ARH.KW,EOA5» SLEBbDSa □51 amožsjfsB k©l^GJe). 36^Co6B%? JkESffJfS ©^ Jc) J^c), S>E Z&tfJh 3S2.2.-ČŽL, § rEV>. 35. Zahtevajte povsod čevlje z znamko tovaren PETER KOZINA & KO., TRŽIČ. Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu. JOSO ZORMAN Spored Drama: Junij 13. sreda — 2X2 = 5..............................Red A „ 14. četrtek — Hamlet...............................Red C „ 15. petek — 2X2 = 5..............................Red D „ 16. sobota — 2X2 = 5..............................Red B „ 17. nedelja — Kar hočete...........................Izven 18. poned. — 2X2 = 5..............................Red C 19. torek — 2X2 = 5..............................Red E „ 20. sreda — Zaprto. Opera: Junij 13. sreda — Nikola Šubic Zrinjski.............Red B „ 14. četrtek — Janko in Metka. Dijaška predstava po znižanih cenah. (Ob 4. popoldne.) Izven „ 15. petek — Luiza................................Red E 16. sobota — Nikola Šubic Zrinjski.............Red A „ 17. nedelja — Gorenjski slavček. Znižane cene. Izven 18. poned. — Luiza................................Red D „ 19. torek — Zaprto. ,, 20. sreda — Luiza................................Red A Najfinejša svetlobna telesa za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu I. t. d. edina jugoslovenska »Svetlobna industrija VESTA". Naročila samo no atelije JESTE", Ljubljana, Kolodvorsko ulico 8/1. Začetek ob 8. Konec ob 10. 2x2 = 5. Satirična igra v štirih dejanjih. Spisal Gustav Wied. Režiser: M. SKRBINŠEK. Tomaž Hamann, računski svetnik Marija, njegova žena.................... Estera flblova \ . . , I Friderik Hamann I n'una olroka I Matjaž Hamann, šolski ravnatelj Pavel ftbel, pisatelj in učitelj Gerhard Konik, karikaturist Lina, njegova žena . . . Vdova Truelsenova . . . Otela Lustigova, hetera . Hugo Jorgensen, dirkač . Komornica. . . . Odvetnik .... Jetniški duhovnik . Siverts, ječar . . . Stražnik................ Jetnik.................. Dora, služkinja pri ftblovih g. Lipah, ga Medvedova, ga Šaričeva. g. Sancin, g. Danilo, g. Železnik, g. Kralj, ga Rogozova. gna Rakarjeva. gna V. Danilova, g. Skrbinšek VI. ga Wintrova. g. Terčič. g. Drenovec, g. Plut. g. Markič, g. Medven. gna Juvanova. Dejanje se vrši v Kopenhagnu v preteklem času; saj dandanes so ljudje — čisto drugačni. ZDENKA RODIČ damski modni salon Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 - - (Palača ,.Zadružne gospodarske banke") Začetek ob 8. Konec ob pol 12. HAMLET, kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski...................................................g. Skrbinšek. Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja ... g. Rogoz. Polonij, prvi komornik ........................................g. Lipah. Laertes, njegov sin......................................................g Kralj. Horacij, Hamletov prijatelj.............................................g. Peček. dvorniki Voltimand Kornelij Rozenkranc Gildenstern Osrik Plemič . . Marcel \ Bernardo / Frančiško, vojak . . . Rajnold, sluga Polonijev Fortinbras, kraljevič norveški Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta . častnika g. Markič. g\ Kumar, g'. Drenovec. g\ Železnik, g. Sancin, g. Bertok, g. Medven. g. Sancin, g. Smerkolj, g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. Prvi igralec.......................................................g. Danilo. Drugi igralec......................................................g. Sancin. Tretji igralec.....................................................g- Kumar. Igralka.........................................................gna Gorjupova. Sluga . ‘ ................................g. Bertok. Duhovnik...........................................................g. Markič. Prvi grobar........................................................g. Plut. Drugi grobar.......................................................g. Cesar. Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati.....................ga Medvedova. Ofelija, Polonijeva hči.........................................ga Saričeva. Osebe v igri: Prolog............................................................ g. Kumar. Kralj............................................................•g'- Danilo. Kraljica .....................................gna Gorjupova. Lucijan, kraljev nečak.............................................g. Sancin. Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. Začetek ob 8. Konec pred pol 11. Kar hočete. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski...................... Sebastijan, mlad plemič, Violin brat Antonijo, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatel Pomorski kapitan, Violin prijatelj . . Valentin ) [ Curio j P*em'^a v vojvodovi službi j Vitez Tobija Rig, Olivijin stric Vitez Andrej Bledica . . Malvolio, Olivijin dvornik Fabijan | Norec j v s,UŽbi pri 01iv‘j Menih........................... Olivija, grofica .... Viola, Sebastijanova sestra Marija, Olivijina hišna Birič........................... ( g- g- g- g- g- g- g- g- g- g- g- g- ga ga ga Drenovec. Kralj. Terčič. Medven. Cesar. Markič. Peček. Šest. Rogoz. Gregorin. Skrbinšek. Lipah. Wintrova. Šaričeva. Juvanova. Sancin. Kumar. Sluga pri Oliviji................................................g Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. TRGOVSKA BANKA D, l- LJUBLJANA mumbom um preje SLOVENSKA ESKOMFTNfl BANKA :::: izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. :::: Začetek ob pol 8. i i Konec po 10. Nikola Subič Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalič. Uglasbil Ivan pl. Zajc, Dirigent: L. MflTflČIČ Režiser: V. SEWflSTIANOW. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta . g. Levar. Eva, njegova žena....................................ga Thierry-Kavl!nikova. Jelena, njiju hčerka.................................gna Thalerjeva. Gašpar fllapič.......................................g. Pugelj. Lovro Juranič ......................................g. Kovač. Vuk Paprutovič.......................................g. Mohorič. Sulejman Veliki, turški car..........................g. Zupan. Mehmed Sokolovič, veliki vezir ...... g. Sovvilski. Mustafa..............................................g. Rus. Ali Portuk...........................................g. Zorman. Ibrahim Begler-beg...................................g. Erklavec. Levi, Sulejmanov zdravnik............................g. Cvejič. Timoleon...............................•.............g. Perko. Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. Darila so najlepše -„slihe“. Oglejte si jih Aleksandrova c. S \7. BEŠTER SI„H EliOS" Začetek ob 4. Konec okrog pol 7. Dijaška predstava po znižanih cenah. Danko in Metka. Bajka v treh slikah. Spisala F\. