Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/630 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 2004-2008 A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0051 Naslov programa Množični mediji, javna sfera in družbene spremembe Vodja programa 3661 Slavko Splichal Obseg raziskovalnih ur 22.950 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2004 - 12.2008 Izvajalke programa (raziskovalne organizacije in/ali koncesionarji) 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega programa1 Osnovno raziskovalno področje programske skupine v letih 2004-2008 je bilo spreminjanje narave komunikacijske dejavnosti v postmoderni in posebej slovenski družbi, njene družbene, politične, ekonomske, kulturne predpostavke in implikacije. Programska skupina Množični mediji, javna sfera in družbeni razvoj je edina programska skupina na področju "komuniciranja in tiska" (S 265 v CERIF) v Sloveniji. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentirannja postajajo temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih informacijskih družb in torej družbenega razvoja. V demokratizacijio družbenega komuniciranja usmerjeno raziskovanje komuniciranja naše skupine ima za Slovenijo specifičen pomen iz zgodovinskih in razvojnih razlogov, saj so (r) evolucionarne spremembe ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja v veliki meri nastale kot posledica komunikacijske dejavnosti prostovoljnih asociacij in gibanj civilne družbe, vprašanja nadaljnjega razvoja množičnih medijev v okviru evropskih institucij pa pomembno zadevajo bodoči razvoj Slovenije. Sistematično raziskovanje teh procesov lahko prispeva tudi k oblikovanju politik za utrjevanje nacionalne identitete in med- ter nadnacionalnega povezovanja nasploh in posebej v Evropi. Skupina si je posebej prizadevala za povezovanje z raziskovalnimi skupinami drugod v EU na področju skupnega snovanja raziskav, organizacije posvetovanj in priprave znanstvenih objav. Raziskovalci so aktivno sodelovali na številnih mednarodnih znanstvenih sestankih ter pri oblikovanju predlogov in izvedbi raziskovalnega projekta v okviru 6. okvirnega programa CIVICWEB-Young People, the Internet and Civic Participation (2006-2009) ter evropske raziskovalne akcije COST A20 The impact of the internet on the existing media in Europe (2002-2006). Delo v programski skupini je potekalo po skupinah, ki so bile oblikovane za specifična raziskovalna področja. V nadaljevanju kratko predstavljamo nekatere pomembnejše izsledke. 1. Novi nastavki za teorijo javnosti in javne sfere Program P5-0051 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Na teoretski ravni je bila programska skupina usmerjena v raziskovanje simbolnih pomenov, ki jih uporabniki vzpostavljajo do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (mobilna telefonija, internet); zatona dvosmernega pogovora (konverzacije) in vzpona postmodernega enosmernega govora, ki nadomešča umetnost pogovora; in sodobnih tendenc preoblikovanja nacionalnih in nadnacionalnih javnih sfer. V okviru kritike teorij javnosti in javnega mnenja, ki pojasnjevanje mnenjskih procesov omejujejo na normativno in represivno moč, zanemarjajo pa druge razsežnosti izvajanja moči, so bili predmet analize med drugim Habermasova "nesposobnost" integracije retorike v teorijo javnega diskurza, primerjalna analiza Rawlsove teorije pravičnosti političnega liberalizma in Habermasove teorije diskurzivne etike javnega komuniciranja, konceptualizacija »močne« in »šibke« javne sfere kot okvira za kritično analizo javne sfere. Na temelju odnosa med vidnim in skritim izvajanjem moči, med normativno in instrumentalno vidnostjo ter analize vpletenosti vidnosti in izvajanja moči v javnomnenjske procese je bila postavljena domneva o omejenosti teorij javnega mnenja, ki pojasnjevanje mnenjskih procesov omejujejo na normativno in represivno moč, zanemarjajo pa druge razsežnosti izvajanja moči. Primer take razsežnosti je kompetenčna moč ljudi, katere pomembnost za javnomnenjske procese je bila tudi empirično dokazana. 