetlje-nost prostora. Ob sofinanciranju bencinskega servisa so tako pristopili k temu projektu. Donirani denar je na ta način prišel v prave roke, namenjen širšemu krogu ljudi.
Benjamin Kanjir
Ravnateljica Lilijana Bele je bila navdušena nad odločitvijo Mihe Finkšta, da da gornjegrajski šoli sredstva, namenjena promociji bencinskega servisa.
(Foto: Benjamin Kanjir)
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Gospodarstvo, Organizacije
posvet zadruzne zveze slovenije
Regijski posvet izpostavil nekatere pereče teme
zadružništva
V Gaberkah pri Šoštanju je v četrtek, 19. januarja, potekal posvet za zadružnike Koroške in Saša regije. Teme so bile aktualne, saj se kmetovalci in zadruge soočajo s številnimi novostmi in omejitvami, ki jih prinaša zakonodaja in evropske usmeritve. Posveta so se udeležili tudi številni člani in zaposleni v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje.
Na posvete, ki jih pripravlja Zadružna zveza Slovenije že deveto leto, so vabljeni predsedniki, direktorji, člani nadzornih odborov in zaposleni v zadrugah. Usmeritve skupne kmetijske politike do leta 2020 in aktivnosti ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letošnjem letu je predstavil generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik. Udeleženci so pri tem menili, da neposredna plačila glede na kmetijske površine ne glede na kmetijsko proizvodnjo za Slovenijo niso ustrezna. Slovenija si prizadeva za povišanje kmetijske proizvodnje in deleža
samooskrbe. Vsaka država ima možnost, da do 15 odstotkov neposrednih plačil regulira sama, kar bo Slovenija verjetno tudi izkoristila.
Direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec je udeležence seznanil z delom zveze in načrti za v prihodnje. Spregovoril je tudi predsednik upravnega odbora zadružne zveze Peter Vrisk. Izpostavila sta storitve, ki jih zveza nudi svojim članicam in o pomenu informiranja ter promocijske dejavnosti. Ob tej temi so predstavniki zadrug članic menili, da bi zveza lahko in morala več narediti na strokovni podpori zlasti glede pravnega področja, saj članice same nimajo dovolj tovrstnega kadra. Govorili so še o prihajajočih volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Glede aktualnih tem v regiji je bila izpostavljena predvsem potreba po skupnem nastopu zadrug na nekaterih nabavnih pa tudi prodajnih področjih. Zadružniki so ponovno menili, da bi zakono-
Posveta so se udeležili tudi številni člani in zaposleni v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje.
(Fotodokumentacija ZZS)
terme snovik
Obeležujejo desetletnico delovanja
Zgodba o Termah Snovik se je začela 25. januarja 2002. Razvoj, gradnjo in upravljanje term od začetka vodi matično podjetje Zarja Ko-vis, d.o.o., iz Kamnika. Pester spekter storitev term obsega animacije za najmlajše, za šolske programe, brezplačne vodne telovadbe za dnevne obiskovalce na bazenih, nove savna programe ter programe, ki so vezani na daljše bivanje v Termah Snovik.
Ob 10. letnici so zazrti v prihodnost, v vse tisto, kar zvišuje raven kakovosti življenja in bivanja. Prav zaradi tega so se odločili, da bodo poleg nove spletne strani ponudili tudi nove storitve na področju wellnessa. Tako načrtujejo in uva-
jajo nove vrste zdravljenja, kot so akupunktura, ventuza in mezoterapija. Pripravljajo razstruplje-valne vikende in terapije za odvajanje od kajenja. K sodelovanju so povabili zdravnika travma-tologa, ki bo na voljo vsaj enkrat do dvakrat na teden za posvete in preglede.
Vse o novih in obstoječih programih, vse o ponudbi za dnevne kopalce in za obiskovalce, ki si želijo preživeti nekaj mirnih dni in si nabrati energije za nove podvige, lahko preberete na njihovih novih spletnih straneh www.terme-snovik.si, kjer so vse storitve, ki jih ponujajo, še bolj razvidno predstavljene.
IS
daja morala dovoliti zakol enega goveda doma, govora pa je bilo tudi o hmelju, kjer zaradi nepovezanosti zadrug prihaja do težav pri prodaji.
Na območju, kateremu je bil namenjen tokratni posvet, delujejo tri zadruge, ki ustvarijo 66 milijonov evrov letnega prometa. To je desetina prometa vseh slovenskih zadrug, ki so članice Zadružne zveze Slovenije. Vse tri zadruge skupaj imajo 1.746 članov, članstvo je prostovoljno. Imajo 338 zaposlenih in se uvrščajo med večje slovenske zadruge. V odkupu predstavlja največji deleže mleko, les, govedo in jajca.
Marija Lebar
sticisce nevladnih organizacij savinjske regije
Še je čas za vložitev kandidatur za razvojni svet
V skladu z novimi predpisi se v celjski statistični regiji, ki jo sestavlja 31 občin, sestavlja nov razvojni svet. Dosedanji je bil sestavljen iz županje in županov vseh občin, novega, ki bi naj bil formiran do konca marca, pa bo sestavljalo dvanajst predstavnikov lokalnih skupnosti, dvanajst predstavnikov gospodarstva in šest iz civilne sfere. Evidentiranje teh šestih predstavnikov je bilo zaupano Stičišču nevladnih organizacij tukajšnje regije.
Kot je povedala koordinatorka mreže mag. Bi-ljana Škarja, evidentiranje že poteka, sprejeli so potrebna pravila, doslej pa so dobili predloge za 13 kandidatov, vendar je iz Zgornje Savinjske doline kandidata doslej predlagalo le eno samo društvo. Na nevladne organizacije so iz stičišča naslovili poziv za vložitev kandidatur za volitve v Regionalni razvojni svet Savinjske regije
»Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije poziva vse predstavnike nevladnih organizacij; društva, ustanove, zavode, da predlagajo kandidata, ki bo zastopal interese nevladnih organizacij v Regionalnem razvojnem svetu Savinjske regije. Kandidata lahko predlaga vsaka nevladna organizacija s sedežem v Savinjski regiji. Rok za vložitev kandidature je 2. februar 2012, volitve pa bodo izvedene v mesecu februarju. Poziv je objavljen na spletni strani Stičišča nevladnih organizacij Savinjske regije: www.sn-vosr.org, kjer si lahko preberete vse nadaljnje informacije,« je povedala Biljana Škarja.
Marija Lebar
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Intervju
nekdanji smučarski sampion primož ulaga
Primož Ulaga (Foto: Štefka Sem)
Primož Ulaga je bil prvi Slovenec, ki je zmagal na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih, dobitnik prve medalje na svetovnem prvenstvu, prvi zmagovalec tekme na novoletni turneji in dobitnik prve (ekipne) olimpijske kolajne, vse to še v času bivše Jugoslavije. Po zaključeni karieri je ostal v športu. V zadnjem času ga pot večkrat popelje v Zgornjo Savinjsko dolino in na enem od obiskov je spregovoril tudi za naš časopis.
-	V zadnjem času vas pot večkrat popelje na Ljubno ob Savinji, kjer potekajo intenzivne priprave na prve ženske tekme v smučarskih skokih za svetovni pokal. Ste ponosni, da je Ljubno postalo del ženske skakalne zgodbe?
Organizacije tekme svetovnega pokala ni lahko dobiti in lahko jo tudi prav hitro izgubiš. Za kraj, kot je Ljubno, je to velika prireditev in sami se verjetno sploh ne zavedajo, kako pomemben dogodek je to. Šele ko bo šla slika v živo z Ljub-nega po vsem svetu, bo večina dojela, kaj to pomeni. Prepoznavnost kraja bo v trenutku postala velika. Stopničke katere od naših tekmovalk bi bile velika nagrada, še posebej za organizatorje tekem, za kraj, sponzorje in nas, ki smo tako ali drugače vpeti v pripravo dogodka.
-	Kaj vse počnete v zadnjem obdobju?
Preko moje firme se ukvarjam z oglaševa-
»Miselni preskok nam je omogočil, da smo prestopili meje do takrat nemogočega«
njem. Zakupljene imamo oglasne površine, ki jih prodajamo. Pogodbeno sodelujem s Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) glede pridobivanja sponzorjev. Sem v organizacijskem odboru tekmovanja na Ljubnem in delam na promociji prireditve.
-	Lahko Ljubno postane »ženska« Planica, kraj, ki bo na koledarju ženskih tekem pomemben kot Planica pri skakalcih?
Ženski skoki so mlad šport in še nimajo mednarodne veljave. Redki so kraji, ki lahko to dvignejo na tak nivo, da je veliko gledalcev. Ljubno ima tukaj velik potencial. Ljubno živi s skoki, to je dokazalo že z tekmami v celinskem pokalu in ima vse možnosti, da postane pomembno skakalno središče. Če bi žensko tekmo postavili v Planico, verjetno ne bi pripeljali toliko obiskovalcev, kot jih bo na Ljubnem. Kraj živi za skoke in moram reči, da so ljudje za to pripravljeni veliko narediti. Tukaj še živi duh medsebojnega sodelovanja in ljudje so čudoviti, prijazni.
-	Vaša naloga je iskanje pokroviteljev tekem na Ljubnem in promocija prireditve. Je v teh časih težko najti dovolj pokroviteljev?
Za dobre sponzorje se je treba potruditi, a se najdejo kljub krizi. Ljubno ima prednost, saj skupina ljudi že nekaj časa dela na tem. Med temi je Jože Mermal in BTC, ki skakalne tekme podpira in je osnovna gonilna sila tekmovanja. Brez začetnih sredstev bi težko upali na izvedbo tako velikega projekta in tukaj nastopi BTC kot glavni pokrovitelj. Mermal vedno naredi, kar obljubi in še več.
-	Ljubno se bo s prenosom ženskih tekem še trdneje zapisalo na športni zemljevid sveta. Za majhen kraj je to velik dosežek in brez neutrudnih organizatorjev bi bilo to nemogoče. Koliko pomoči bodo dobili od Smučarske zveze Slovenije pri organizaciji tekem?
Smučarska zveza pokriva določene stroške, ima pa tudi določene pravice, tržna mesta, ki jih lahko proda. Nagradni sklad je ena od obveznosti SZS. Stroški tekme se razdelajo na začetku in s trženjem se najdejo sredstva za pokritje vseh stroškov. SZS lahko od te tekme potegne veliko, saj se lahko z dobro promocijo naredi veliko na popularizaciji tega športa.
Stroški tekme za svetovni pokal so v primerja-
vi s tekmami celinskega pokala višji za petkrat. Poveča se nagradni sklad, stroški namestitev, televizijski prenosi, šotori, VIP tribune, večje varovanje, to prinese velike dodatne stroške, ki jih je treba pokriti. To je drug, višji nivo tekmovanj in zahteve so temu primerne.
-	Vaša kariera je bila bogata, na tekmah za svetovni pokal ste devetkrat zmagali. Bili ste prvi Slovenec (še v času Jugoslavije), ki je zmagal na tekmi v smučarskih skokih. To vas je zapisalo v skakalno zgodovino za vse čase.
Naša generacija je nadgradila uspešne skakalne predhodnike, kot je bil Bogdan Norčič. Pred nami so bili dobri tekmovalci, a brez vidnejših uspehov, kar je uspelo meni in mojim sotek-movalcem. V tistih časih je bila vsaka uvrstitev
»Za kraj, kot je Ljubno, je to velika prireditev in sami se verjetno sploh ne zavedajo, kako pomemben dogodek je to. Šele ko bo šla slika v živo z Ljubnega po vsem svetu, bo večina dojela, kaj to pomeni. Prepoznavnost kraja bo v trenutku postala velika.«
med deset že uspeh in pomislil sem, zakaj ne bi mogel tudi zmagati. Miselni preskok v naših glavah nam je vse to omogočil. Hotel sem biti prvi, saj se mi je zdelo, da, če treniram, ne treniram za deseto mesto, ampak sem lahko tudi zmagovalec. Kasnejši rodovi so to še nadgradili, dokazali, da je vse možno, da ni meja. Če si pripravljen delati in se odrekati, ni pomembno, od kod prihajaš. Možnosti so bile in sam sem jih izkoristil.
-	Med slovenskimi skakalci ste prvi zmagali na tekmi na novoletni turneji, lahko bi rekli, da ste povlekli skakalni voz, za vami pa to uspešno nadaljujejo drugi skakalci. Ste zadovoljni s svojimi dosežki?
Sam sem z svojimi dosežki zadovoljen. S takratnimi sotekmovalci smo pripravili teren in tudi pogoji dela so se izboljšali, to je za nami dobro izkoristil Primož Peterka. Ni več meja, ko bi lahko trener ali ekipa rekla, tega ne moremo doseči. Zmogli smo vse, prišli so veliki uspehi, medalje, zmage na svetovnih prvenstvih. Opravičevanja, da smo majhni, sedaj ni več, saj smo že
Hi
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
C
Intervju, Gospodarstvo
dokazali, da smo lahko veliki. Vse je v dobrem in kvalitetnem delu. Dober rezultat potegne in vsaka ekipa potrebuje vlečnega konja, nekoga, ki je drugim v spodbudo. Najboljši v ekipi je dobra primerjava za vse ostale in vsi tekmujejo z njim, poskušajo doseči boljši rezultat od njega. Kriza v ekipi zna biti velik problem. Za skakalce je dobro, da obstaja tudi poletna nagrada, saj je zimska sezona kratka, življenje športnika je pa tako ali tako podrejeno športu.