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck. Dirigent: K. JERAJ. Režiser: V. SEWF\STIflNOW. Oče Peter, metlar............................g. Cvejič. Jera, njegova žena...........................ga Smolenskaja. Janko \ ... ^ ...........................f ga Rewiczeva. Metka / nj,ju °troka................. . . . \ gna Thalerjeva. Vešča, hrustalka.............................gna Kattnerjeva. Peščeniček...................................gna Saksova. Rosniček.....................................gna Korenjakova. Štirinajst angelov.................................... *** Otroci .............................................. *** Prva slika: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek. I. Janko in Metka, otroka revnih staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jih je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v hosto, se zelo prestraši. V hosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in jč. Oče in mati se odpravita takoj v hosto, da poiščeta svoja dva otroka. II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, se zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita in zaspita. III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela. Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Car ima tako moč, da zleze Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdet?. svoja otroka in ju vesela objameta. Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. LUlZA. Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpentier. Prevel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RCJKAVINft. Luiza..................................gna Zikova. Mati Luizina Oče Luizin Betteto. Julij Sowilski. Irma ga Korenjakova. Kamila Ribičeva. Gertruda Vajenka gna Koreninova. Smolenskaja. Pocestni paglavec Bekš. Plesalka gna Svobodova. Prodajalka premoga ga Lumbarjeva. Kolporterka • . . . . gna Jeromova. Potočnjak, kralj norcev g- Bratuž. Cunjar . . Zupan. Prodajavec obleke g. Banovec. Pevec Mohorič. Krošnjar Perko. Prvi filozof Debevec. Slikar Drenovec. Mladi pesnik g- Povše. Študent g- Filipov. Prvi stražnik g- Drugi filozof g- Gostič. Kipar Jevnikar. Drugi stražnik g. Zorman. Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny. Začetek ob 8. Konec ob pol 10. GORENJSKI SLAVČEK. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Zungl. □glasbil Anton Foerster. Dirigent: J. JERMJ. Režiser: O. ŠEST. Majda, vdova....................................gna Sfiligojeva. Minka, njena hči................................ga Lovšetova k. g. Franjo, študent.................................g. Banovec. Chansonette, učitelj petja......................g. Levar. Ninon, njegova soproga, plesalka .... ga Matačičeva. Štrukelj, oskrbnik..............................g. Zupan. Rajdelj, njegov pisar...........................g. Bratuž. Lovro, prijatelj Franja.........................g. Debevec. Krčmar..........................................g Zorman. Kurir...........................................g. Drenovec. Pismonoša . ...............................g. Bekš. Prva učenka Chansonetta.........................ga Ribičeva. Druga učenka Chansonetta........................gna Korenjakova. Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Nove kostume naredila ga Waldsteinova in g. Dobry. Prva vprizoritev 1. 1872. HOTEL „TRIGLAV“ poleg postaje bled. KRASNE SOBE Z RAZGLEDOM NA JEZERO. = NAJUGODNEJŠE CENE V MAJCI IN JUNIJU. ge prjporofa izletnikom A. MAJCEN, hotelir. Različne novitete. (Konec.) Bertold Brecht: »Trommeln in der Nacht«, Neues Deutsches Theater v Berlinu. Muke in trpljenje vojaka, ki se je vrnil iz svetovne vojne. Artilerist Kragler je nekak Woycek, ki se vrača iz pekla vojne furije domov, dasi so ga že vsi imeli za mrtvega, vrača se v povojno močvirje, med ljudi, ki niso bili na fronti, ki so se doma pasli, uganjali nečedne stvari in mu skvarili celo nevesto. Na eni strani ničvredna