Poiinčni ojled. — Za obstrukclio. Tudi na KranjšKem se vrŠijo nedeljo fca neaeljo politični shodi, na katerih Ijirdstvo odobnava odločen nastop sbovenskili katoliSkih poslancev na Dmiaju. Zadnjo nedeljo dne 1. avcusta je imel deželni odbornik dr. Lampe v Št. Petru pri Novem mestu sijajen shod. Db sploSnem pritrje- tf S?YT ^\ ~ uvh ^^^ ""!*V^T Z ™ni,, ^ i^invii rtn. ifTviaHa mnti «i™ mfini. da bo s 14<lullW 1.1.171 oseb obsojemh na smrt. 25 obsodb D n e 31. i u 1 i j a.. Med rusjdmi diplomati pričakujejo po sestanku ruskega carja z angleškim kraljem velike izpremembe, — V Arkarigjelu v, Sibiriji se je prebivalstvo uprio in poru-šilo do tal mnogo biš, med njimi mnogo uradnii.. Bati se je bilo, da pogori celo mesto ter ladije v lulri. — Ruski listi zatrjujejo, da se pripravlja novo obleganje .Teherana. Privržen« ci prejšnjega Šaha se marljivo. giMjejo. — Pri velikih laških vojašMb. vajaJi, ki se bodo vršile prihodnjimesec med Verono in Piiacenco ob navzoSnosti laške-ga kralja, bodeta sodelovala &. in 17. vojni zbor, t. j.60 batalijonov, 60 eskadron, 36 baterij in 8 tebniškihstotnij, Sodeloval bo tudi zrakoplovni oddelek. D, n e 1. a v g u s t a. V; nedeljo 25. julija se jevršila v Lvovu seja izobraževalnega odbora vsepolj-ske stranke, kattere so se udeležili vsi poljski državni in deželni poslaacL IzvrSevalni odbor je potrdil pogodbo, ki jo je sklenila parlamentarna: skupina s skupino Stojalovskega v svrho združitve z vsepoljsko stranko, — Nadvojvodinia Marija Valerija je došla s svojimi otroci 2)9, julija, nadvojvo'da Franc Salvator pa včeraj v Išl. — V Rusiji je bilo od 14. junija do vanju je izjavil, da se vlada moti, ako meni, da bo s kako politiko izstradanja lodvrnila volivce od svojib. poslancev^ Ves šlovenski narod pozdravlja obstrukCiJQ ter hoče po svojih poslancih si izvojevati narodno enakopravnost. Shod je z velikim navdušenjem izrekel zaupnico poslancem ter jitt pozval, naj v boju vstrajajo. — Na Velehradu, odkoder sta sv^ Ciril in Metod rafzširjala lcatoliško vero med Slovani, se ]e yrSil pretekle dni shod katoliških učenjakov, ki delujejo na zjedinjenje ruske cerkve s kaloliško. Velikega pomena je, da so se letos tega shoda udeležili tudi zastopniki nezjodinjene ruske cerkve. — Dalmatinskl dežclni zbor jeseni ne bo sklL can. Vlada hoče baje prej pp svoje urediti zadeve v Bosni in Hercegoviui, Šele potem bo3o po njenem mnenju nastale taŁe npoliti2ne razmere", da skli5e dalmatinski deželni zbor. Tako se roga Bienerth Dalmatincem. — Kompromis tv Istri, V istrskem deželnem zboru je do&lo do kompromisa med Italijani in Slovani. Slovani so prtvolili v delitev obfiin. Do kon6ane razdelitve, ki bi se imela izvesti do 1.. 1915, se ne bodo vršile v nobeni občini nove volitve. — Shod poliske mladine. ,,Vaterland" poroSa: V Zakopanu je zborovalo 300 delegatov mladeniških Hruštev vseh poljskib učnih zavodav; došli so tudi zastopniki poljske miadine iz Avstrije, Nem5ije, Francoske, Angleške in iz Svice. Pred vsem so se pečali z bojkotom višjih. šol na Ruskem Poljskem, o obisku ruskih' vseufeilišg po PoljaMb in o pomožni akciji onim dijakom, ki zapuste rusko-poljske u5ne zavode. — Bosansko ustavo je sMupni linanSni minister Burian v nedeljo 1. t. m. predložil cesariu v Išlu v sankcijo. — Turčlja. TurŠki ministrsti svet je sklenil, da .TurČija odlo5no nastopi, ge se bodo kršile turške pravice na Kreti. Turgka zbornica