Štev- 14. [Qoto tirate ton la posta Prof. Albert. Sič Gradarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA Trst — Gorita, «Ine 7. aprila 1927. Posamezna štev. stane 30 stotink. Letnik IV. VICE za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—_________ Nič obupa! ! ba govoriti, stari, oziroma ustno i izročilo se tega še prav dobro, spo- Dan na dan se premlevajo v naši prav tako je izzvala svetovna javnosti stvari, ^ zadevajoče go-1 vojna; ki p0, svoji grozoti in obsež-:-po.dai sko vpi asanje. Slika | n0sti prednjači vsem dosedanjim, naš obupen gmotni položaj se celo lošno krizo> kakoršne do danes v temnejši inči, kot je dejansko. njsmo poznali. Ali kot vsaka druga Marsikdo, ki verjame vsemu, kar tudi ta ni razrešljiva in neozdrav-se govori, si je ustvaril sodbo oiljiva 2аМеУа1а bo le več časa. Naš tej stvari, ces, pogubljeni smo, go- k](Vn rod ki je prenesel že nebroj | spo.darsko propadamo in propade-: na(llo b’0 tudi to, geravno z nekoli- V-VOl У-Х V1 /-» -Г-r /-> Z-I -1 /-» T-MiZV V. C-l-r TT O -v» w f\ It" r\ 7 . ko večjimi žrtvami in trpljenjem, i Opazoval sem naše ljudi in bil sam z njimi, ko so se leta 1918. vra- so bili vzorci oblek nikdar tako drago plačani. Američanke na potovanju Da počenjajo Američanke in Amerikanci v svoji domovini po «amerikansko», ni nič čudnega. Da pa nastopajo po, amerikansko tudi po širnem svetu, je že bolj čudno. V francosko poslansko zbornico so prišle med razpravo tri lepe, mlade Američanke. V začetku jih ni nihče opazil, ker so vsi pazno poslušali govornike. Nar enkrat se je pa ena izmed mladih potnic obrnila proti gospodu, ki je sedel ter mu rekla: «Oprostite! Smo trudne!» in se mu vsedla na kolena. Isto sta napravili tovarišici in vse tri so sedele.na kolenih njim neznanih gospodov. mo. Seveda si je treba stvar nekoliko pobližje ogledati, pa ne bo prav tako nova in obupna. Res preživljajo naši kmetje danes veliko gospodarsko, krizo, revščina, pomanjkanje dela in denarja na vseh koncih in krajih. Ne čali na svoje do tal razrušene domove, v sela, ki so bila le kup groblje in pogorišč; videl sem moč in vstrajnost, s katero so. se opri j e- da bi hotel zanikati nevarnosti in 11 dela, dvignili nove domove dru- ostre gospodarske borbe, o katere istinitosti sem najtrdnejše uver-jen, razpršiti pa si mi zdi potreb gega za drugim, očistili gozde, senožeti, preorali s kostmi in železom posejano polje, videl sem, ka no morebiten obup, ki se je marši- ko so iz kupa ruševin pričarali no- koga polastil, ko čuje dan na dan. same tožbe in tarnanja. Krize sploh, kot še posejmo gospodarskega značaja niso nove, so plod modernega časa in razmer. vo življenje, da je zaplalo širom naše dežele in razgibalo vse naše ljudstvo. Vse to sem videl, zato je moja vera, v moč našega človeka neovrgljiva in ne morem, da bi ga Bile so od vedno in najbrž tudi bo-1116 občudoval m čutil v sebi velik do v bodoče. Res pa je, da so lahko Ponos, da sem sni takega ljudstva, večje ali manjše, kakor so njih P™*! ]e’ J(' najVecl° knz0 vzroki večji ali manjši. Nešteto1resll° nase ljudstvo z najveejo mir-udarcev je pretrpelo naše ljudstvo; nostjo, z vstrajnim delom in žrtva na tej zemlji. Naj imenujem naj- mk Čemu bi se torej mi danes vda-j.rvega, ki je časovno trajal naj- lab obupu