malomeščanska verižniška druhal, na drugi pa človek-zver, izmučena do smrti. Kragler pa ni nobena bojevita narava, noče nobenega zadoščenja in osvete, 011 zahteva samo svoje pravice. Niti se ne vzdigne zoper bando, ki drži v svojih krempljih njegovo deklico; vzdigniti se zoper koga se sploh ne more več — kajti preveč energije in moči je bilo v njem zadušene — ne, on zahteva zase samo svojo ljubico, ženo, svojo ženo. Drama je delo, v katerem se manifestira oni naturalizem, ki nas prepričava s toliko pesniško intenziteto, da stopa občečloveško pred nas brez vsake tendence. Brecht ima mnogo sličnosti z Biichnerjem, od katerega se je mnogo naučil. Dostojevski: »Stepančikovo«, hudožestveniki, vinogradsko mestno gledališče v Pragi. To Dostojevskijevo dramatizirano vaško zgodbo so igrali v Pragi maja meseca nekateri nam že znani člani hudožestvenikov, kompletirani z nekaterimi novimi močmi. Dostojevski je spisal to delo 1. 1859, še predno se je vrnil v evropsko Rusijo, v Sibiriji, toda ko je bil že prost ječe »Mrtvega doma«, poln optimizma in verujoč v srečo, — bilo mu je tedaj 35 let — in je bil ravno srečni ženin. Foma Fomič, ta ruski Tartuffe, ki se prikrade do slaboumne generalske vdove in uživa njeno naklonjenost zajedno z nekaterimi paraziti, ustrahuje tudi hišo njenega sina, upokojenega polkovnika. Fomo Fomiča je izvrstno predstavljal g. Pavlov. V splošnem pa je ta veseloigra zelo utrujala — kakor trdijo kritiki — vsled slabe dramatizacije in predolgih dialogov. Drama-tizatorju je bil vzor Molierjev Tartuffe, katerega pa ni mogel doseči. Vrhutega se je preveč izgubil Dostojevskijev duh v dobro igralcem, ki so imeli dovolj prilike, pokazati vso svojo spretnost, predvsem naturalistično prednašanje pristnih ruskih tipov. In na ta način je prišla do veljave cela vrsta izvrstnih figur — posebno stara mati neenergičnega polkovnika je bila prvovrstna v maski in njena igra je bila naravnost izvrstna mimična študija sama na sebi. Igrala jo je naša ljuba znanka Križanovskaja. Grečova je igrala zoperno-nesramno Obnoskino1, polkovnika MasalitinoV, ki je obenem imel tudi režijo. Njegovega nečaka je igral Vasilijev. Komur je do različnosti umevanja latinskega in nemškega duha, je mogel najti dovolj zanimiv motiv v zadnji sceni: tam trda kazen Tartuffova in z njo začetek normalnega življenja in reda— tu pa zmaga Fome Fomiča, iz katere se nam odpira zelo čudna perspektiva za življenje polkovnikovo, ki se končno zveže z ljubljeno vzgojiteljico njegovih otrok. Moliere kaznuje na konca koncu hinavskega parazita, Dostojevski pa pusti lepo živeti svojega naivnega, nesramnega lizuna ter se zadovoljava s pomirjajočo življenjsko filozofijo, češ, da »moreš v vsakem človeku najti mnogo več dobrega kot bi mu mogel prisojati po njegovi zunanjosti«. G. Feydeaux: »Cent inillions qui tombent«, Palais Royal, Pariz. To gledališče je eno onih redkih, pri katerih je ostala arhitektura popolnoma taka kot je bila v 18. stoletju. Poleg tega ima že nad 100 let špecijaliteto, da vprizarja veseloigre, katere potem potujejo po vseh evropskih odrih. Pričujoča igra popolnoma dokazuje to tradicijo; pravzaprav je burka, kateri pa ne manjka globljega filozofskega jedra. Predstavlja nam življenje v hiši boljše svetske dame. Izvrstni razgovori služinčadi. Lepega dne dobi komorni sluga od notarja pismo, v katerem mu ta naznanja, da je postal dedič 100 milijonov. Komaj to izve njegova gospodinja, že začne laziti za njim in se mu prikupovati. Z vsem mu je na uslugo, posebno ker • njeni momentani sluga sedaj