- So bile najslajše zmage v Planici ali je najslajša prva zmaga? Kateri dosežek v karieri vam pomeni največ?
Vsaka zmaga je bila lepa, vse si lahko prikličem v spomin in vsaka ima svojo vrednost. Medalje z olimpijad, svetovnih prvenstev in novole-
»Za dobre sponzorje se je treba potruditi, a se najdejo kljub krizi. Ljubno ima prednost, saj skupina ljudi že nekaj časa dela na tem. Med temi je Jože Mermal in BTC, ki skakalne tekme podpira in je osnovna gonilna sila tekmovanja.«
tne turneje so več vredne. Zmaga v Planici ima povsem svojo vrednost, saj je domača, tudi prva je sladka. Izbral bi težko, vse so bile posebne.
- Osvojili ste kolajno na ekipni tekmi na olimpijskih igrah in na svetovnem prvenstvu v poletih, obakrat srebrno. V istem letu (1988) ste osvojili tretje mesto v skupnem seštevku. Kako
se spomnite tega zelo uspešnega leta?
Že prej sem imel dobre sezone, zmage, a niso bile začinjene z medaljami. Zmage v svetovnem pokalu so bile, do medalj pa še nismo mogli. In leto 1988 je bilo tisto, ko sem osvojil vse,
»Stroški tekme za svetovni pokal so v primerjavi s tekmami celinskega pokala višji za petkrat. Poveča se nagradni sklad, stroški namestitev, televizijski prenosi, šotori, VIP tribune, večje varovanje, to prinese velike dodatne stroške, ki jih je treba pokriti.«
dve medalji na največjih tekmovanjih in mali kristalni globus v skupnem seštevku. Takrat je bil v skakalnem športu dosežen najvišji nivo, nismo več mogli reči, tega pa še nismo osvojili. Te dosežke je Peterka potem še nadgradil z skupno zmago v svetovnem pokalu. Smo majhen narod, ki je v kratkem času dosegel veliko. Vsi dobitniki ekipne olimpijske medalje, Miran Tepež, Matjaž Debelak, Matjaž Zupan in jaz, smo ostali v športu tako ali drugače in smo še vedno dobri prijatelji. Imamo skupne spomine na nepozabne dogodke naše kariere.
- Po končani karieri ste ostali v zimskih športih, kaj vse ste počeli?
Od 1992 imam svojo firmo, preko katere sem povezan s športnimi dogodki. Od 2002 do 2011 sem bil direktor in poslovni direktor SZS. Skrbel sem za prihodke zveze in moje obdobje je bilo
kar dobro. Velika prednost pri mojem delu je moje ime. Pri sklepanju poslov je pomembno, da si nekdo, in če znaš to s kvalitetnim delom dokazovati, je to še lepše. Lažje se ti odprejo vrata, če si nekdo, če si poznan. Je pa res, da ti ime ne pomaga, če nisi poslovnež. Eno z drugim pa gre dobro skupaj. Kako bi uspel v kakšnem drugem poslu, ne vem, saj sem tako rekoč ostal v športu, kjer sem videl svojo priložnost.
- Kaj radi počnete v prostem času?
Precej potujem zaradi dela, zato skakalnih tekem ne obiskujem redno, dve ali tri na zimo in Planico, več se mi ne izide. V prostem času rad igram tenis in golf in preko slednjega športa spoznavam nove kraje. Predvsem pa se vedno
»Naša generacija je nadgradila uspešne skakalne predhodnike, kot je bil Bogdan Norčič. Pred nami so bili dobri tekmovalci, a brez vidnejših uspehov, kar je uspelo meni in mojim sotekmovalcem.«
raje ustavljam v toplih krajih, sploh pozimi. Rad grem na Kras, kjer se mi življenje ustavi. Vedno bolj spoštujem čas, ki si ga vzamem zase, kajti vedno manj kvalitetnih let je pred mano. Ustvaril sem dovolj, da lahko sedaj naredim kaj več zase. Kot športnik sem se odrekel veliko stvarem, ogromno sem treniral, tudi pozneje sem bil vedno aktiven in sedaj je prišel čas, da se posvetim sebi.
Štefka Sem
odkup, sortiranje in prodaja odpadnih surovin srban panic s.p.
Hitra in kvalitetna dobava sekundarnih surovin
omogoča eksistenco
Medtem ko so za večino ljudi dotrajani gospodinjski aparati in kmetijski stroji nadloga, je Srdan Panic v tem materialu videl poslovno priložnost. Odprl je podjetje ter začel te odpadne produkte odkupovati, jih predelati in sortirati in kot sekundarne surovine prodajati večjim podjetjem. Tako so v podjetju v Kokarjah poleg Panica zaposlitev in socialno varnost našli še trije delavci.
Poklicni voznik in avtomehanik, ki je sprva delal v šoštanjski elektrarni, je namreč kaj kmalu ugotovil, da je zbiranje, kljub temu da je bolj ri-zično od redne zaposlitve, zelo donosno. To ne bi bilo mogoče, zatrjuje Panic, če ga to ne bi veselilo, če ne bi imel vztrajnosti in jeklenih živcev. Odpadne produkte je treba pogosto razstaviti in sortirati materiale, iz katerih so ti sestavljeni. Po Panicevem zatrjevanju odkup odpadnih produktov otežuje država. Uvedla je namreč plačilo dohodnine od prodaje odpadnih surovin.
»Mislim, da je država s tem pospešila delo na črno oziroma ljudje niso več toliko zaintere-
Direktor Srdan Panic poprime za delo ob sortirnem stroju pri večjem obsegu dela.
(Foto: Marija Sukalo)
sirani, da pripeljejo k nam odpadne surovine. Te raje prodajo na črnem trgu. S tem izgubljamo tako tisti, ki jih želimo odkupiti po redni poti, kot država, saj od nas ne »pokasira« nič. Kar pa je še slabše, množijo se črna odlagališča,« je povedal.
Kljub temu je Panic vztrajen. Kadar se pojavi večji obseg dela, se tudi sam obleče v delovno obleko. Ni mu težko zavihati rokave in poprijeti za delo ob sortirnem ali kakšnem drugem stroju. Prepričan je namreč, da le hitra in kvalitetna dobava sekundarnih surovin podjetjem tako doma v Sloveniji kot na italijanskem in nemškem trgu, kamor izvaža, omogoča eksistenco njemu in zaposlenim v podjetju. Tudi pri plačilu se drži rokov. Zaradi slednjega si je prislužil tudi certifikat podjetje vredno zaupanja.
Načrti za prihodnje so zelo smeli, kar se tiče ekologije. Želi namreč vgraditi oljne lovilce, izgraditi sončno elektrarno in svoj odkup razširiti tudi na vzhodne trge ter Balkan.
Marija Šukalo
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012

Organizacije, Ljudje in dogodki
reševalna enota na golteh med boljšimi na slovenskih smučiščih
V primeru poškodbe je za vsakega dobro
poskrbljeno
Zimska smučarska sezona se je na Golteh kljub pomanjkanju naravnega snega pričela. Za snežne užitke so zaslužni pripravljavci prog, za varnost na smučišču vsi udeleženci. Če se smučarju kaj zalomi, je na snegu prisotna reševalna služba, ki poskrbi za poškodovanca. Zadnja štiri leta jo vodi Damijan Ločič-nik, ki se tudi poklicno dnevno srečuje z reševanjem oseb kot reševalec na velenjski zdravstveni postaji.
IZKUŠENI REŠEVALCI
»V naši enoti je enajst reševalcev, od tega so trije diplomirani zdravstveni tehniki in en poklicni gasilec celjske gasilske brigade, vsi ostali so zdravstveni tehniki,« je povedal Ločičnik. Prostori reševalne službe so v hotelu. Opremljeni so z vsemi potrebnimi pripomočki za delo, letos so nabavili zajemalna nosila, ki se uporabljajo pri poškodbah hrbtenice ali okončin. Po varnosti kotirajo zelo visoko med smučarskimi središči v Sloveniji. Na sezono imajo v povprečju eno poškodbo na dan, med te štejejo tudi poškodbe zaposlenih, padce v hotelu, odrgnine. Hudih poškodb (poškodbe glave, hrbtenice, odprti zlomi, poškodbe reber) nimajo, veliko pa za to naredijo s preventivo, opozarjanjem na pomanjkljivo opremo. Reševalci so tudi svetovalci smučarjem glede varnosti, opremljenosti.
»Na terenu sta vedno dva reševalca, v primeru večjih prireditev se število le-teh poveča. Reševalci ves dan smučajo po smučiščih, opozarjajo na varno vožnjo, pravilno opremljenost smučarjev in posredujejo v primerih poškodb,« je dejal Ločičnik. Veliko pozornosti polagajo na mlajše, starejše, invalidne ali slepe smučarje. Med vikendi, prazniki in počitnicami, tudi med tednom je vedno prisoten zdravnik, kar 26 jih preko sezone sodeluje na smučišču.
Za uspešno reševanje poškodovanca na terenu je zelo pomembno dobro sodelovanje z žični-čarji, ki obveščajo o kraju poškodbe, in nadzorniki, ki zaščitijo mesto nezgode in pomagajo pri transportu in tudi oskrbi ponesrečenca. Preventivo vršijo skupaj z nadzorniki smučišč.
VZORNO SODELOVANJE SLUŽB
Za vzorno urejenost reševalne službe na smučišču, meni Ločičnik, gre velika zahvala direktorju podjetja Golte Ernestu Kovaču. Zelo veliko podporo imajo reševalci pri vodji urgentne službe v Zgornjesavinjskemu zdravstvenem domu Mozirje Bojanu Leskovšku. Leskovšek skrbi za reševanja, kompletno oskrbo z zdravili in materialom.
Tomaž Smonkar iz bolnišnice Topolšica je koordinator zdravnikov. Z njimi naredi plan dela za zimsko sezono. Zelo pomembno je tudi zgledno sode-
lovanje z ekipo nujne medicinske pomoči iz Mozirja, ki od reševalcev prevzame poškodovanca.
Tudi letos pred sezono so imeli izobraževanje, ki obsega tako teoretični kot praktični del. Poudarek je bil na poškodbah, prepoznavanju in imobilizaciji poškodb. »Reševalci morajo dobro prepoznavati tudi druge težave smučarjev, kot so srčni infarkt, epileptični napad ali koma za-
radi sladkorne bolezni,« je omenil Ločičnik. V izobraževalni del je vključil še pristop do ponesrečencev in oskrbo vse do predaje poškodovanca ekipi nujne medicinske pomoči. Velik poudarek dajejo tudi na evidentiranje in dokumentiranje dogodkov, na osnovi katerih potem Ločičnik opravi letno statistiko.
Štefka Sem
Reševalna enota na Golteh je izkušena in dobro izurjena za ukrepanje v primeru poškodb in nesreč.
(Fotodokumentacija Reševalne službe Golte)
fer . v..-	' -v. -	._■
Nekdo je pred dnevi sesul dva prometna znaka na otoku pri odcepu za IPC Loke na regi-onalki pri Ljubnem ob Savinji. Da bi ju kdo zadel z osebnim avtom, je skoraj nemogoče, poznavalci pa pravijo, da tudi nespretnega voznika tovornjaka ni mogoče kriviti za omenjeno razdejanje.
Po mnenju preglednikov cest je uničenje znakov dejanje nevestnih vandalov, ki so namerno
uničili oba znaka na otoku in tako spravili v nevarnost ostale uporabnike ceste. Otok je ponoči brez teh dveh znakov, ki sta bila opremljena z električno razsvetljavo, slabo viden. Pregledniki so vest o uničenih znakih sporočili na pristojno službo, ta bo ukrepala in znaka nadomestila. Spet na račun vsega hudega navajenih davkoplačevalcev.
ML
_
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Gospodarstvo
ljubno ob savinji
Dr. Danilo Türk: »KLS kaže, kako se dosegajo dobri
tržni rezultati«
Pred kipom imenovanim Samospoštovanje se je predsednik države dr. Danilo Türk fotografiral v družbi gostitelja Bogomirja Straška, župana Franja Naraločnika in vodilnih delavcev KLS-a.
(Foto: Štefka Sem)
V torek je uspešno ljubensko podjetje KLS obiskal predsednik države dr. Danilo Türk. Skupaj z direktorjem podjetja Bogomirjem Straškom in županom občine Ljubno Fra-njem Naraločnikom si je ogledal proizvodne prostore. Poleg ogleda je predsednik države nekaj časa namenil tudi pogovoru o aktualnih temah. Po uradnem delu obiska je spregovoril o obisku, na katerega ga je ob podelitvi zlate gazele KLS-u v lanskem letu povabil Strašek.
»Danes sem obiskal eno vodilnih slovenskih podjetij, KLS Ljubno, ki je z lastnim naporom izkazalo izjemne rezultate in v svetovnem merilu predstavlja eno pomembnejših podjetij na področju avtomobilske industrije. V Sloveniji smo izjemno ponosni na te dosežke. To so dosežki našega znanja in prizadevanja in v tem je ključ do gospodarskega uspeha,« je po obisku podjetja povedal predsednik države.