in zdvajanju, mar ni v d el j in bil pač najhujši, ker je te- nas ^'č krvi naših očetov, ali ni-meljil že v gospodarskem in so- ‘smo taki kot smo bili pred do-eialnem sistemu. V misli imam; hr™i osmimi, devetimi leti? Samo fevdalizem ali dobo tujega gospo-d- i volje je treba, delavnosti, zmerno-stva in robotanja našega kmeta, jnmene vere v sebe in vajo Ali je tu še treba govoriti o krizi, ^10®" ^ takim orožjem se vrzimo ki se je vlekla iz roda.v rod, iz sto-; dan(’s vsi v nas gospodarski boj in let j a v stoletje, ko kmet ni bil več usPeb mora priti! Klen rod, čil kat hlapec na svoji zemlji. Naj ™d> varčen m trezen bo zmogel tu-omenjam razne vojne in vpade ali i dl to ki izo, ki bi bila pogubna le za ropanja, ki so bila vedno povzro-1 ProPal narod, čiteljice revščine in kriz in med «Ta moč divja čez grobove le, katerimi so turške vojske, poleg požiga razpale domove le, drugih avstrijskih vojn, najvaž- kar je čilega, to obvelja.» ne j še. Kako so izmozgale franco- (Zupančič.) ske vojske našo deželo, tudi ni tre- .—a— Novice iz vsega sveta Zdravnik — morilec V južnofrancoskem mestu Mar-stillen je živel ugleden zdravnik z imenom JBougrat. Udeležil se je bil svetovne vojne in bil je večkrat odlikovan. V Marseilleu je užival ugled in bil je priznan zdravnik. V resnici je ta zdravnik igral dvojno vlogo, kajti po dnevi je bil spoštovani zdravnik, po noči se je pa prelevil v razvratneža brez vesti. Toda vse to so zvedeli ljudje šele sedaj in slučajno. Zgodilo se pa je tako-le: Bougrat je bil osumljen, da je ponaredil podpis na neki menici. Policija je prišla na njegov dom in izvršila hišno preiskavo, našla pa ni nič sumljivega. Šele pri naslednji preiskavi je policijskemu komisarju udaril v nos čuden duh, ki je prihajal iz neke omare. Ko so jo odprli, so našli v njej stlačeno truplo, nekega knjigovodje, ki so ga pogrešali že dolgo in katerega so dolžili, da je zbežal z veliko svoto denarja. Bougrat je prišel pred sodišče po dolgi, skoro eno leto trajajoči preiskavi, tekom katere sta državni pravdnik in preiskovalni sodnik zbirala gradivo, ki bi pojasnilo, kako se je izvršil umor, če je bil imenovani knjigovodja sploh umorjen. Nihče namreč ni mogel verjeti, da je u-gledni zdravnik morilec. Na obravnavi, ki se je vršila te dni, se je Bougrat tako-le branil: «Nisem morilec! Knjigovodja je prepadel rekel, da mu je bilo ukradenih 7000 frankov izmed 100.000, ki jih je nosil pri sebi. Prosil me je, naj mu pomagam. Jaz sem takoj šel iskat k svojim znancem potrebno svoto, katere pa nisem mogel zbrati. Ko sem se vrnil domov in javil prijatelju svoj neuspeh, se ga je polastilo strašno malodušje. Da ga pomirim, sem mu dal pomirjevalno sredstvo, po grozni pomoti sem mu dal strup mesto zdravila in prijatelj mi je umrl. Ves prestrašen, da me ne zasačijo s truplom knjigovodje, kateremu manjka še poleg tega 7000 frankov, sem stlačil v omaro svojega prijatelja. Kar sem storil v trenutni zmedi, nisem mogel pozneje popraviti.» Porotniki niso mogli biti prepričani, da bi ugledni zdravnik, bivši častnik mogel izvršiti takega dejanja, čeprav je mnogo govorilo za njegovo krivdo. In v takem strašnem dvomu ga je sodišče obsodilo samo na dosmrtno prisiljeno delo., dočim bi mu bila pri dokazan ju njegove krivde gotova giljotina. Na