še nima nobenega denarja. Nastane seveda kmalu mala intriga in iz vsega se da sklepati, da so prazni vsi upi na. miljonsko dediščino: ljubezen vseh dam začne naenkrat ugašati. Končno pa služabnik v resnici podeduje miljonsko premoženje: vse dame se zaljubijo od novega vanj in mu dokazujejo svojo ljubezen. Možaku pa se sedaj odpro oči in poroči neko dobro, plemenito sobarico, katero napravi za niiljonarko — iz hvaležnosti. Da ta igra žanje toliko uspeha, je pripisovati prvovrstni zasedbi. Komornega slugo igra izvrstni Max Darley. Prince, slavni kinoko-mik, predstavlja nekega prav nič talentiranega igralca, ki mora nastopiti v »Burgaves« od Hugoja. Damo pa igra z izvrstno psihologijo Maud Loty. Paul Claudel: »L’Otage« v Theatre de 1’Oeuvre, Pariz. Nanovo so naštudirali to mojstrsko delo in to vzorno. »Oeuvre« je eno redkih francoskih gledališč, ki si upajo iskati novih potov in izražanj, ne meneč se za dušečo atmosfero, ki vlada na večini drugih pariških odrih. Zato se v njem oddahne vsakdo, kateremu pariški teaterski duh že preseda. Tu se igra bolj v nemškem stilu, še bolj pa tako kot igrajo Skandinavci in tendenca tega odra je predvsem, približati se modernim Rusom. Zato pa so s težavo, toda končno precej hitro zmagali in vodja tega gledališča, Lugne-Poe, si je pridobil upravičeno veliko ime med gledališkimi krogi vsega sveta. Toda še vedno ima ta genialni mož vpliv samo pri mali peščici ljudi, ki pa zato predstavljajo v vsakem oziru elito. In tako se je zgodilo, da je »Theatre de 1’Oeuvre« prav neznaten oderček v rue de Clichy, ima pa več umetniškega ugleda kot marsikak velik boulevardni teater. - 10 — Gustav Wied: 2X2 = 5. (K premijeri v naši drami.) Gustav Wied jc prvi svoj roman, za katerega pravijo, da je tudi najboljši, predelal v svojo najbolj uspelo komedijo »2X2 = 5«. V njej imamo resnično doživele dogodke, doživele z intenzivnostjo mladosti in prvih utisov; v njej se nam prvič pokaže interesantna, danes zelo slavljena umetniška osebnost Gustav Wied-a, zasmeh-ljivca, satirika in smejajočega se filozofa. Komedija nam kaže za-jedno pisano sliko življenja, slikanega z one smešne strani, kakor jo vidiš povsod, in razpoloženje opazovalca, zasmehovalca, ki se smeje tej maškaradi življenja, od srca smeje, ker prav je, da se smejemo sebi in drugim. Saj so ti ljudje prave »plešoče miši«, kakor jih imenuje Wied v nekem drugem svojem romanu. Glavna lastnost Wiedovih ljudi je, da se napihnejo s kakršno-kolimi življenjskimi principi, v katerih iščejo opravičbe za svoj način življenja, njegovo ceno, vrednost in dostojanstvo. Toda v trenutku, ko se življenje samo malo izpremeni, že frče vsi ti ljudje s svojih stolčkov, na katerih so tako udobno sedeli, lete po zraku, izgubljajo ne samo svoje klobuke, temveč tudi glave. In pri takih ljudeh, kakoršnih si je privoščil Wied, mora biti to zares nekaj smešnega: uradniki, pedagogi, književniki, umetniki, duhovniki, ječarji, biciklisti in cela vrsta žensk. Vso to maso avtor zelo spretno spoji in jih podredi medsebojni zavisnosti. Poleg tega ima dijalog, ki je poln humorja in dogodke, polne življenjske resnosti. Z velikim uspehom se je igralo ta delo 1. 