Poudaril je, da Slovenija potrebuje industrijsko strategijo, mora imeti industrijsko jedro razvoja, in KLS kaže, kako se ta razvoj naredi in kako se dosežejo boljši tržni rezultati. »V podjetju dosegajo izjemno visoko dodano vrednost, narobe bi bilo videti le številke, pomembno je jedro, ki je etično in kulturno. V KLS-u vlada visoka poslovna, delovna etika in kultura, samospoštovanje in spoštovanje do drugih. To je lahko vzor tudi drugim,« je omenil Türk. »Slovenija potrebuje razvoj, ki je vezan na delo ljudi, na industrijo in gospodarstvo. Politika naj bo omejena na svoje po-
dročje,« je Türk odgovoril na vprašanje o trenutni politični situaciji v državi in novemu mandatarju.
Zadovoljstvo nad obiskom je izrazil direktor Strašek. Dejal je, da se jim ni bilo potrebno posebej pohvaliti pred predsednikom države. »KLS ima ves čas rezultate rasti, ki slonijo na razvoju in na naši poslovni kulturi in poslovni politiki. Vedno napredujemo, tudi v lanskem letu, v času krize smo napredovali in dosegli 14 odstotkov boljše rezultate kot v preteklem letu. Letos pričakujemo še 10-odstotno rast. Konkurenca in tržne razmere nas silijo v to, da moramo biti inovativni,« je
povedal Strašek.
Direktor je omenil, da so predsedniku Turku povedali, da so imeli pred krizo 50 sprememb dobav in odprem na mesec, sedaj jih imajo toliko dnevno, a temu uspešno sledijo in vse dobave so pravočasne. To so njihovi kupci sprejeli kot zelo dobro in na tej osnovi so dobili nove projekte, ki jih jemljejo konkurentom. Da jih kriza ni tako prizadela, gre zasluga kakovostnemu delu, zanesljivosti in v tem so boljši od drugih, je povedal Strašek.
Štefka Sem
tadej lever in andrej pahovnik od diplome do samozaposlitve
Izdelala nenavaden »skandinavski« leseni objekt
Tadej Lever iz Šmartnega ob Dreti in Andrej Pahovnik iz Gornjega Grada, mladeniča brez zaposlitve, sta se odločila, da ne bosta vila rok nad slabimi možnostmi zaposlovanja. Ob zaključku študija sta se odločila, da bosta poizkusila s pridobljenim znanjem in mladostno smelostjo storiti nekaj zase in v prihodnosti tudi za svoje okolje. Njun prvi, pravi podvig je referenčni objekt na domu pri Leverjevih, pomožni gospodarski objekt z nadstrešnico.
Prijatelja Tadej in Andrej, ki sta zaključila študij na ljubljanski biotehniški fakulteti, bosta odprla vsak svoj status samostojnega podjetnika na področju gozdarstva in lesarstva. Na začetku bosta podjetniško povezana izdelovala pomožne objekte (nadstrešnice, objekte za kmetijske potrebe in razvedrilo, hobi poslopja, vrtne ute, večnamenske objekte za šport in rekreacijo idr.) v skandinavskem stilu gradnje (elemen-
Mlada gozdarska zanesenjaka pri delu ne ustavi niti mraz. (Foto: Jože Miklavc)
ti objektov so povezani med seboj izključno s posebnimi lesnimi vezmi, kar deluje ob naravnem delovanju in sušenja lesa).
Za to sta si pridobila specifična znanja ob študiju, poleg običajnega gozdarskega in mizarskega orodja pa tudi posebno »kanadsko« šestilo. Delo opravita tako rekoč le svojeroč-no. Imata tudi zlate izkušnje iz domačih lesar-sko-mizarskih delavnic. Oba univerzitetna diplomirana inženirja gozdarstva, ki jima zaposlitve pri zavodih za gozdove ne kažejo dobro, sta izdelala praktični diplomski nalogi. Andrej Pahovnik je analiziral vetrolom Črnivec, Tadej Lever pa kmečki prebiralni gozd. Uspešen zagovor diplomskih del sta opravila lanskega decembra, zdaj pa že navdušena zaključujeta prvi objekt, ki bo polepšal domačijo Lever-jevih.
Jože Miklavc
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Zgodovina in narodopisje
Viničarija na Gneču
Piše: Aleksander Videčnik
Služi kot dokaz, da so tod okoli bili vinogradi. Sedaj spet negujejo trto marsikje v okolici Mozirja, toda v času, ko je prevladovala necepljena trta, je bilo po Zgornji Savinjski dolini kar veliko vinogradov. Žal ne moremo govoriti o hektarjih vi-
gospoščine. Ce upoštevamo zapis Ignaca Orožna v kroniki mozirske župnije, so v naše kraje prinesli trto že Rimljani.
Naj tu omenimo, da je moralo intenzivno vinogradništvo uspevati v okolici Okonine, ki se je tedaj v podatkih zemljiške evidence imenovala Weingarten (Vinograd). Tam je bila tudi zbirna klet benediktinskega samostana. Kot je razbrati iz tega urbarja, so tedanji fevdalni gospodje vztrajali pri vinski desetini (gorščica), sicer pa so se v glavnem odpovedali drugim dajatvam v naravi. Torej, le vino so pobirali v naravi.
Notranjost viničarije na Gneču
nogradov, saj stare listine ne pišejo o velikosti vinograda, zgolj omenjajo vinograd. Morda je že to pomenilo predstavo velikosti trsnega nasada.
Kar težko si predstavljamo, da so nekoč segali vinogradi v Bočni vse do ceste. Tako je zapisano v neki listini. Gornjegrajska fevdalna gosposka je po urbarju iz leta 1542 imela navedenih 313 vinogradov. Kje točno so bili, ni posebej zapisano. Vinogradi so v urbarju posebej poudarjeni, saj je zanje že tedaj veljala gorska pravica, ki je zagotavljala vinogradom poseben status v fevdalni lastnini. Po tedanjih ministerialih gornjegrajskih benediktincev so bili vinogradi: Tiro-sek 9; Šmartno ob Dreti 71; Savi-na 114; Rečica 19; Ljubno 19; Lu-če 3 in Solčava 7. Vemo, da je bilo v okolici Mozirja veliko vinogradov, saj so segali od Ljubije in vse do začetka doline okoli Letuša. Žal točnih podatkov ni, ker Mozirje tedaj ni bilo v sestavu benediktinskega samostana oziroma te fevdalne
Koča je pokrita s slamo, zunanjost je ohranjena v okviru možnosti, med tem ko je notranjost povsem obnovljena. To je nazorna predstavitev starega domovanja vi-ničarjev, ki so bili neke vrste ofri. Zato je tudi notranjost koče zelo skromna in relativno tesna, kot so pač tiste čase bila domovanja kmečkih delavcev na sploh. Če je letnica 1824, ki je vidna v koči, pravilna, lahko le ugibamo. Predvsem po izgledu črne kuhinje bi lahko sodili, da je stavba kar precej starejša. To bodo seveda ugotovili strokovnjaki, saj si občina prizadeva, da bi vini-čarijo zakonsko zaščitili.
Takoj ko vstopimo, je naravnost poglobljen mali prostor, ki je služil za kuhanje in kurjenje lončene peči v »hiši«. Tu najdemo številne zanimive predmete, med drugim posodo za odprta kurišča in pripomočke za uporabo krušne peči. Vse je popravljeno in zanimivo za ogled. Posebej svetla in lepo opremljena je »hiša«, ki ima po sredini prostora nosilni tram, na katerem je vidna letnica. V levem kotu
ljo celo v klet, ponavadi je bila to hramba za doma pridelana živila.
Moramo vedeti, da so bili vini-čarji že v stari Jugoslaviji socialno zaščiteni, seveda velja to le za tedaj izrazito vinogradniške pokrajine. Kot smo že omenili, je vi-ničar, ki je bival v koči na Gneču, doživljal življenje ofra. O njihovem trpljenju smo v našem časopisu obsežno pisali. Šlo je za človeka, ki je bil zaradi osebne revščine zelo izkoriščan. Da je lahko bival v koči gospodarja, je pač opravljal vsa dela v vinogradu, teh pa ni bilo malo. Če pomislimo samo na kop vinogradov, potem lahko rečemo, da je bilo njegovo delo vse prej kot lahko. Mi ne moremo primerjati tedanje obdelave vinogradov s sedanjo. Upoštevati moramo, da pri tedaj avtohtoni trti niso poznali škropljenja in sploh ne kakšne zaščite pred škodljivci. Tudi sajenje novih nasadov ni bilo tako zapleteno, kot je danes, ko ce-pljenke zahtevajo posebno nego. Tedaj so posadili kar podtaknjen-ce iz drugega vinograda.
Proti koncu 19. stoletja je evropsko vinogradništvo uničila trtna (trsna) uš. Od tedaj dalje so potem morali trsje cepiti na ameriško podlago (divjaki). Seveda je to trsje zahtevalo drugačne klimatske pogoje, zato obseg novih nasadov pač ni več dosegal prejšnjih površin vinogradov. Da bi ugotovili primerne površine, so s pomočjo države (Avstrije) sadili poskusne nasade. Eden takih je bil v Lipoldo-vem vinogradu na Brezjah. Tega je sicer denarno omogočila Zgornje-savinjska posojilnica v Mozirju in ne država.
VINIČARIJA NA GNEČU
Tam stoji lesena koča s črno kuhinjo, kletjo in stanovanjskim delom. Stavba je dolgo propadala, dokler je ni leta 2006 od mariborske škofije odkupil domačin Zvone Mazej. Ljudje so tej stavbi rekli viničarija Anželak. Zadal si je nalogo, da reši staro kočo propada in tako ohrani zanimivo kulturno dediščino.
V desnem kotu je bogkov kot, pravega izgleda za tovrstne simbole.
stoji stara postelja in nad njo visijo slike, ki so okvirjene v posebno lepe okvirje. V desnem kotu je bo-gkov kot, pravega izgleda za tovrstne simbole. Miza, na kateri so jedli, je dobro ohranjena in pristna. Ne manjka tudi družinski molek in družinska skrinja s perilom. V miznem predalu je jedilni pribor iz starih dni - lesene žlice (ne ribn'čanske) in nekaj zelo zanimivih starih nožev. Skratka, v vini-čariji je vse pristno in je lep nazoren prikaz, kako so ljudje tedaj živeli. Znano je, da so marsikje v takih okoljih postavili kakšno poste-
In končno, dobremu lastniku viničarije na Gneču, Zvonetu Mazeju gre vsa zahvala, da je na ta način rešil delček nekdanjega dogajanja v vinogradih našega okolja. Če bi bilo takih navdušencev več, bi marsikaj ohranili, kar sodi v dediščino naših prednikov, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Predsednik sadjarskega društva Lojze Plaznik je še opozoril, da je Mazej tudi skrben sadjar, ki neguje predvsem stare sadne sorte in tudi tako ohranja drevje preteklosti. Ogledi viničarije so možni po predhodni najavi na telefon 041 435 811.
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Iz občin, Organizacije
občina recica ob savinji
Formalno pravno uredili opravljanje gasilske službe
Župan Vinko Jeraj je povabil predsednike vseh treh prostovoljnih gasilskih društev, ki sodijo v občino Rečica ob Savinji, in predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline na slovesni podpis aneksa k pogodbi, ki opredeljuje financiranje in opravljanje gasilske javne službe v občini. Sredstev je letos nekaj manj kot lani, a ne za osnovno dejavnost.
Predsednike Petra Brezovnika iz PGD Rečica ob Savinji, Ivana Prislana iz PGD Grušovlje in Janka Žuntarja iz PGD Pobrežje ob Savinji, ki je hkrati tudi predsednik omenjene zveze, je župan v nagovoru pohvalil za strpnost in razumevanje, saj letošnji občinski proračun ne omogoča, da bi upoštevali vse želje gasilskih društev. Omenil je krčenje sredstev vsem ostalim društvom
Predsedniki prostovoljnih gasilskih društev in župan so s podpisom aneksa uredili delovanje javne gasilske službe v občini Rečica ob Savinji. (Foto: Marija Lebar)
v občini za deset odstotkov, pri čemer so gasilska društva izjema. Za redno dejavnost PGD sredstev niso krčili, prav tako bodo gasilci dobili vsa sredstva, ki se natečejo iz naslova požarne takse.
Ni pa v tokratnem občinskem proračunu predvidenega denarja za investicije. PGD Rečica ob Savinji, ki letos obeležuje 130-letnico delovanja, je želelo novo motorno brizgalno, v PGD Pobrež-je pa želijo prenoviti streho gasilskega doma. Kot je pojasnil župan, je letošnja prednostna naloga občine izgradnja Trnovčkega mostu, čemur je namenjena večina investicijskih sredstev. Če pa bi razmere v društvih postale kritične, je še vedno možnost rebalansa proračuna.
Vsi trije predsedniki so se strinjali, da je most prioriteta in se zahvalili županu za razumevanje glede dodelitve ostalih sredstev. Janko Žun-tar kot predsednik krovne gasilske zveze je dodal, da župan vedno kaže razumevanje za gasilske potrebe, na gasilcih samih pa je, da skrbijo za izobraževanje, še zlasti pa za dobre odnose v društvih.
Marija Lebar
dobimo se na nazarski tržnici
Obiskovalcem bodo predstavili, kako nastajajo
izdelki
Zavod Savinja je nosilec projekta financiranega s sredstvi Leader z imenom Dobimo se na tržnici, ki se izvaja na tržnici v Bohačevem toplar-ju v Nazarjah. Lastnica objekta je občina in kot eden od partnerjev v projektu aktivno sodeluje pri izvajanju projekta. Nosilec - Zavod Savinja povezuje proizvajalce kmetijskih proizvodov ter domače in umetne obrti za skupen tržni nastop in promocijo.