Turškem V Carigradu so nekateri ilustrirani listi prinesli risbe in skice o novi modi, ki so se jo oprijele turške žene. V teh risbah je risar modo pretiraval in smešil. Tako so imeli vzorci oblek, ki so jih časopisi priobčili, imeli imena kot: «vest», «čast», «čednost» itd. Policiji se je to zdelo prehudo in je ob bil moj prijatelj. Nekega dne proti . sodila odgovorne urednike na za-večeru je prišel k meni in mi ves por od 1 do 5 mesecev. Najbrže ni- TEDENSKI PREGLED ITALIJA. Že precej časa so se vršila med Italijo in Madžarsko živahna diplomatska pogajanja. Madžarska se hoče polagoma rešiti vseh obveznosti, ki so ji zmagovite države naprtile po končani vojni in ki so kolikortoliko utesnjevale njeno neodvisnost. Pri tem svojem prizadevanju je seveda iskala zaveznika, ki bi podpiral njene zahteve in tako omejil vpliv Male en-tante na madžarsko politiko. Madžarski pa je bilo treba tudi pristanišča, ki bi bilo izvozna in uvozna luka za ogrske pridelke in potrebe. Taka luka je bila svoje dni Keka. In ker je bilo v interesu Italije, da podpre ne preveč procvitajočo Reko, je razumljivo, da sta se Madžarska in Italija, spoznavajoč skupne interese, začele pogajati za sklopitev prijateljske pogodbe. Madžarski prosvetni minister Kle-belsberg je s svojim zadnjim posetom v Rim pripravil tla za to delo, ki ga je zaključil sedaj madžarski min. predsednik grof Bethlen. Napovedani poset grofa Bethlena se je udejstvil. Madžarski min. predsednik je prišel v spremstvu svoje soproge in madžarskih diplomatov v Rim, kjer so ga sprejeli prav prisrčno, lestu v čast so se vršili obedi; Musso-ini in Bethlen sta se razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Naglašala sta prijateljstvo in skupne interese, ki vežeta obe državi. V torek je pa bila podpisana v Rimu prijateljska in arbitražna pogodba med Rimom in Budimpešto. Pogodbo sta podpisala Mussolini za Italijo in Bethlen za Madžarsko. Ceremonija se je vršila v dvorani zmage palače Chigi. Po podpisu so bile izmenjane note, v katerih so zaključki pogajanj glede uporabe reškega pristanišča od strani Madžarske. Vlada je imela svoje zasedanje, na katerem je sprejela važne predloge. Pravosodni minister je predložil ukrep, s katerim se odlok o spremembi priimkov na italijansko obliko vseh onih priimkov, ki so italijanskega ali latinskega izvora, razširi tudi na Julijsko Benečijo. Te določbe so veljale do sedaj samo za Tridentinsko Benečijo. Prometni minister je pa predložil načrt, s katerim se izpremeni 14 pristaniških mest v proste luke. Med njimi je tudi Trst. Ta sklep bo stopil v veljavo s 1. januarjem prihodnjega leta. JUGOSLAVIJA. Vse zanimanje v politični javnosti se še vedno suče okoli italijansko-ju-goslcvenskega spora radi Albanije. Jugoslavija je pristala na predlog, da se ta spor reši direktno med obema državama brez posredovanja kake tuje države. Misel kontrolne vojaške komisije je padla, ker je Jugoslavija ni bila voljana sprejeti v predlagani obliki. AVSTRIJA. V Avstriji so tik pred volitvami. Volitve se bodo vršile v državni in deželni zbor in sicer 24. t. m. Slovenska narodna manjšina na Koroškem bo nastopila pri volitvah samostojno. Njen volilni proglas pravi tako-le: Slovenci in Slovenke! Zopet nam je dana prilika poslužiti se