je priredila v svoji seji 29. jul. patriotic.no proklamacijo z ozirom na Kreto. Prefiitale so se došle brzojavke, ki naglašajo da so priprayljeni Otomanci žrtvovati življenje in premoženje za pravice Otomanov na Kreti. Nastopilo je z navduSevalmmi govori ve5 turSkih, albanskih in arabskih poslancev, ki so izjavljali, Ida so pripravIjeni vsi za vojsko, da raztrgajo grgko zastavo na Kreti in da unjftijo vlaiio, ki je razobesila to zastavo. Razprave so se udeležili tudi en Armenec, en Bolgar in Grk Artas, ki je izjavil, da mora rešiti vlada krežansko vprašanje tako, da ne bodo oškodovane turške koristi. — Turgka vlada ie naznanila v Peterburg, <ia zahteva hitro rešitev krečanskega vpra^ ganja pod sultanovo nadvlado. Velevlastim je naznanila Turčija, da Če se na Kreti razobesi grgka zastava, nastopi TurČi]a energiSno in jo sama odstrani. — Perzlia. V Perziji se je položaj zopet precej poslabšaJ. Med vstaši in vladnimi četami se vrše vedno spopadi. D n e 29. j u 1 i j a. Ceški listi poročajo, da se jše letos odpro razven v 12. tudi v 9. iu 20. okraju na Dunaju nove fieške ljudske šole. — Crnogorska patrulia je 19. julija prekoračila hosansko mejo. Crnogor. ce je ustavila avstrijska patrulja, ki je pričela streIjati na Crnogorce, ker se niso hoteli vrniti. v Crno goro. En Crnogorec je bil smrtno nevarno ranien. — iTurčija demonstrira proti Grški s tem, da je zelo pomnožila posadko v Janini. — Ceški poslanec Klola6 sei bajo namerava odpovedati delovanju v državnem zboru in se popolnoma posvetiti strankini organizaciji. — Ako državni zbor §e ne bo kmalu razpužčen. bo Klofač odložil državnozborski mandat, vsekakor pa pri novih volitvah ne bo več kandidiral, D n o 30. j u 1 i j a. TurŠki poslanci so nameravali obiskati Berolin. Sedaj so to namorp opustili. — V Teheranu se pripravlja protirevoluoija na korist odstavljenega šaha. — Nadvojvoda Loopold Salvator je skupnomu linančnemu ministru Burianu brzojavil, da je zadobil y Bosni najboljže vtise. — Nemci na Ogrskem so prifieli nastopati proti uvedbi splošne in enake volilne pravice. Hujskajo MadŽare, naj je ne je že izvršenih. — Etiopskega kralja Menelikai je zadel mrtvoud. Dne 2. avgusta. V Berolin je došlo 30 turških častnikov, ki jih pridele v študijske svrhe raznim polkom. — Ruski car je daroval Crai gori veliko topov in streljiva. — Listi porofiajo, «4a se pretrgajo diplomatske zveze med Japonsko In Kitajsko. — V Ameriki bo najbrž vzbruhnila vojska. Ob čilski meji se» zbirajo peruanske 5ete, Peruanci napenjajo vse sile, da nahujskajo tudi Argentince proti Cileju. Dne 3. avgusta. Skupšfiina hrvaške kmefike stranfes se vrši dne 22. a^gusta od 8. ure zjutraj do 12, urre opoldne in od 2. do 6. ure popoldne v Zagrebu. — V Pragi se je vrSila zadnji Bas obravnava groti ljudem, ki so bili obdolženi protivojaškega gibanja. Dne 21. julija je bila izrečena razsodba. Od 46 obtožencov je bilo oproŠSenih 35, 11 pa obsojenib. v jego od 3 do 5 mesecev. — V Cherbourgu na Francoskem sta se 31. julija sestala ruski car in predsednik francosbe ljudovlade, Dne 4. avgusta. Rnski prestolonaslednik Aleksi je obolel na kostni jetiki. — V Schwechatu na Dnnajn sta se vršili v nedeljo češka in nemška slavnost. Nemci so Čehe napadli s palicami in kamni. — Niški častniki so poslali bivšemn srbskema prestolonaslednikn Jariju poziv, naj prične odločno nastopati proti kralja Petrn in proti radikalnim