V okviru projekta je bil izdelan transparent, ki vabi na tržnico, izdelane so bile vrečke za artikle ter kartončki, na katerih so zapisane deklaracije izdelkov. Omenjene artikle uporabljajo tudi v razstavno prodajni galeriji domače in umetnostne obrti v zgornjem nadstropju toplarja. V sklopu projekta bodo natisnili zgibanke o toplar-ju in njegovi ponudbi, jumbo plakate, ki bodo ob cesti ljudi vabili na tržnico, in majice.
Vodja projekta, direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič je povedala, da je tržnica v Nazarjah živela že prej, je pa potrebovala dodatno promocijo, tako zaradi prodajalcev na njej kot obiskovalcev. Dodatne dejavnosti so popestrile sobotne dopoldneve na njej in privabile večje število kupcev. »Želeli smo približati tržnico ljudem, zato smo sestavili aktivnosti, ki so odgovarjale vsem partnerjem v projektu in obiskovalcem. Na pomlad se pričnejo delavnice, za katere bodo
skrbeli ponudniki domače in umetnostne obrti. Obiskovalci bodo lahko videli, kako nastajajo izdelki, koliko časa je potrebno za njihovo izdelavo, lahko bodo tudi sami ustvarjalni in poprijeli za delo,« je povedala Mavričeva
Na tržnici izvajajo usposabljanja za ponudnike (trženje, pristop do strank, zakonodaja), predviden je ogled dobre prakse. V enem letu bodo izvedli dvanajst dogodkov, enega na me-
sec, dosedanji so se izkazali za zelo uspešne. Kljub temu da se projekt po enem letu zaključi, pričakujejo, da bodo s promocijo in ponudbo kupce pridobili in obdržali. Poleg promocije tržnice bodo v okviru projekta za celo Zgornjo Savinjsko dolino izdelali 35 tabel, po pet za vsako občino, na katerih bodo opisane najzanimivejše naravne in kulturne znamenitosti v občini.
Štefka Sem
Nasveti
Vzgojimo lahko še kakovostnejši
les
MARIJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
V Sloveniji se radi ponašamo s tem, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko. Druga plat resnice je, da slovenski gozdovi predstavljajo komaj en odstotek površine gozdov v Evropi. Temu primeren je tudi delež lesa, ki ga lastniki gozdov ponudijo na trg. Poleg tega je za Slovenijo značilen velik delež zasebne in zelo razdrobljene gozdne posesti. To pomeni, da smo vsi skupaj in vsak posebej le majhen, obroben igralec na trgu lesa in da nas lahko ostali, podobno kot v drugih panogah, prekosijo s količino. Ker ne razpolagamo z velikimi količinami surovine (lesa), se moramo pri pridobivanju lesa in pri njegovem trženju uveljaviti predvsem z vrhunsko kvaliteto in s hitrim prilagajanjem na spremenjene razmere trga, torej z raznolikostjo gozdno lesnih proizvodov. Lesa po domače.
POGOJI ZA VZGOJO KAKOVOSTNEGA LESA
Da lahko v Sloveniji vzgojimo les najvišje kakovosti, je obilo pogojev in dokazov. Raznolikost in kvaliteta gozdnih rastišč, veliko število drevesnih vrst, ohranjeni gozdovi, so-naravno gospodarjenje gozdov na osnovi nege, naravna obnova gozdov, izdelan sistem vzgoje in nege mladega gozda, tradicija in znanje so dejavniki, ki to omogočajo. Vrhunska kakovost slovenskega lesa se med drugim kaže tudi na licitacijah v Sloveniji in v tujini, kjer dosega visoke cene. Seveda gre tu za jagodni izbor, za reprezentanco, ki pa je zrasla v naših gozdovih. V njih rastejo še milijoni in milijoni dreves, ki lahko dajo zelo vreden les. Na nas je, da poskrbimo za njihovo nego in vzgojo.
ZGODNJA POZITIVNA IZBIRA
Brez nič je nič in tudi za visoko kakovosten in s tem visoko vreden les se je treba vsaj malo potruditi. V gozd je treba dodatno vložiti veliko znanja in tudi nekaj dela. Naj-
Z intenzivno nego nadaljujemo skozi vse življenjsko obdobje gozda. Pri negi gozda skozi njegovo življenjsko obdobje upoštevamo individualne lastnosti najboljših, najkvalitetnejših dreves, vse dokler krog ni sklenjen in s pomočjo sta-
V naših gozdovih lahko vzgojimo kvaliteten les. (Foto: Marijan Denša)
prej opravimo klasično nego mladega gozda, ki jo večina lastnikov gozdov že dobro pozna. Z njo zagotovimo, da se bodo lahko kmalu pokazale pozitivne lastnosti velikega števila dreves.
V tujini in ponekod tudi pri nas se vedno bolj uveljavljajo zgodnja pozitivna izbira med drevesi, ki je osnova za vrhunsko kvaliteto. Že pri negi gošče, včasih tudi mladja, se najlepšim drevesom posveča posebna skrb in se nekateri negovalni ukrepi izvajajo njim v prid. V bistvu gre za to, da jim damo rahlo prednost pred ostalimi in da jih zaščitimo pred negativnimi vplivi okolja, predvsem poškodbam od divjadi. Individualna nega pri najboljših se nadaljuje z obvejevanjem v le-tvenjaku in drogovnjaku ter z močnejšim sproščanjem krošnje teh izbrancev.
Za izboljšanje kvalitete mladega gozda izvajamo tudi dodatno sa-dnjo. Med naravno mladje posadimo manjše število sadik drevesnih vrst, ki jih med mladjem ni, so pa ekonomsko in ekološko zanimive. Pri nas so te vrste predvsem češnja, javor, macesen in hrast, drugod tudi črna jelša in bukev. Tako povečamo vrstno pestrost in kvaliteto.
rega sestoja osnujemo in začnemo negovati nov mlad gozd. Seveda tega v večini ne bomo učaka-li in nadaljevali sami, bodo pa naši vnuki.
OSNOVI VISOKE KVALITETE STA VZGOJA IN NEGA DREVESA
Sproščena tehnika gojenja goz-
dov na osnovi nege, ki je najbolj razvit sistem gojenja gozdov, ima svoje korenine tudi v Sloveniji. Omogoča prilagajanje gozdu glede na njegove naravne danosti in na druge razmere, torej tudi na velikost posesti. Lastnik gozda, ki ima veliko površino gozdov, se ponavadi z nego ukvarja manj intenzivno. Zaradi večjega obsega del z gozdovi izvaja predvsem osnovno nego in se posebni negi posveti le v sestojih na najboljših rastiščih. Lastnik, ki pa nima velikih površin gozdov, se bo nege lotil intenzivneje. Na vsakem hektarju svojega gozda lahko vzgoji več deset dreves najvišje, tudi vrhunske kvalitete. Tako nadomesti manjši obseg gozdnih površin.
Pod pojmom intenzivnost ne mislim toliko na povečan obseg dela, torej na veliko količino dodatnega dela v gozdu. V mislih imam predvsem pravilno in pravočasno izvedene ukrepe. O tem vam bo najbolje svetoval revirni gozdar pri rednem delu in pri izobraževalnih delavnicah za lastnike gozdov. Pravega »dodatnega« fizičnega dela je pri sproščeni tehniki gojenja gozdov malo. Vsako drevo se lahko poseka samo enkrat, s tem, da je posek osnovni dejavnik nege, ne pa edini.
kako do sredstev evropske unije?
Odprtih kar nekaj aktualnih razpisov
V mesecu februarju so roki za prijavo na nekatere domače razpise za pridobitev evropskih sredstev, drugi so odprti do porabe sredstev, nekaj pa jih je še v pripravi. Tako se je mogoče prijaviti na ukrep 123 - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2011, ukrep 323 - ohranjanje dediščine podeželja, ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti za leto 2012, ukrep 122 - povečanje gospodarske vrednosti gozdov za leto 2011.
Za omenjene ukrepe so razpisi odprti še do določenih datumov v februarju.
Ukrep 113 - zgodne upokojevanje kmetov za leto 2012 je odprt do porabe sredstev. V pripravi sta razpis 312 in javni razpis Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, ki bo vseboval kombinacijo ugodnih posojil podjetnikom s subvencijo sredstev Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Ta razpis je v pripravi, predvideni rok objave razpisa pa je februar 2012.
Marija Lebar
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Organizacije
profesor doktor janez bogataj gost v lucah
K domačemu narezku ne sodi eksotično sadje
Luč - združenje za trajnostni razvoj Luč je v tamkajšnji večnamenski dvorani 10. januarja pripravilo predavanje na temo sonaravne-ga in trajnostnega razvoja v Alpah. Predavatelj prof. dr. Janez Bogataj je osvetlil temo z več zornih kotov in jo vezal tudi konkretno na Luče in zgornji del Zgornje Savinjske doline. Zanimanje za dogodek je bilo izjemno, predavatelj pa je obiskovalcem postregel z zanimivimi pogledi na to, kakšen naj bo razvoj v alpskem prostoru, ki je še posebej ranljiv za grobe človekove posege, da ga ohranimo zanamcem.
»Ko govorimo o trajnostnem razvoju, govorimo o človekovem ravnanju v sozvočju z naravo. Gre za prizadevanja za razvoj, ki ni uničujoč, kar je bilo v zadnjih desetletjih marsikje videti, pač pa za obnavljajoče procese,« je povedal Bogataj in dodal, da bodo marsikje tež-
Janez Bogataj je poudaril, da originalna kulinarična ponudba ni to, da ješ
decembra češnje in julija sveže domače koline. (Foto: Marija Lebar) ko zacelili rane, ki so jih okolju, kul- lja Slovenci še posebej nagnjeni.
turni in naravni dediščini prizadeli v nepremišljenem hlastanju za materialnim in tujimi vzori, ki so jih nekritično prenašali v svoja okolja, k čemur smo po mnenju predavate-
Področje trajnostnega razvoja je predavatelj razdelil na štiri sklope, in sicer na arhitekturo oziroma stavbarstvo, kulturno dediščino, kulinariko ter šege in navade.
Pri vsakem sklopu je podčrtal tako dobre kot slabe prakse, ilustrirane z video projekcijo fotografij teh primerov. Poudaril je, da k domačemu narezku ne sodi eksotično sadje in da originalna kulinarična ponudba ni to, da ješ decembra češnje in julija sveže domače koline. Sezonska, lokalno in sonarav-no pridelana hrana je tisto pravo.
Glede promocije slovenske turistične ponudbe na evropski ravni je izpostavil kraje, ki so dobili naziv Evropska destinacija odličnosti EDEN. Po Bogatajevem mnenju je samo Solčavsko znalo to visoko priznanje unovčiti in pri tem ni zastalo, pač pa na tem gradi nove turistične produkte. Kar pa se tiče šeg in običajev, je pohvalil vsakoletno izvedbo etnografske prireditve Lučki dan in pohvalo podkrepil z dejstvi.
Marija Lebar
luce
Medvedu našli novo domovanje
Po skoraj treh desetletjih je lučki medved pomahal v slovo nekdanjim skrbnikom in sosedom in se s pomočjo lovcev preselil v lovski dom.
(Foto: ŠS)
Skoraj tri desetletja je bil naga-čen medved v centru Luč atrakcija tako za domačine kot številne tu-
riste. Lepo urejeno domovanje je zanj in številne druge živali ob svoji hiši uslvaril pokojni lovec Vinko Knapič. Medveda je Knapič ustrelil oktobra 1983, nanj je naletel po naključju. Njegov vnuk Borut je pred časom izraz željo, da bi medveda in ostale trofeje v skrb prevzeli lučki lovci in le-ti so mu ustregli in
Kot je bil medved atrakcija Luč mnoga leta, je bila atraktivna njegova selitev, za katero so poskrbeli lovci. Šest krepkih mož so potrebovali, da so ga iz njegovega dosedanjega bivališča spravili na avtomobilsko prikolico in ga prepeljali v lovski dom. Naslednji podvig jih čaka v bližnji prihodnosti, saj ga bo iz pritličja doma treba prenesti v nadstropje, kjer ga čaka častno mesto.
»Za trofejo medveda, ki je velika
pridobitev za lučke lovce, bomo lepo skrbeli. Hvaležni smo lastniku, da nam jo je zaupal, prav tako vse ostale trofeje, ki so delale družbo medvedu doslej,« je povedal predsednik lovske družine Peter Pod-križnik. Glede na to, da bo družabni prostor v njihovem domu sedaj še bogatejši, razmišljajo, da bodo v njem uredili stalno razstavo, za druženje pa bodo uredili prostor v zgornjem nadstropju.
Štefka Sem
policijsko veteransko društvo sever
»Da ne pozabimo«
v preteklem tednu medveda preselili v lovski dom.
Lučki lovci so daljnega leta 1983 kar nekaj časa iskali medveda, ki je strašil ljudi v okolici Luč in marsikaterega gospodarja olajšal za kakšno žival. Medved je bil celo tako predrzen, da je ustreljenega jelena lovcu izmaknil in ga zagrebel. Le del rogovja, ki je štrlel iz zemlje, je kasneje razkril, da medved ni bil le nevaren, ampak tudi tatinski.
Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje, v sklopu katerega deluje tudi odbor Mozirje, je pred iztekom lanskega leta, ko smo praznovali 20-letnico samostojne Slovenije, izdalo zbornik z naslovom »Da ne pozabimo«. V knjigi so zbrani prispevki članov društva, ki so v času pred in med osamosvojitveno vojno delovali v sestavu slovenske policije oziroma takratne milice.