najuspešnejše priložnosti, da dvignemo glas za naše pravice. Glasovnica v roki je najboljše orodje za podporo in dosego naših zahtev. Slovenci na Koroškem smo stara narodna manjšina, ki se že desetletja bori za svoje življenje proti premočnemu nemškemu narodu. Ta boj nam je vsekal težke rane, a življenja nam le ni mogel vzeti. Naša zdrava zavednost in značajnost nas je ohranila, plebiscit in trpljenje po njem nas je utrdilo. Vse to nam je dalo ugled pred Nemci in pred svetom. Od raznih nemških strani prihajajo glasovi, ki zahtevajo rešitev naših zahtev. Tem glasovom se niso mogle več zoperstavljati nemške stranke v deželi. Pritožna in šolska komisija deželnega zbora sta bili poverjeni, da rešita spor med obema narodoma na Koroškem. V kolikor je bilo govora o kulturni avtonomiji, smo mnenja, da je narodu podlaga, enotni jezik, vzgoja mladine v narodnem jeziku, narodni duh in tradicija narodne kulture, ne pa politična pripadnost. Zato je dosedanje nemško mnenje, ki ga nemške stranke zastopajo, napačno. Vsled tega vstrajamo na dosedanji poti in gremo spet samostojno v volilni boj. Tudi vsakdanje življenje nas sili k samostojnemu nastopu. V nadaljnem delu proglas govori o gospodarskem programu in programu stranke. Ta proglas je dokaz, da živi slovenska narodna manjšina na Koroškem narodno življenje in da ji ni zlomila nobena moč življenjske odpornosti. DNEVNE NOVICE De Pinedov polet Iz Novega Orleansa, pristanišča v Mehikanskem zalivu, leti De Pi-nedo prati zapadu, nad obširnimi pokrajinami. Doseči hoče Tihi ocean pri mestu San Diego in nadaljevati pot ob zapadni obali Severne Amerike. Zadnja poročila pravijo, da je pristal v mestu Ho.t Springs; od morja ga loči še 1150 kilometrov. Smrt sen. Luzzattija V torek, 29. marca, je umrl v Rimu senator Luigi Luzzatti v starosti 86 let. Bil je odličen državnik in strokovnjak v finančnih vprašanjih, čigar ime ni bilo znano, in slavno samo v mejah Italije, marveč tudi po ostalem svetu. Z njegovim imenom je tesno zvezana politična zgodovina Italije v zadnjih 50ih letih. f IGNACIJ POČIVALNIK, župnik v Bazovici. List za listom pada. V času, ko bi naš narod najbolj potreboval dobrih učitelj e v-voditel j e v j nas eden za drugim zapuščajo. Kdor je poznal č. g. Počivalnika, pač ne bi mogel verjeti, da ga danes ni več med živimi. Krepak, junak, poln zdravja. In vendar je žalostna resnica, da je č. g. Počivalnik kratki bolezni podlegel in da so ga v soboto popoludne položili k večnemu počitku! Pogreba se je udeležila velika množica domačinov in iz sosednih krajev. Sprevod je vodil č. g. kanonik Slavec ob asistenci 11 duhovnikov. V ginljivih besedah se je v cerkvi poslovil od pokojnika č. g. kanonik, a na pokopališču g. dr. Wilfan v imenu hvaležnega ljudstva! Mir in pokoj njegovu duši! Velika noč in slaščice j Zato bi bilo svetovati našim žu- Za velikonočne praznike bodo panstvom, naj v bodoče upoštevajo smele slaščičarne in pekarije izde- opravičene prošnje vinogradnikov! lovati slaščice iz vrste moko, kot,1 za zdravje je predpisana. skrbi tržaška občina premalo. Naši železničarji j Vsled velikega števila avtomobi- Naši železničarji so nam poslali lov in vozov se zlasti v okoliških naslednje pismo: i cestah dviguje toliko prahu, da ni Stari in mladi smo bili poslani