miniatrom, ker drngače nastopijo sami. — Srbski BDnevni List" poroča, da se bo v jeseni gotovo sklenila trgovinska pogodba med Avstrc-Ogrsko in Srbijo. Vojska v Maroku. Zelo budo se godi Špancem v Marokn. Kabili se bojnjejo s silno srditostvo in izvenredno hrabrostjo. Eakor pravi]O novejša poročila o bojn Špancev z Maročani pri Melili, 80 imeli Maročani 4000 bojevnikov, med temi je bilo 1000 mož konjice. Maročani so šli v boj, pevajoč pobožne pesmi, preziraje vsako nevarnost, naravnost do na^protnišk-h topov. Številne španske žrt?e, ki so jih zahtevale bitke s Kabili, napravijo vtis, kakor da so bile španske čfte občntno poražene. časnikarski poročevalci opisnjejo boje kot silno ljnta in krvave. 23. julija je 16000 fanatidnih kabilov napadlo desetkrat slabejSe španske postojanke z vso divjostjo. Španci so se hrabro branili in po 30urnem nepr8stanem bojn so 86 napadalci morali nmakniti nazaj v gore. Španci so izgubili 21 častnikov in 350 mrtvih in ranjenih vojakov. Med padlimi se je nahajal tadi stotnik Cufnas, čegar stotnija je obležala na bojiščn skoro do zadnjega moža. Celi dve nri se je moralo to krdelo boriti proti navalom desetkrat številnejšega svražnika in vse je bilo odrisno od tega, da še o pravem času dospe pomoč, da se obdrži postojanka. In obdržali so jo. Drag za drngim so padali junaki in zadnje tienotke se je borilo le še kakih 20 mož z bajonotom v roki. Tedaj je prišla pomoč. Strašen je bil prizor, ki 86 je nndil novodošlim četam; tla, kjer se je borila Caenasova stotnija, so bila čezinčez oblita s krvjo, trnpla so istinito plavala v krvi. Med pokanje pnšk so se mešali smrtni vzdihi padlih in divje rjovenje Kabilov. Nek top-  ničar je zblaznel. Vse tovariše so podrle sovražnikove Bvinčenke, le on je še stal ob topn in neprestano streljal na sovražnika. Eo je prišlo nadomestno moštvo, je bil revež že zmešan. Zgrabil je pnško in se vrgel na tovariše s klicem: »Top je moj, nihče se ga ne sme dotakniti! Kdor se ga dotakne, ga zadavim!" b silo so mor?Ii ne- srečnega jtinaškega topničarja odvesti z bojišča. Bil je ves krvav, 30 ran je zevalo na njegovem telesn. Ves čas na potn v lazaret je vpil: rTop je moj, nihfee se ga ne sme dotakniti!a Strsšen je bil napsd kabilske konjenioe na ŠpaDce; v desni meč, v levi revolver so pribrumeli nadnje. Ščle po groznem klanjn so Španci odbili napad. Najbnjši boj pri Melili se je vršil minoli četrtek. Maročam so Spanski oddelek napadli v neki soteski in ga nničili. Neki gpanski polkovnik se je nstrelil, da ne bi postal maročanski jetnik. Poroča se, da je bilo 20 SpanBkih častnikov nsmrčenih ali ranjenih, 200 vojakov nsmrčenih in 800 ranjenih. Bolnišnice so z ranjenci vse prenapolnjene. Najnovejša poročila pravijo, da od 28. jolija naprej ni bilo Dovih bojev in da se je položaj izboljSai. Španske čete se omejujejo na obstreljevanje gorovja Gnrngn. Kakor bitro dobi general Marina ojačanja, prične z odloči!co bitko. nvedejo, ker bi zmagali pri volitvah po naČelih sploŠ-V londonskih krogih se trdi, da priskočijo tadi Francozi nc in enake volilno pravico Slovani in bi mažarstvoŠpancem na pomoč, ako bš bil položaj zaŠpanoe pri Melili utonilo ,v slovanskom morju. trajno neagoden. V Madridu se ustanovlja ceta prosto- voljcev za boj proti Kabilom. Veliko mladih mož je že prijavilo vstop. Kabili so dobili zaataa ojačeaja in tabore pred Melilo. Odločilne bitke je pričakovati vsak čas.