Zbornik je bil najprej predstavljen v Muzeju novejše zgodovine v Celju, sedaj pa potekajo predstavitve po posameznih subregijah. Ker je v knjigi kar nekaj prispevkov, ki verodostojno opisujejo dogodke v Zgornji Savinjski dolini, bo društvo Sever v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje predvidoma 16. marca pripravilo predstavitev tudi v Mozirju.
KF
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Ljudje in dogodki, Organizacije
kako se izogniti gensko spremenjenim organizmom v kmetijstvu in prehrani?
Rešitev je v ekološkem kmetovanju
Center za samostojno učenje Nazarje je 13. januarja v prostorih nazarskega kulturnega doma organiziral zanimivo predavanje o gensko spremenjenih organizmih GSO. Predavateljica dr. Martina Bavec je spregovorila o vplivih gensko spremenjenih organizmov na okolje in ljudi.
Strokovnjakinja Mariborske univerze, s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, je uvodoma spregovorila o začetku uporabe teh organizmov, ki sega dvajset let nazaj. Takrat je ameriški kongres sprejel odločitev, da tako spremenjeni organizmi niso nevarni za ljudi in okolje. Odtlej se jih je mnogo že počasi vtihotapilo v naša življenja, večinoma preko hrane.
GSO se danes uporabljajo večinoma v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v kmetijstvu, predvsem poljedelstvu. Z vnosi različnih genov v rastline se poveča njihova odpornost na mnoge škodljivce, herbicide in viruse, izboljšajo se skladiščne in transportne lastnosti, večja prilagodljivost na vremenske ekstreme in podobno.
Različne raziskave po drugi strani kažejo tudi slabosti, ki jih to prinaša s sabo. Med večjimi je nekontrolirano širjenje, kopičenje toksinov v zemlji, na kateri rastejo, odvisnost od velikih korpo-racij, ki pridelujejo semena, večja poraba herbi-
Predavateljica dr. Martina Bavec je bila kritična do GSO, ki počasi preplavljajo naša življenja
(Foto: Benjamin Kanjir)
cidov, alergije na nove proteine, ki se pojavljajo v hrani, odpornost na antibiotike in ne nazadnje reproduktivne težave. Neodvisne raziskave so po predavateljičinih besedah pokazale zmanjšanje reproduktivnih sposobnostih po večih ge-
neracijah uporabe gensko spremenjenih organizmov na testnih živalih.
In kako se upreti uporabi GSO? Po besedah dr. Bavčeve Slovenija še nima prave strategije, kako se tega lotiti. Na potezi so zato manjše skupnosti, ki se zavestno odrekajo tej uporabi, tudi območja, na katerih se ljudje odločijo, da se bodo obnašali bolj ekološko. Možna rešitev je ekološko kmetovanje, saj slednje absolutno prepoveduje uporabo GSO semen, uporabo gnojil in škropiv. Ob tem so slušateljice predavanja izrazile strah, saj je kontrole na terenu, kaj in kakšna semena poljedelci uporabljajo, absolutno premalo. Nekdo, ki odide na dopust v Španijo, ki je v Evropi največja pridelovalka gensko spremenjene koruze, od tam brez težav prinese seme in ga poseje na domači njivi. In tega verjetno nihče ne bo opazil.
Benjamin Kanjir
rt I NEK Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke. Kitajska modrost	
	
Kultura na podružnični šoli Šmartno ob Dreti
Podružnično šolo Šmartno ob Dreti obiskuje v letošnjem šolskem letu 32 učencev. Razdeljeni so v tri oddelke, dva od njih sta kombinacija dveh razredov. Skoraj vsi učenci obiskujejo vaje pevskega zbora, več kot polovica dramski krožek, precej jih je vključenih v glasbeno šolo ali pa pridobivajo znanje igranja na inštrumente drugje. Ponašamo se s tem, da so naši učenci pravi kulturniki, saj se skoraj vsak mesec »zgodi« prireditev, na kateri prepevajo, recitirajo in igrajo prav vsi naši nadebudneži. Ker jih je malo, se marsikateri na odru predstavi večkrat.
Slavje se začne že prvi šolski dan, ko medse sprejmemo prvošolce. Ker jih je vsako leto manj, so prav zares v središču pozornosti. Naslednji mesec našo šolo in vrtec obišče tetka Jesen, mi pa starše in ostale krajane razveselimo z etnografsko obarvano prireditvijo na šolskem igrišču.
Kmalu zatem praznuje naš domači kraj. Ob tej priložnosti starejšim krajanom pripravimo bogat kulturni program. Na povabilo krajevnega odbora Zveze borcev konec oktobra obudimo spomin na mrtve s komemoracijo na pokopališču. Novembra nas obiščejo čebelarji, mi pa združimo koristno s prijetnim in učenci spet dobijo priložnost za igranje in petje. Pred odhodom na božično-novoletne počitnice se tudi od koledarskega leta primerno poslovimo. Namesto
hladnega zimskega vetra na odru zapiha glasbena, plesna in gledališka sapica.
Ko se učenci vrnejo s počitnic, jih gospa Katja Gruber združi z ostalimi pevskimi zbori OŠ Nazarje na skupnem koncertu. Dan ali dva pred Prešernovim dnevom se na odru z umetniškim programom predstavijo vsi oddelki podružnične šole. France Prešeren bi bil ponosen, če bi vedel, kako dobro obrača besede naša mladina. Že nekaj let skupaj z matično osnovno šolo izvajamo projekt Šola pleše in plesni koraki postajajo z vsakim šolskim letom bolj usklajeni in lahko-tnejši. Učenci s ponosom nastopijo v veliki športni dvorani v Nazarjah.
Marca praznujejo naše mame, babice in te-
te. Ker pa velja: »Več nas je, bolj je veselo«, povabimo v naš večnamenski prostor tudi očete, dedke in strice. Ker vsi učenci sodelujejo pri projektu Bralna značka, ga v mesecu maju zaključimo s posebnim kulturnim dogodkom. Šolsko leto končamo s prireditvijo, na kateri se poslovimo od petošolcev, ki odhajajo v šolo v Nazarje.
Dobro sodelujemo tudi z vrtcem Šmartno ob Dreti, saj je prisoten na vsaki naši prireditvi. Največkrat kot nastopajoči, včasih pa malčki tudi kot hvaležni poslušalci. Učenci se posebej razveselijo vseh povabil društev, ki delujejo v kraju, in radi z nastopi popestrijo tudi njihov program dela.
Sabina Venek
Utrinek s sprejema prvošolcev (Foto: Martina Zakrajšek)
@
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Kultura, Ljudje in dogodki, Oglasi
10 let suske bande iz dol-suhe
Vsa leta jih druži prijateljstvo in ljubezen
do glasbe
Športna dvorana Mozirje je tretji petek v januarju gostila številne glasbene zasedbe. Ti so bili gostje Suške bande, ki je s koncertom obeležila 10 let svojega delovanja. Obiskovalcem so se predstavili ansambel Bratov Poljanšek, Golte, Vitezi Celjski, Zapeljivke, Vihar, harmonikarski orkester Darka Atelška in plesna skupina Fiona. Za razvedrilo in humor-ne vložke je poskrbel Franci Podbrežnik Solčavski v vlogi profesorja zgodovine.
Zvezde večera so bili seveda slavljenci, Suška banda s kapelnikom Darkom Atelškom in bogatim glasbenim programom. Skozi skoraj dvourno glasbeno druženje so predstavili svoje začetke od cvetne nedelje pred desetletjem, ko so se prvič predstavili javnosti na Rečici ob Savinji, in vse do današnjih dni. V desetletju dela so nanizali celo vrsto odmevnih nastopov tako doma kot po vsej Sloveniji. Bili so gostje nekaterih radijskih in te-
levizijskih oddaj, še posebej pa navdušujejo na prireditvah in koncertih, saj ob dobri glasbi poskrbijo še za živahen odrski nastop. Krona njihovega dosedanjega dela je izid zgoščenke. Na njej so priredbe slovenskih ljudskih in narodnozabavnih viž ter priredbe zimzelenih svetovnih uspešnic.
V prepolni športni dvorani so obiskovalce zabavali z znanimi skladbami, kot so Rozamunda, La Paloma, Jaz pa poj-dem na Gorenjsko, Štirje kovači, Čez vodico, Prijatelji, ostanimo prijatelji, Oj, ta vojaški boben, S'noč pa dav' je slan-ca padla in številnimi drugimi instrumentalnimi in vokalnimi skladbami, s katerimi so prepričali, da jih druži prijateljstvo in ljubezen do glasbe.
Fotogalerijo prireditve si lahko ogledate na www.savinj-ske.com (su10ba).
Marija Šukalo
Nastop Suške bande je popestrila plesna skupina Fione. (Foto: Marija Sukalo)
prvorojeni zgornjesavinjčan tudi prvi v slovenjgraški bolnišnici
Lovro dobil tovariša v igri
V drugi številki našega časopisa smo zapisali, da je pr-vorojeni Zgornjesavinjčan privekal na svet 4. januarja. Ta vest ni bila točna in jo je povzročila napaka v komunikaciji s patronažno službo. Malega Prihovčana je namreč prehitel Oskar Podkrižnik iz Mozirja.
S prihodom Oskarja, ki se je rodil 1. januarja ob 13. uri in 56 minut, se je družina Sandija Podkrižnika in Simone Oce-pek povečala na štiri člane. Dvo in pol letni Lovro je namreč dobil bratca in že napoveduje, da mu bo, ko malo zraste, tovariš v igri in otroških vragolijah.
Mali korenjak, rojen v slovenjgraški bolnišnici, velik 51 centimetrov in težak 3.900 gramov, je bil tudi prvorojeni otrok v novem letu v omenjeni bolnišnici. Prav zaradi tega je požel kar nekaj pozornosti tudi predstavnika slovenjgra-ške občine, ki je mamici Simoni čestital ob srečnem dogodku in ji izročil skromno darilo.
Pozornosti sta bila deležna tako Oskar kot mamica Simona tudi doma, saj je oče Sandi vzel očetovski dopust, da jima je bil v prvih dneh v oporo in pomoč.
Marija Šukalo
O
C	:
tj	:=,
o	> "5
*	S
:	(O
_ cd
.<9 "C N
a5 > > "co £ 2 E D)
__O	(D C
% °	C (O
o -=	£5 >n
>	p	> (O
o .b	S C
TJ C	© n
O (D	> r
>	O	CO C
0£L ££ OZ £0
co i
Q) .CO^ (D
t CO -- o — cd
O £ -- E
-o — cd iS "O > ~
co co £= £
s- CO CO O) > -Q C/)
Družina Ocepek Podkrižnik se je povečala za enega člana.
(Foto: Marija Sukalo)
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Ljudj
e in dogodki, Šport, Čestitke, Oglasi
alpsko smučanje
ljubno ob savinji
Mateji Robnik zmaga na Sljemenu
V ponedeljek, 16. januarja, se je na veleslalomu kategorije FIS na zagrebškem Sljemenu zmage veselila Lučanka Mateja Robnik. Slovenska reprezentantka se po daljšem premoru vrača na bele strmine. Dobro uvrstitev, 17. mesto je dosegla članica slovenske reprezentance starejših mladink in Gornje-savinjskega smučarskega kluba Mozirje Nuša Suhoveršnik.
Robnikova je leto pričela z zmago na FIS veleslalomu, manj zadovoljna je bila v Kranjski Gori.

\ m
Iren j Voler
id 45. rubini ddfi Krni h o na t« ]t veti 11 o, sani« da bi m izpolnita.
BrcLtežavinbr(ElFpljenjfl,dncvitvDjcgaiivIjcnja
na| potekajnlepo. tudi za nas to sreta bo.
Tvoji «¡btoji
A
H
Darji
j a 40. rujvtni dan
Veliko naic |t vdifllo, ki prihaja ii irid. bodi srečna vse življenje in naj ti bDg i« idravj J da.
Vsi. ¡' te imamo f,nii
Dr. Gržan o harmoniji odnosov
Robnikova je ta vikend v Kranjski Gori nastopila na 48. Zlati lisici. Specialistki za veleslalom se ni uspelo uvrstiti v drugo vožnjo in je tekmo končala na 42. mestu. Pred petimi leti je Robnikova zabeležila eno najboljših uvrstitev v svetovnem pokalu ravno na tem tekmovanju in smučišču, takrat je bila 17.
Štefka Sem
Karel Gržan na predavanja privabi vse generacije. (Foto: Štefka Sem)
V	petek, 13. januarja, sta Občina Ljubno in Zavod Savinja organizirala predavanje dr. Karla Gržana. Gržan je ponovno napolnil dvorano kulturnega doma, v imenu organizatorjev ga je pozdravila podžupa-nja Anka Rakun, za prijetno predavanje se mu je zahvalila direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič. Dogodek so popestrile pevke ženskega pevskega zbora Jutro iz Rad-mirja, ki so zapele božične pesmi.
V	tokratnem predavanju je Gržan spregovoril o harmoniji odnosov, idealih in ozvezdju Orion. Poudaril je, da si vsi iščemo popolnost
in ideale, a pri slednjih se rado zgodi, da se hitro razblinijo. Gržan meni, da idealov ni, je le kruta resničnost, ki nas prej kot slej postavi na realna tla. »Idealizacija povzroči veliko stisk, neutrjenost za napore življenja rojeva obup,« je povedal predavatelj in nadaljeval. »Ni potrebno, da smo popolni, važno je, da smo iskreni.« Spregovoril je o šoli življenja, v kateri naj bi v vsakem posamezniku iskali tisto najboljše v njem, ne le napake. Ponovno je poudaril pomen meja, ki jih morajo starši postavljati otrokom.