2. Novi mediji in nove komunikacijske prakse: spletno novinarstvo in mobilna telefonija Spletno novinarstvo je protislovna novost in odzivi nanj so zelo različni. Profesionalna novinarska skupnost se na izzive spletnih okolij, ki jih označujejo načela hipertekstualnosti, interaktivnosti in multimedijskih oblik posredovanja vsebin, prilagaja že vsaj desetletje. Kljub temu, da je svetovni splet nedavno slavil 15-letnico, proučevanje učinkov spletnega novinarstva na novinarsko delo v teoretskih in empiričnih raziskavah ni pogosto. V okviru mednarodne priemrjalne raziskave »Evropski novinar in internet« smo ugotavljali, na kakšne načine razvoj spletnih medijev v časopisnih redakcijah spreminja naravo novinarskega poklica. Dve skupini evropskih novinarjev - izraziti zagovorniki in nasprotniki - govorita v prid tezi, da je splet z vidika novinarske profesije družbeni, kulturni in socialni pojav, ki v percepcije zaposlenih vnaša nelagodje, skrb in občutek ogroženosti. Tako kot za internet in sploh vse dosedanje (komunikacijske) tehnologije tudi za mobilni telefon velja, da ima ambivalentni potencial. Z uporabo mobilnih telefonov se zasebno, intimno in javno v javnem prostoru prepletajo in prekrivajo. Tekstovna analiza, analiza diskurzivne prakse in etnografske metode so razkrile novo prakso t. i. mobi novinarstva, ki jo komercialna televizijska postaja predstavlja kot primer državljanskega novinarstva. Navidezna participativna praksa izkorišča nove tehnologije za komercialni namen; ustvarjalci programa prikrito usmerjajo »participacijo« državljanov, vloga državljanov pa je pogosto omejena na vohunjenje in ovajanje nižjih državnih uradnikov. Uspeh te kvazidržavljanske novinarske prakse, ki se je razširila tudi v drugih medijih v Sloveniji in na Balkanu, izvira iz nenavadne povezave med nekdanjo socialistično in sodobno tržno novinarsko prakso. Zasebna uporaba mobilnikov v javnosti dejansko zmanjšuje intenzivnost odnosa do javnega prostora in dogajanja v njem, saj se z njo znotraj javnega uveljavlja intimno razmerje prek telefona. Vdor mobilnih diskurzov v javnost ima značilnosti kolonizacije javne sfere. Hkrati pa je postal mobilni telefon pri mladi generaciji prvo zasebno komunikacijsko orodje, pomembno orodje osamosvajanja in instrument za definiranje osebnega prostora, saj omogoča kontakt s prijatelji brez nadzora staršev, obenem pa omogoča tudi preiskovanje možnosti za nove odnose in igro z različnimi možnostmi samoprezentacije. Komunikacija ima zanje pomembno ritualno funkcijo, ki presega instrumentalno izmenjavo informacij in je bolj ekspresivna kot pragmatična - na primer opravljanje, klepetanje in »obdarovanje« z SMS-i kot del vzpostavljanja in vzdrževanja skupnosti. 3. Medijski odsevi globalizacijskih procesov in tranzicijski procesi v Sloveniji V okviru proučevanja medijskih diskurzov v povezavi z aktualnimi družbenimi (kulturnimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi) problemi v Sloveniji in Evropski uniji je nastala vrsta empiričnih študij. Tako analiza poročanja slovenskih TV o vojni v Iraku v letu 2003 razkriva nekritično prevzemanje tujih agencijskih poročil in pomanjkanje izvirnega neposrednega poročanja s terena, kar rezultira v prozahodni pristranskosti v slovenskem televizijskem poročanju. Analiza besedil slovenskih dnevnikov je potrdila hipotezo, da se novinarsko delo od l. 1990 do 2000 rutinizira; narašča uporaba virov služb za odnose z javnostmi in drugih institucionaliziranih virov, zlasti v Delu. Povečuje se delež netransparentnega navajanja virov. Žanrsko neizčiščena besedila, ki se deklarirajo kot