prav nič čudnega, ako imamo to-semkaj v Chiatono (provincia Ta- liko bolezni. ranto); z žalostjo smo se poslovili Ceste bi morale biti že zgodaj iz naših domačih krajev. Sprva mokre, predno začne promet in nam je bilo tukaj hudo, a sedaj predno se prevaža v mesto zele-smo se že privadili, čeprav se po- n java, sadje, mleko, kruh in oso-gosto spomnimo naših krajev. kito radi mesa, ki se ga prevaža iz Podpisani prisrčno pozdravlja- klavnice Sv. Sobote. Žal pa, da je mo svoje žene, otroke, starše, pri- ravno ta pot ena najbolj prašnih, jatelje, sorodnike in čitatelje «No- Oblaki prahu ne učinkujejo nič kaj vic». Vsem voščimo vesele veliko- prijetno tudi na tiste nesrečne nočne praznike. bolnike, ki iščejo zdravja v mag- Muha Franc, Kilovče; Novak dalenski bolnišnici. Zato pa pro-Ivan, Goriče; So.sič Franc, Kozina; simo tržaški magistrat, naj bi v Dolenc Matej, Matenja vas; Bekar.tem oziru preskrbel odpomoč pra-Franc, Sežana; Špiler Franc, Bar-1 vočasno-, kovlje, Benčič Josip, Herpel je. Rumunski kralj Kaj je osmicami? j Znova so prispele v začudene Od raznih strani prihajajo pri- države vesti o resnem zdravstve-tožbe, da se vinogradnikom ne do- nen\ stanju rumunskega kralja, voljuje več, da bi zamogli svoj vin- Kot že večkrat, so tudi to pot poro-ski pridelek prodati potom osmič, čila pravila, da je pričakovati od kakor je bilo do sedaj v navadi, ure do ure katastrofe. To povzroča našim kmetom precej i Vendar pa mora biti rumunski težav, ker je pri sedanji splošni kralj trdne narave, ko je še enkrat gospodarski krizi težko prodati ušel smrti, kajti naj novejše vesti vino na debelo. Smatramo vsled pravijo, da ni nobene nevarnosti tega za svojo dolžnost, da podamo, za njegovo življenje, o tem predmetu nekaj pojasnil, da Kmetski pregovori za mesec april: Slana v aprilu je bolj nevarna, kakor poleti toča in suša soparna. * Če penica poje, preden trta brsti, se kmet dobre letine veseli. Če je mali traven preveč gorak, se veliki traven obrne naopak. Kolikor pred sv. Markom žaba reg- [Ija, se bodo prizadeti posestniki znali ravnati. i Po določilih zakona o javni varnosti se brez dovoljenja okrajne | (danes deželne) policijske oblasti ne sme odpreti nobena gostilna, kavarna, bar, ne drugi lokali, v katerih se prodajajo na drobno: vino, pivo in druge opojne pijače. Le v izrednih slučajih, kakor semenj skih dneh in sličnih prilikah, ko je naval ljudstva večji, sme krajevna policijska oblast (to bij toliko po sv. Marku počiva molkla. bilo pri nas županstvo) izdati pro.-,---------------------------------- silcem začasno dovoljenje za go- stiino. To dovoljenje pa traja' le DRAGO, toliko, dni, kolikor časa traja na- * val ljudstva. ker ni dosti vredno, to je stara Omenjena določila veljajo le za resnica! Tako je tudi pri testeni-gostilne, ne nanašajo se pa na os- nah. Le one so ceno, ki so redilne mice, ker člen 49. pravilnika za kakor so PEKATETE. Zanesljivo izvršitev policijskega reda, ki do- j prave v Уа kg originalnih zavojih. loča, da smejo vinogradniki pro--------------------------------------— dajati na svojem domu vino last- IZ URADA P0LITIČ. DRUŠTVa nega pridelka tudi na drobno, je «EDINOST» V TRSTU, do danes še vedno v veljavi 1 Poli- _ ,„ , cijski red in pravilnik ne predvi- ne 1 ' apri a )0 zaPa