Štefka Sem
E^RELÄX SOLA VOŽNJE
MOZIRJE- SMl'227/13?
POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI
iftlfTia vožnjo s iprem Ijcvilceiin !U
TEČAJ CPP
mozirje, savinjska t. 29 www.autosala-reiax.si
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
sožitje okrasnega in zelenjavnega vrta
mladina in gore
Vrt naj bo živahna mešanica cvetja in zelenjave
O novih trendih na vrtovih je na lučki šoli v sredo, 11. januarja, spregovorila Alenka Gorza Jereb. Predavanje je v sklopu projekta Most do znanja in priložnosti organizirala Ljudska univerza Velenje (LUV). Obiskovalce predavanja je v imenu organizatorja pozdravila Mirja-na Šibanc. LUV se bo s tem dogajanjem približala prebivalcem občin, kjer so bili doslej manj prisotni.
Alenka Gorza Jereb je lastnica enega najlepših vrtov v Sloveniji in avtorica knjig Čudoviti slovenski vrtovi in Uspešna zasaditev trajnic. Obiskovalce predavanja je z besedo in sliko popeljala po najlepših in najzanimivejših vrtovih Slovenije, Evrope, ob koncu je predstavila tu-
planinsko društvo mozirje
Tradicionalni pohod na Mozirsko kočo
Planinci gredo že po stari navadi drugi dan leta na Golte. Letos so se odločili, da se sprehodijo še do Ka-la, kjer je bil jasen razgled na okoliške planine.
V planini se čas ustavi. Po po-
Kljub mrzlemu vetru se je na planino odpravilo kar nekaj članov Planinskega društva Mozirje.
Popravek informacije
V 3. številki Savinjskih novic je na strani 17, v rubriki Ej napačno zapisana informacija o nastopih dua Peti as. V drugem odstavku je zapisano: Za zgornjesavinjskim duetom je že skoraj desetletje in pol trdega dela in več kot 80 nastopov ... Pravilno je 80 nastopov letno.
Marija Šukalo
Pika Povh likovnem
tretja na natečaju
di zanimive novozelandske vrtove, ki sta jih z možem obiskala v preteklem letu.
Mišljenje, da na vrt sodi le zelenjava, je preživeto, je povedala Jerebova. »Vrt naj bo pisana mešanica zelenjave, cvetja in dišavnic, ob robovih naj svoje mesto najde ja-godičevje« je dejala. Spregovorila je o rastlinah, ki odganjajo škodljivce in naj ne bi manjkale na nobenem vrtu. Predavateljica je vrtičkar-jem položila na srce, da ni potrebno, da je vedno vse opleto. »Vrt naj vam bo v veselje, zabavo in izziv za kreativno ustvarjanje. Na njem si postavite klopco, uživajte in občudujte pisane barve.«
Štefka Sem
V Rušah je v soboto, 14. januarja, v organizaciji Planinske zveze Slovenije potekalo 23. državno tekmovanje Mladina in gore. Na tekmovanju so sodelovale članice planinskega krožka na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji - Flosarke.
Med finalom so razglasili najboljše udeležence likovnega natečaja Alpinizem nekoč in danes. Tretje mesto je na natečaju osvojila Pika Povh z ljubenske šole. Na eni sli-
ki je narisala alpinista preteklosti v črno beli tehniki in alpinista sedanjosti v barvni, z vso moderno alpinistično opremo, kako gresta skupaj v gore. Ekipa Flosark se je na državno tekmovanje uvrstila, ker so na regijskem tekmovanju osvojile drugo mesto. Ekipo so sestavljale Pika Povh, Lara Vošnjak in Nina Fricelj, njihova mentorica je Urška Plesnik.
Štefka Sem
vratku jih je v koči čakal topel čaj in prislužena malica. Čeprav je bril mrzel veter, se je večina planincev odločila prisostvovati maši pri kapeli Dobrega pastirja.
Zala Acman
Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
Program letošnjega koncerta zgornjesavinjske godbe bo zelo pester, saj se bodo godbeniki predstavili občinstvu s skladbami ansambla Queen, Ota Pestnerja, Majde Sepe, ansambla Avsenik ter številnih drugih priznanih skladateljev. Orkestru bo dirigiral Tomaž Podlesnik. Koncert bo to soboto s pričetkom ob 19. uri v športni dvorani v Mozirju. Vstopnice prodaja Knjižnica Mozirje in godbeniki in bodo na prodaj tudi na dan koncerta. Otroci do 12. leta starosti imajo prost vstop.
KM
SŠGZ B/S/H/
iAVINJ$KO iALtiKA GOtPCHMPlM,
5SH Hiini Aparati d,o,a,, Nazarje
OBČINA NAZARJE
Spoštovani bodoči dijakt m dijakinje, študenti in študentke Zgornje Savinjske doline,
vabimo Vas na javno tribuno
SPODBUDITI POKLICE, KIJIH POTREBUJEMO DANES, JUTRI, POJUTRIŠNJEM,
ki bo v petek, 3. februarja 2012, ob 17.00 uri v veliki dvorani Doma kulture Nazarje.
Za lažjo odločitev pri izbiri poklica je potrebno vedeti, kje je možno dobiti zaposlitev in kakšni poklici se v naši dolini potrebujejo. Te informacije vam bodo podali:
-Franci Kotnik, direktorSavinjsko-šaleškegospodarske zbornice,
-	Robert Rajšter, direktor Območne službe Velenje Zavoda RS za zaposlovanje,
-	Anton Ploštajner, manager za posebne projekte v BSH Hišnih aparatih Nazarje,
-	Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje,
-	Vesna Lešnik, v. d. ravnateljice Osnovne Šole Nazarje, -Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije
ter drugi pomembni gostje in predstavniki študentov, dijakov in učencev.
Javno tribuno bo vodila dr. Nataša Terbovšek-Coklin.
Vljudno vabljeni!
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Ljudje in dogodki, Šport
solsko prvenstvo v smučarskih skokih
^Ja/nuarja
Pred 20 leti ...
PRIZNANJU NAZDRAVILI Z ZDRAVO VODO
Dan po mednarodnem priznanju Slovenije je iz pip v precejšnjem delu krajevne skupnosti Rečica ob Savinji končno pritekla zdrava pitna voda. Že precej let nazaj je bila voda iz dosedanjega vodovodnega sistema velikokrat oporečna, veliko škode pa je omrežje utrpelo ob veliki poplavi. Sanacija je bila nujna, problem pa so rešili s položitvijo novega transportnega voda, s katerim so se priključili na sistem Letošč. Naložba je veljala štiri milijone tolarjev, investitor in izvajalec je bilo Javno podjetje Komunala, svoje je prispevala krajevna skupnost, pa seveda krajani, katerim se bo prispevek »odmeril« z neplačevanjem vo-darine v določenem časovnem obdobju.
Pred30 leti...
PIHALNA GODBA KONCERTIRALA V MOZIRJU
Delavska godba občine Mozirje je pod vodstvom kapelnika Franca Goljufa pripravila novoletni koncert v dvorani prosvetnega doma v Mozirju. Vemo, da je pred drugo svetovno vojno uspešno delovala Delavska godba v Nazarjah. Pisali smo že o njenem kapelniku Esu, ki jo je zelo uspešno vodil. Po vojni je prešlo nekaj let, ko so glasbila molčala. Na pobudo takratnega predsednika občine Jožeta Deberška se je za ponovno ustanovitev zavzel dolgoletni godbenik Janko Bider. Od takrat so se uspehi kar vrstili in sedaj so godbeniki dosegli že odlično kakovost igranja.
Pred 40 leti ...
PRVO SMUČARSKO TEKMOVANJE
Pred kratkim je bil ustanovljen Gornje-savinjski smučarski klub Mozirje. V nedeljo, 9. januarja 1972, je ta kljub organiziral v Lučah, na Jeročkih njivah, svoje prve smučarske tekme. Tekmovanje je bilo razpisano samo za cicibane ter mlajše in starejše pionirje. Na štartu se je zbralo kar preko šestdeset tekmovalcev. Namen tega izbirnega tekmovanja je bil v tem, da vodstvo smučarskega kluba pride do možnosti za sestavo ekip tekmovalcev med cicibani in mlajšimi in starejšimi pionirji.
Pripravila Tatiana Golob
Robnik in Mavric gresta na državno prvenstvo
V sredo, 18. januarja, se je na šolsko prvenstvo štajersko-koroške regije v smučarskih skokih podalo šest učencev s treh šol iz Zgornje Savinjske doline. Med zgornjesavinjskimi šolarji je med letniki 2002 zmagal Anže Robnik iz Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč. Robnik se je tako uvrstil na državno prvenstvo, kjer se mu bo pridružil Primož Mavrič iz Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Mavrič je med letniki 2003 osvojil deveto mesto. Na tekmovanju so sodelovali še štirje učenci Osnovne šole Ljubno ob Savinji, vsi letniki 2003. Med temi se je Alojz Atel-šek uvrstil na 12., Andraž Terbovšek na 15., Maša Černevšek na 19. in Miha Žehelj na 21. mesto.
Štefka Sem
osnovna Šola mozirje
gornji grad
Občinsko prvenstvo v pikadu
Športno društvo Veterani iz Gornjega Grada je v soboto, 14. januarja, organiziralo občinsko prvenstvo v pikadu. Udeležilo se ga je dvanajst tekmovalcev. Tekmovalnega duha in dobrega vzdušja kljub majhnemu številu tekmovalcev ni manjkalo. Zmagal je Blaž Suhovršnik, drugi je bil Robert Remic in tretji Roman Zebec.
Štefka Sem
-_
Sadeži družbe smo vsi: eni bolj zreli, drugi še zeleni ...
Smo v evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zame je bil moj dedek zelo pomembna oseba v mojem življenju. Od njega sem se učila, z njim sem rasla, spoznavala bistvo življenja, podoživljala njegove zgodbe mladosti, delila z njim lepoto aktivnega staranja. Čeprav je bil star že krepko čez devetdeset, je bil njegov um živ, zgodbe še vedno duhovite in njegova zmožnost izračunavanja nezmotljiva. Ko pa je potrkala bolezen, sem se od njega naučila največ, kar je v življenju pomembno. Da je vsak dan dar.
Danes medgeneracijsko povezovanje znotraj družine ni več tako preprosto. Šolskih in izven-šolskih dejavnosti je veliko, vikend prehitro mine. Našim otrokom zmanjka časa za druženje s starejšimi in mogoče nimajo te sreče, da sta babica
in dedek, kje blizu, in tako naši otroci težko tkejo niti med sedanjostjo in preteklostjo. A to je še kako pomembno. Prav zdaj, ko ima vsak uvid v spletno zakladnico znanja, prav zdaj potrebujemo kompase, take, kot sta bila zame moja babica in dedek. Polna izkušenj in vedno na razpolago za odgovore.
Povezave med generacijami naj temeljijo na poznavanju, sprejemanju in medsebojnem razumevanju. Idej je veliko. Ena boljših oblik med-generacijskega druženja je planinski pohod. Na Osnovni šoli Mozirje sodelujemo v projektu Sadeži družbe. V naši prvi akciji smo se povezali z Društvom upokojencev Mozirje in Planinskim društvom Mozirje ter v tednu upokojencev šli skupaj na pohod.
Zala Acman
V Osnovni šoli Mozirje so se povezali z društvom upokojencev in planinskim društvom ter v tednu upokojencev šli skupaj na pohod.
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
C
Šport, Ljudje in dogodki
kolesar erik rosenstein
V novo sezono motiviran kot še nikoli
Prijazna zima omogoča kolesarju Eriku Ro-sensteinu z Ljubnega ob Savinji, da trenira s polno paro. Volje in energije mu pred sezono ne manjka, želi si le zdravja, ki je ključ do dobrih rezultatov. Zunanjim in notranjim treningom namenja veliko časa, saj si je za letošnjo sezono zadal visoke cilje. Višek sezone bo že peto sodelovanje na Dirki okrog Slovenije. Lansko četrto in predlansko tretje mesto sta prav gotovo rezultata, ki ju Rosenstein želi še izboljšati. Poleg tega tekmovanja bo nastopil še na Dirki po Pohorju, kjer je lani osvojil drugo mesto.
Nov izziv bo 24-urna dobrodelna dirka na Polzeli. Udeležil se bo tudi Maratona Alpe Scott, ki
kolesarje popelje iz Kamnika preko Pavličevega sedla in Črnivca nazaj v Kamnik. Ker je maraton zanj prekratek in v šali zase pravi, da se do cilja ravno ogreje, je sodelovanje na njem bolj prijateljskega značaja. S člani društva Alpe, ki prihajajo iz Zgornje Savinjske doline, skoraj vsak mesec za trening prevozijo traso maratona. Rosenstein za novo sezono testira novo kolo scott foil, katerega bo vozil na vseh preizkušnjah.
Štefka Sem
Najpomembnejša tekma sezone za
Rosensteina bo dirka okrog Slovenije.