1915 v Zagrebu. Pavla Abela je igral g. Pavič (pri nas g. Železnik), Friderika g. Raič (g. Sancin), gospoda in gospo svetnikoyo Sotošek in Savič (Lipah in ga Medvedova), Konika in njegovo ženo g. Papič in ga Grgesina (g. Kralj in ga Rogozova). Debut v drami. V Wiedovi satirični igri »2X2 = 5« nastopi prvič g. VI. Skrbinšek v vlogi Huga Jorgensona. G. VI. Skrbinšek je brat našega člana, režiserja Milana Skrbinška in je nastopil do-sedaj že večkrat pri diletantskih predstavah, prošli mesec pa je igral v Mariboru v »Hasanaginici« imotskega kadijo z odličnim uspehom. Ga Marija Nablocka, dosedanja članica drame, namerava zapustiti naše gledališče in se posvetiti kinu. — 11 — Razno. Dvajsetletnico gledališkega delovanja praznuje tc dni član opere g. Joško Zorman. Zelo pestra je pot njegovega gledališkega življenja. Že kot šolarčka ga je navdušila za deske pokojna subreta Vitka Hočevarjeva in mislil je kot mlečni gimnazijec, da ne more nič bolj pametnega storiti kot se posvetiti odru. Pa ga je — potem ko je prvič stopil 1. 1903 med kulise kot operni zborist in igralec manjših dramskih partij — zaneslo daleč med svet. In gre vam v Nemčijo, jadra kot operetni pevec v Magdeburg, Potsdam, Trier, in še dalje v Rusijo, pel je v Rewalu, Rigi, Libavi, .lurjevu in to med drugim Valentina v »Faustu«, Silvija v »Glumačih« itd. L. 1912 sprejme angažma v Osijeku, kjer je pel med drugim Germonta v »Traviati«, se udeleži turneje osiješkega gledališča po Dalmaciji, Opatiji in Sarajevu, kjer ga zaloti 1914 svetovna vojna. Seveda je bil takoj kon-finiran in sicer v Tuzli. Metali so ga kot vojaka, »p. v.« Slovenca iz formacije v formacijo, dokler ga ni srečni polom ranjke Avstrije pripeljal zopet v Ljubljano, kjer deluje izza povojnih časov Govekar-jevili v naši operi. Kot pevec ljubi predvsem komično stroko, ki mu najboljše leži. Sam najbolj ceni svojega bandita Giacoma v »Fra Diavolo«, Angelottija v »Tosci« in podobno. — Jubilantu častitamo prav iskreno k dvajsetletnici tudi mi in mu želimo, da nam- poje najmanj še dvajset let! Javna produkcija »Dramatične šole«, Udruženja v Ljubljani se vrši dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v dramskem gledališču. Javna produkcija »Dramatične šole«, Udruženja v Trbovljah se je vršila 12. t. m. Naštudiralo se je tekom sezone: Moliere: »Namišljeni bolnik«, Medved: »Za pravdo in srce« in Gogolj: »Ženitev«. Vse tri predstave so uspele v vsakem oziru zelo povoljno. Himen. Poročila sta se dne II. t. m. g. A. Balatka, dirigent opere, in gna Vera Danilova, članica drame, častitamo! Istega dne sta se poročila g. Fran Habič, inspicijent opere, i)i gna Marija Ertl, garderoberka drame, častitamo! Toalete ge Šaričeve za igro »2X2 = 5« so izvršene v ateljeju Rodič, Miklošičeva cesta, palača »Zadružne gospodarske banke«, klobuk pa v modnem salonu Gorjanc, Mestni trg. Z današnjo številko zaključujemo letošnji letnik in se pri tej priliki naj lepše zahvaljujemo vsem, ki so naš list podpirali v idejnem ali gmotnem oziru. Uredništvo in upravništvo „Gledališkega Usta", Slike gledaliških umetnikov ssL-dQbe v trgovini s slikami »SpeciaU A. Babka na Aleksandrovi cestkfw ---------------------------------------„;.*<■ '-i'^--------------------------------- Današnja številka prinašfekdt .prilogj sliki rk. Emila Kralja, člana drame, in Joso Zormanfi5£člag£ opere. 1'^ (Atelje »Helios«, Bešter.) Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, tri-kotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10. iDOONII2>rOTIžiZ(nOZ> žMJilJJ LJUBLJANA smuiuE imam m ibmm Mre a« m dgusov u vse vm-EASDPI5E m IME. W Cena egla/ov narečenih ■golom ogla/n epa zaveda je* t/?a, Tie Qri upravi elelic-nega 7i/?a in revije. ' atu mm ii5ii STEiaiH mm niERTOv mn imrfiiETnim n inisniuME 5ns. BREZPLACHE IflfDRIlACIJE Ifl PUDRAM' jasa a####« f GLEDALIŠKA ULICA ST. 2 NASPROTI KR. OPERE Tiska pah. Cena Din 3‘50. Zvezna tiskarna v Ljubljani.