(Foto: Štefka Sem)
odbojkarski klub kls ljubno
Tekma brez zmagovalca
V petek, 13. januarja, so odbojkarice OK KLS Ljubno v dvorani osnovne šole nastopile na prvi letošnji tekmi pred domačimi gledalci, med katerimi je bil tudi direktor KLS Ljubno Mirko Strašek, kar je zanimivemu športnemu do-
godku dalo dodatno vsebino. Dekleta so se pomerila na nevsakdanji prijateljski tekmi, saj na drugi strani odbojkarske mreže niso bile katere od njihovih odbojkarskih tekmic, ampak odbojkarska ekipa podjetja KLS, glavnega sponzorja
Ekipi KLS - odbojkarski klub in odbojkarska sekcija podjetja (Foto: Franjo Atelšek)
Vaša pošta
odbojkarskega kluba.
V podjetju KLS imajo aktivno športno društvo, v okviru katerega deluje tudi odbojkarska sekcija. Dobivajo se enkrat tedensko na rekreaciji v telovadnici ljubenske šole, kjer igrajo odbojko, kar je privedlo do pobude za tekmo z ekipo odbojkaric. Kot se za takšno športno srečanje spodobi, tudi tokrat ni bil v ospredju rezultat, ki je bil dejansko skorajda nerešen, ampak druženje in zahvala družbi KLS za podporo in zaupanje klubu, ki ponosno nosi ime sponzorja, saj tudi v težkih trenutkih stoji ob strani svojim mladim športnicam.
Franjo Atelšek
strelsko društvo mozirje
Preobrat v predzadnjem krogu lige
Ob koncu strelske lige z zračno puško je podobno kot lani prišlo do spremembe na vrhu lestvice ekip. Strelci prve ekipe Strelskega društva Gornji Grad so z ekipnim rekordom letošnje lige prevzeli vodstvo.
Najboljši posameznik lige Dušan Žehelj (SD Gornji Grad) je z nastopom spodbudil sotek-movalca k rekordnemu ekipnemu dosežku letošnje izvedbe strelske lige. Zadeli so 516 krogov od možnih 600 in se s tem zavihteli na prvo mesto ekipne lestvice. Ob tem je Peter Bezovšek iz te ekipe utrdil svoje drugo mesto na lestvici posameznikov. Pred finalom lige je prvo mesto v posamični konkurenci že oddano, ostane pa boj za preostali mesti, ki prinašata medalji. V ekipni konkurenci je boj za zmago še odprt.
Roman Mežnar
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012

Šport
1. slovenska futsal liga - 16. krog
»Graščaki« praznih rok tudi z Oplastom
Prva domača tekma v zadnjem, tretjem krogu rednega dela prvenstva »graščakom« ni prinesla točkovnega izkupička. Čeprav bi si po pristopu, igri in borbenosti sodeč prislužili vsaj točko, so na koncu še enkrat več ostali praznih rok.
Ekipo iz Posočja poleg štirih re-prezentantov in nesporne kvalitete spremlja še obilo športne sreče, katera je Nazarčanom v zadnjem času povsem obrnila hrbet. Namesto da s prostega strela »zabiješ« in greš na odmor z golom prednosti, že po nekaj trenutkih omogočiš gostom isti scenarij, ki ga seveda izkoristijo. Spet napneš vse sile, da rezultat izenačiš, potem pa v končnici proti tako kvalitetni ekipi, kot je
Kobarid, ne izkoristiš čistih »zicer-jev«, tudi na prazen gol. Temu mora slediti kazen in prav to se je tudi zgodilo.
Razplet tega kroga ni bistveno spremenil vrstni red na razpredelnici, Nazarje Glin še vedno ostaja na petem mestu, so se mu pa točkovno približali Bronxi, ki so presenetljivo odvzeli točko Dobovcu. Sledi prvenstveni premor zaradi reprezentančnih priprav in sodelovanja slovenske izbrane vrste na evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Zaradi bližine si lahko prvenstvo dvoranskega nogometa ogledate tudi zgornjesavinjski ljubitelji okroglega usnja.
Franjo Pukart
KMN Nazarje Glin : Oplast Kobarid 3:5 (2:3)
Strelci: 1:0 V. Kugler (6), 1:1 Zorč (7), 2:1 Banovšek (10), 2:2 Leban (15), 2:3 R. Uršič (20) 10 m, 3:3 Komprej (26), 3:4 Zorč (34), 3:5 R. Ur-šič (39).
Nazarje Glin: Ortar, Letojne, Banovšek, V. Kugler, D. Kugler, Oblak, Metulj, Hren, Komprej, Supin.
Rumeni karton: Komprej, D. Kugler, Metulj (Nazarje Glin), Rosič, Uršič (Oplast).
Rdeči karton: Metulj (Nazarje Glin), Baloh (Oplast).
Rezultati 16. kroga:
Nazarje Glin : Oplast Kobarid 3:5, Tomi Press Bronx : Dobovec Trgovine Jager 2:2, Kix Ajdovščina : Predilnica Litija 3:7, Puntar : Casino Safir 3:3.
Lestvica po 16. krogih: 1. Predilnica Litija 43, 2. Dobovec Trgovine Jager 33, 3. Oplast Kobarid 32, 4. Puntar 29, 5. Nazarje Glin 16, 6. Tomi Press Bronx 12, 7. Kix Ajdovščina 11, 8. Casino Safir 8.
Strelci: 17 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 15 Alen Fetič (Predilnica Litija), 14 Damir Pertič, Igor Osredkar (Predilnica Litija) ...
košarkarski klub nazarje
Na tekmi v Kamniku pele pesti
Nazarski košarkarji so novo leto začeli z zmago. 14. januarja so se odpravili v Kamnik in prepričljivo premagali tamkajšnjega ligaša Calcit Basketball. Tudi v nazarski dvorani v prvem delu prvenstva je bilo razmerje moči podobno.
Nazarčani so že na začetku tekme pokazali odločenost za zmago. Narekovali so tempo in prvi polčas zaključili z lepo prednostjo 18 točk. V nadaljevanju je sledil pričakovan padec v igri, saj so domačini želeli ujeti rezultatski priključek. To jim ni uspevalo, saj sta bila Čmer in Valenčak strelsko zelo razpolo-
žena. Oba sta prispevala več kot polovico točk svoje ekipe. Ob tem se je v domače vrste prikradla živčnost, ki je pripomogla k tehnični napaki trenerja in izključitvi košarkarja. Rene Žvan je bil izključen zaradi udarca s pestjo igralca nasprotne
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
ekipe. Zaradi tega izpada bo ta košarkar počival naslednji dve prvenstveni tekmi. S prvo letošnjo zmago so se Na-
V soboto, 14. januarja, je ekipa Hokejskega društva Luče v Horjulu igrala dve tekmi. Proti ekipi Tro-janci so zmagali z rezultatom 4:3. Dva gola je dal Jaka Breznik, po enega Matjaž Urtelj in Jure Zu-panc, Janez Ločičnik je prispeval tri podaje, eno Uroš Dogaris. Drugo tekmo so Lučani igrali proti drugouvrščeni in še neporaže-ni ekipi Horjula. Po rednem delu je bil rezultat 4:4, po enem zadetem kazenskem strelu so zmagali nasprotniki.
Lučani so z eno osvojeno točko
zarčani zavihteli na 5. mesto na lestvici. Nastope bodo nadaljevali 28. januarja v Slovenski Bistrici.
Roman Mežnar
na derbiju kroga zadovoljni. Na tej tekmi sta se najbolj izkazala Breznik z dvema goloma in podajo ter Ločičnik z golom in dvema podajama, en gol je dal Zupanc. Lučki hokejisti so z osvojenimi štirimi točkami v tem kolu ujeli priključek k najboljšim. Z ekipama s Turjaka in Domžal si delijo četrto mesto na lestvici, ki pelje v končnico. Pred zadnjo tretjino prvenstva upajo, da bodo igrali v tempu kot doslej in dosegli želeni rezultat, uvrstitev v končnico prvenstva.
Štefka Sem
Calcit Basketball Kamnik : Nazarje 71:91 (18:22, 16:30, 24:16, 13:23)
Strelci (Nazarje): Rednak 16 (0-1), Potočnik 4 (2-2), Bitenc, Hostnikar, Flere, Vodončnik 11 (1T), Čmer 28 (10-14, 4T), Blatnik 3 (1-1), Plaskan , Blatnik 7 (3-4), Rituper , Valenčak 22 (10-10).
Rezultati 3. SKL vzhod:
12. krog: Lastovka Domžale : Krka mladi 85:65, Posavje Krško : Komenda Hram Gorjan 96:45, Nona Lenart : Kolpa Črnomelj 66:80, Calcit Basketball Kamnik : Nazarje 71:91, Bistrica : Union Olimpija mladi 75:52.
Lestvica po 12. krogu:
1. Lastovka Domžale 19, 2. Krka mladi 19, 3. Kolpa Črnomelj 19, 4. Bistrica 18, 5. Nazarje 17, 6. Calcit Basketball Kamnik 17, 7. Vrani Vransko 16 (-1), 8. Nona Lenart 15, 9. Posavje Krško 14, 10. Komenda Hram Gorjan 13, 11. Union Olimpija mladi 13.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
3. inline hokejska liga
Lučani si delijo četrto mesto
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Črna kronika, Zahvale, Oglasi
C R N A K R O N I K A
•	OBČANKA NAŠLA ZAPESTNICO
Mozirje: 18. januarja je občanka na policijsko postajo prinesla zapestnico iz rumene kovine, ki jo je našla v Mozirju. Lastnik jo lahko z dokazilom o lastništvu prevzame na Policijski postaji Mozirje.
•	ZAGORELE SAJE
Bočna: 18. januarja popoldan so se v dimniku stanovanjske hiše v bočni vnele saje. Gasilci PGD Bočna in Gornji Grad so varovali objekt, dokler saje niso dogorele.
•	VLOMILCU NI USPELO
Rečica ob Savinji: V noči na 19. januar je neznani storilec poskušal vlomiti v bife na Rečici ob Savinji. V objekt mu ni uspelo vstopiti, zato je kraj dogodka zapustil praznih rok.
•	OB DENAR PREKO INTERNETA
Mozirje: 19. januarja je na policijsko postajo prišla oškodovan-ka in naznanila internetno goljufijo zlorabe plačilne kartice. Z njene plačilne kartice je namreč neznani storilec dvignil gotovino.
•	UKRADEL AVTOMOBIL IN POVZROČIL NESREČO
Ljubno ob Savinji: 21. januarja zvečer so bili na policijski postaji v Mozirju obveščeni o prometni nezgodi, ki se je pripetila na Ljubnem ob Savinji. Na kraj je odšla patrulja, ki je opravila ogled kraja. Ker je voznik, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti, odklonil preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. Prav tako mu je bilo zaseženo vozilo, saj je vozil v času, ko mu je bilo vozniško dovoljenje s strani Okrajnega sodišča v Velenju začasno odvzeto.
Naslednji dan je lastnik vozila na velenjsko policijsko postajo podal prijavo o tatvini vozila, s katerim je prejšnji dan že omenjeni voznik na Ljubnem povzročil prometno nesrečo.
•	VETER ODKRIVAL STREHE
Šmartno ob Dreti: 22. decembra je v Šmartnem ob Dreti močan veter odkrival strehe. Kritino, okoli 40 kvadratnih metrov, na dveh stanovanjskih hišah in gospodarskem poslopju so zamenjali člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti.
•	VLAMLJAL V AVTOMOBILE
Mozirje: 22. januarja preko dneva so štirje oškodovanci obvestili policiste, da jim je bilo na območju Mozirja vlomljeno v osebne avtomobile. Iz vseh vozil je storilec odnesel denarnice, ki so jih vozniki pustili v vozilih.
•	ZASEGLI VOZILI IN PRIDRŽALI DVA VOZNIKA
Ta teden so mozirski policisti zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja zasegli dve motorni vozili in zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva voznika.
OPOZORILO SMUČARJEM
Ta teden se je na smučišču Golte poškodovalo več smučarjev, zato ne bo odveč opozorilo, da je tudi na smučišču potrebno spoštovati red in pravila ter paziti na lastno varnost, kakor tudi na varnost drugih. Ravno tako je ta teden več oškodovancev prijavilo tatvino smuči na smučišču. V zvezi tega delavci Policijske postaje Mozirje zbirajo obvestila in bodo zoper storilce ustrezno ukrepali. Pri tem pa opozarjajo vse, da pazijo na svojo opremo in je ne puščajo nezavarovane oziroma brez nadzora.
^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža in očeta
Jožeta NAPOTNIKA
2.5.1944 - 13.1.2012
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivom BSH, Pfeifer in Benda za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvala pevcem, govornici Mariji Gregorc, pogrebni službi Morana in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki jih nismo posebej imenovali in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogrebmorana.si
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
V SPOMIN
25.1.2012 je minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša mami
Beba URANK
Hvala vam, ker se je spominjate in ostaja v vaših srcih ...
Simona in Tadeja z družinama
www.fotoknjiga.net
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Za razvedrilo
OBISK VIŠJI OD SKOKOV?
Janez Fale, vodja proizvodnje v KLS-u (desno): »Prej ste novinarki rekli, da so smučarski skoki moški šport, a potem res ne pridete na tekmo na Ljubno?«
Dr. Danilo Türk, predsednik države: »Ne, nisem se še čisto prilagodil novi stvarnosti. Ženske v zraku, ne, to ne bo šlo.«
Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS: »Saj smo med sponzorji, se bomo pa poskušali dogovoriti, da bodo bolj pri tleh skakale, če vam v zraku niso tako všeč.«
ZAČETKI OSNUTKOV UVODA V POVOD STARTA Darko Atelšek, vodja Suške bande na začetku kariere (desno):
»Nanda, ustanavljam glasbeno bando, pusti koso in poprimi za kak inštrument.«
Nanda Atelšek, član Suške bande: »Koliko muzikantarjev pa že
Darko: »Od kakega ducata si ti drugi.« Nanda: »Ti si moj ta naj boljš brat, jest sem se pa ži ustrašu, da bom izviso. Ampak koso bom pa vseeno obdržal, da bomo prekosili konkurenco.«
VABILO, KI NEKE VELA Franci Podbrežnik - prof. Solčavski, povezovalec prireditve ob 10-letnici Suške bande: »Drugič pa pridte še bolj številčno, ko lahk zdej vidte, kk fletn se mamo. Pa ne mislim na tiste, k ste ži štle, pridte še vi, k vas ni. Pa ne se preveč poredit do tječ, da u placa za use!«
i
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Križanka, Oglasi
Oh, ima pa čisto takšno .
VISOKA STAVBA
OPICA, KI DOBRO SKAČE
KOPRSKA TOVARNA
MAJHNO OKO
NEDEJAVNOST
PAUL VALERY
VLAH IZTREBKI DOMAČIH ŽIVALI
NIŽJA VZPETINA
TENKA MORSKA ŽIVAL
KOČEVSKA NEMKA
OCE (STAR.) KONEC MOLITVE
GLASBENA PRVINA
avtor P. L.
SLOVENSKI REŽISER (DAMJAN)
PRIPADNICA AVAROV
GRŠKI OTOK
ČETRTA DIMENZIJA
AMERIŠKI PEVEC RICHIE
DVOM
TANKA PODOLGOVATA PLOŠČICA PEVKA DEŽMAN
KDOR SKLADA STVARI
STOPINJE V SNEGU
LANA TURNER
ORJAŠKA KAČA ZADNJI CELJSKI GROF
VAS PRI ČRNOMLJU
JURE ... KVAK
GRŠKA ČRKA
RIBJE JAJČECE
REKA V BOSNI
PRVI RIMSKI ZALOŽNIK
EFRON ZAC
NEKDANJI POSLANEC (FRANCI)
STRUP V RASTLINI
PRIPOMOČEK ZA POKRIVANJE
NICHOLAS RAY
ELEMENT ACETILEN
MAKEDONSKI KRALJ
TEKOČA VODA
PRIVESKI PTIČEV
STREŽAJV UNIFORMI
MINI SLOVARČEK
KOZOLE - Damjan, slovenski režiser LOKVE - vas pri Črnomlju
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
						s-	s	•Sis	•SB!	ES	!S
	Ut	y-*				■ST	p	o	m	o	l
r						S	o	p	e	r	a
	v						r	a	d	i	o
	•l	_		on je ..		p	o	l	e	g	'=-
3K	S	iSS		■SS-	m	e	c	tKJT-	n	i	k
=	t	r	i	d	e	s	e	t	i	n	a
S	a	a	r	o	n	S	n	o	t	a	r
■ss.	r	z	■Sr	t	e	m	e	HT	e	l	o
H	o	c	k	o	ÄÜ	a	c	i	d	S.	'S
-ST	t	l	a	k	a	r	SÛT	s	n	e	g
3K	¡SS	e	p	tST	b	a	n	k	i	n	a
	a	n	i	m	a	t	o	r	SS	g	v
■iT	l	i	l	i	-SE	o	m	a	r	a	r
■ÜBT	i	t	a 1 r		I	n	a	JLr	i	d	i
KïûoL	b	e	r	a	c	s	d	e	b	i	l
IS	i	v	a	n	a	sus	i	m	e	n	o
VEDA O KULTURI LJUDSTEV OCEANIJE
TROPSKA GOMOLJNICA
RADIOAKTIVNA KOVINA
TEČAJ ZA ZAROČENCE
za vse pare, ki želite skleniti cerkveni zakon v letu 2012 in 2013, bo v župnijski dvorani v Mozirju v petek, 27. 1., od 19.00 do 22.00 in v soboto, 28. 1., od 9.00 do 13.00.
Prisluhnili boste lahko predavateljem dr. Karlu Gržanu, dr. med. Tonetu Kunstelju, župniku Sandiju Korenu in zakoncema Šuster. Udeleženci bodo ob koncu prejeli potrdilo o opravljenem tečaju, ki ga potem ob dogovoru za cerkveno poroko predložijo domačemu župniku.
Prispevek za tečaj je 20 evrov po paru.
Naročnik oglasa: Župnija Mozirje, Cesta na Vrhe 2, Mozirje
TUPOLJEV
MAMA
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 27. januar	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Še ena zgodba
	ob 17.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob 10-letnici Društva bolnikov z osteoporozo Zgornje Savinjske doline
Sobota, 28. januar	ob 9.00. OŠ Ljubno Turnir v mali odbojki (KLS Ljubno, Braslovče, Prebold, Celje)
	ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline
	ob 19.00. Kulturni dom Luče Gledališka komedija Pacienti v čakalnici
Nedelja, 29. januar	ob 10.00. OŠ Ljubno Turnir kadetinj v odbojki (KLS Ljubno, Braslovče in Slovenj Gradec)
	ob 11.00. Kulturni dom Solčava Gledališka komedija Pacienti v čakalnici
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Charleyeva teta
	ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Dobovec Trgovine Jager
Sreda, 1. februar	ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer: Kulturni boj štajerskih Slovencev 1850 - 1941
	ob 18.00. Gostišče Grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri - Jani Bele: Finska na turnih smučeh
J
MORDA STE ISKALI PRAV TO
SKI BOARD SERVIS TEVČ
Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bika sr, težkega 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam teličke ls pasme, stare od 8 - 10 mesecev in kupim kravo brejo ls pasme; gsm 041/466720.
Telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, prodam; gsm 041/324377.
Prodam čb teličko, staro 14 dni, dobrega porekla; gsm 031/800-046. Prodam bikca sivo-rjave pasme, starega en teden; gsm 031/393418.
Prodam plemenske zajce; tel. 58320-73.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim visoko brejo telico, pašno; gsm 041/793-578. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - PRODAM
Prodam meso polovice bika in kupim teličko 150 kg za nadaljnjo rejo; gsm 041/519 - 643. Prodam spredeno ovčjo volno, sivo in belo; tel. 583-53-29.
Prodam pograd - masiva, malo rabljen; tel. 584-13-42. Hlodovino jasena, silažne bale ter orehova jedrca prodam; gsm 041/239-017.
Prodam suha metrska brezova drva (možen razrez in dostava); gsm 041/837-612.
Pasjo utico, lepo izdelano, izolirano, krito s tegulo, poceni prodam; tel. 584-34-97.
Prodam komplet: računalnik, LCD monitor, miško, tipkovnico, cena 150 eur; gsm 031/477-271. Prodam hidravlično premično dvigalo - moč 350 kg, možen ogled; gsm 040/142-720.
DRUGO - KUPIM
Kupim masažno mizo; gsm 041/665-178.
Kupim hlodovino (kostanj, javor, hrast, češnja, iglavci), lahko na panju; gsm 041/941-374.
VOZILA - PRODAM
Prodam škodo felicijo, l. 2000, bencin, 1,3 MPI, srebrna; gsm 041/277-006.
Prodam avto opel zafira, letnik 2001, lepo ohranjen; gsm 041/513-755.
no ohranjen, prodam za 3.800 eur; gsm 041/889-648. Prodam motor kawasaki KLE 500, enduro, s kovčki, odlično ohranjen; gsm 040/423-285. Prodam moped tomos apn 6, l. 1990, dobro ohranjen in vozen, cena 250 eur; gsm 031/764072.
NEPREMIČNINE
Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613.
V	Čatežu oddam hiško 1., 2., 3. mesec, zelo ugodna ponudba; gsm 070/813-812.
V	najem vzamem več hektarov njiv in travnikov na relaciji Letuš -Rečica/S.; gsm 041/538-126.
Prodam sedežno garnituro, raz- Prodam avto twingo, letnik 2000;
tegljivo v posteljo; gsm 031/214- gsm 031/776-732.
997.	Motor yamaha FZ 6, l. 2008, odlič-
(^26 ] Savinjske novice št. 4, 27. januar 2012
Šport, Oglasi
gornjesavinjski smučarski klub mozirje
Drevova zmagala med gluhimi, Naraločnik drugi na
državni tekmi
Na Krvavcu sta pred dnevi potekali prvi tekmi za pokal Argeta, katerih so se udeležili tudi člani Gor-njesavinjskega smučarskega kluba Mozirje. Na slalomski tekmi je Nejc Naraločnik med mlajšimi dečki osvojil drugo mesto. Dan kasneje so se pomerili v veleslalomu. Ur-
ša Marolt je bila deveta, Klemen Hriberšek je osvojil 11. mesto. Najuspešnejši tekmovalci kluba Nejc Naraločnik, Urša Marolt in Anja Drev so prejeli vabilo reprezentance in bodo ta vikend zastopali slovenske barve na mednarodnih tekmah na Sloveškem.
KEKEtllK
Anja Drev je zmagala na tekmi gluhih v slalomu, v skupni ženski konkurenci je bila tretja. (Foto: SD)
m
'' lk -I
Nejc Naraločnik je na državni tekmi osvojil drugo mesto. (Foto: UN)
V času od 13. do 15. januarja so se v nemškem Oberjochu odvijale tekme za evropski pokal gluhih, na katerih je sodelovala Anja Drev, spremljal jo je trener Drago Drev. Drevova je v slalomu med mladinkami do osemnajst let zmagala, med vsemi ženskami pa je zasedla tretje mesto. V veleslalomu je odstopila, v supervele-
slalomu pa zaradi pravil (ker še ni dopolnila 15 let) ni smela nastopiti. Kljub temu je s slalomsko zmago zadovoljna, prav tako je pohvalila organizacijo tekem. Naslednjih tekem gluhih se zaradi udeležbe na reprezentančnih tekmah na Slovaškem ne bo mogla udeležiti.
Štefka Sem
CATERI
Izvrsten ponudnik za dnevno pri pravo in dostavo toplih malic podjetjem na območju šalesko-savinjske, koroške in celjske regije ter za catering na veijrh prireditvah
CATERING
Pokličite na
Ido ion s ko št: 041 745 216 e-pošta: catering@gQrenje.com

-
Goneči Goiiinsfve .100 ParT.jTiilifl CEsta I i
■feisfon m Sffi f«W TeMUte: (03} 9992667
Savinjske novice št. 4, 20. januar 2012	17
ccad
lición: 03/5^33^00
W n hi .i^r)^iiti H vrnili rhfH [■[■.mm
Rezervat ¡p z¿t lié!¡učeni* tiruibe nt dušnih. kulsu
n ijahi ¡tina i h irnir. > thhujiU ( o I¡h tilia? Pfi pmíhútitiem dogoi nm mčm< titdi ob m iMpii
fri ¡oscile Si zit sjnv mcnlhn cisto frniro m nepozabno gmjsko iX'Cerjo!
Izbrali ste osebnost leta 2011 v vaši občin
Končni vrstni red
Občina Moiiirjo:
Alenka Brezo vnik, Rsdegunda 22 (941; A mor' Gračrer. Ljubija {20).
Občina Nazarje:
Irena Finkšt, Zdravstveni dom Nazarje (611); iinr.on Podrižnik, KoVar. p 30 13^1): M;ro Srezovnik. ima rt ne ob Dreti bZ (13}: Joiti Kavnim?,, ravnatelj OŠ Na:Bfiif ¡4J; Vanja Kofbaver. Zadre:*a c 13 (41, Roman Krojner Eadrečka c. 1 (II
Občina	ob Savinji:
Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji 111 (SO); Danica Verbuč, Rečica ob Savinji 3S s ¡¿11; ioie Snfričn k. Rečjta ob Sarfnji SI (b)
Občina Ljubno:
Alojz IVI ur ko. Loka 31 (24S); ¡iiirr.jsn Nerar, Rasirurji' I IbU 1 ivHrKp itrditk, Kli Lpubno ji); Sla'i ko Ftihter, Prod 1
Občina Lhjče:
Andreja Molifnik. Zdravstveni dom Luči? (34); tirll firt^c, Lufe 88 (d)
OltElna SoJtava:
Marija Kofniir, Logarska dolina 22 (10J; Marta OrtšnJk, Solčavo 30 a (3;; Bernarda Protin¡k, itiiia^ 7S (¡¡!
Ob £ i na G o r n 11 G ra d:
Joifl Pusto^iTiiek, TiroseV 66 (93); Nnni Tj--ir-k. Attiernsetv tfjjt [57); Branko i^ni^i, Šmiklsv; 51 ¡12): Vrklorija Vfeniittfk, Novo flSseljjj; 33 ¡71. Marjjnj R i hiter, Delce 1(J
Med pošiljatelji glasovnic s™ izžrebal Ido Voier, loke 11, Ljubno ob Savinji, ki prejme bon Zgornjesčvrnjskc kmetijske jadruge Mojifji? v vrednost! 20 evrov. Nagrajenka t^n pre v našem fjC tajništvu,	Sj
Med v^pmi glasovnicami, ki so prispele v vseti šestih krogih, smd izžrebali Blaža Piaskana, Šmartno ob Dreti 56, ki prejme tedensko letovanje v počitniški hišici v Termah Čatež.
Pokrovitelj akcije je
ZucIruKii nn>/ irfe
ft&Ser GOATlNSTWQí: Mip feliajx p. «vin A. 3331 Nkkjt