preiskovalne zgodbe, ob jezikovni meji, ki je javni besedi postavljena v naših družbenih okoliščinah, kršijo etična in zakonska načela. Istovetenje odgovornosti s spoštovanjem (zgolj) kodificirane morale zavira možnosti preusmeritve trenda rumene radikalizacije h kakovostnejšemu popularnemu novinarstvu. Analiza razvoja preiskovalnega novinarstva v Sloveniji je opozorila na paradoks: pred demokratičnimi spremembami je opravljalo pomembno družbeno vlogo, ki je danes skorajda ni več zaslediti. Najzglednejša dela so bila objavljena ob koncu 80. let 20. stoletja, medtem ko je Program P5-0051 Stran 2 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 v 90. letih opazen razcep na psevdopreiskovalno novinarstvo v resne(jše)m tisku in samooklicevanje senzacionalističnih avtorjev za preiskovalne novinarje v tabloidih. Kritika novinarskega liberalizma v ZDA temelji na ugotovitvah, da so novinarji po politični usmerjenosti mnogo liberalnejši od siceršnje populacije v ZDA. Ko smo uporabili enak kriterij v raziskovanju odnosa ljudi do slovenskih medijev, ki smo ga operacionalizirali s percepcijo njihovega odnosa do vladajoče koalicije in opozicije, smo dobili značilno drugačen rezultat: vladajoča koalicija ima po predstavah ljudi v medijih v celoti značilno višjo podporo, kot jo ima med ljudmi. Razlika je bila še mnogo bolj izrazita, ko so ocene naklonjenosti bile konkretizirane za posamezne medije: ocenjena medijska podpora in podpora med ljudmi sta za vladajočo koalicijo skoraj povsem enaki, pri opoziciji pa je medijska podpora dvakrat nižja od podpore med ljudmi. Primerjalna analiza govorov prvega predsednika Republike Slovenije po osamosvojitvi Milana Kučana iz obdobja med 1990 in1992 ter aktualnega predsednika vlade Janeza Janše (konkretno govorov Kučana v Rogu 1990 in Janše na Mali gori 2005) je bila usmerjena na razkrivanje značilnosti državniške retorike, ki poskuša oblikovati konsenz o zgodovinskih dogodkih, ki so razdelili Slovence. Analiza slovenske predsedniške retorike, ki zavzema pozicije do državljanskega spopada med drugo vojno, kaže, da je retorično rekonstruiranje kolektivnega spomina in počastitev mrtvih pomemben element nacionalne sprave. V predsedniški retoriki pozicioniranje nacionalne identitete okvirja zgodovinska dejstva v zamišljeni skupnosti oz. v nacionalnem družbenem imaginariju. Retorična vizija nacionalne identitete v predsedniških govorih je poskus konstrukcije nacionalne zgodovine kot fantazije, v kateri bi se lahko prepoznal in »konvergiral« kot skupina čim večji del članov nacionalne skupnosti. 3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev2 Osnovno raziskovalno področje programske skupine bilo spreminjanje narave komunikacijske dejavnosti v postmoderni in posebej slovenski družbi, njene družbene, politične, ekonomske, kulturne predpostavke in implikacije. Programska skupina Množični mediji, javna sfera in družbeni razvoj je edina programska skupina na področju "komuniciranja in tiska" (S 265 v CERIF) v Sloveniji. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentirannja postajajo temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih informacijskih družb in torej družbenega razvoja. Raziskovanje komuniciranja kot bistveni temelj demokratizacije komuniciranja ima za Slovenijo specifičen pomen iz zgodovinskih in razvojnih razlogov, saj so (r) evolucionarne spremembe ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja v veliki meri nastale kot posledica komunikacijske dejavnosti prostovoljnih asociacij in gibanj civilne družbe, vprašanja nadaljnjega razvoja množičnih medijev v okviru evropskih institucij pa pomembno zadevajo bodoči razvoj Slovenije. Sistematično raziskovanje teh procesov naj bi prispevalo tudi k oblikovanju politik za utrjevanje nacionalne identitete in med- ter nadnacionalnega povezovanja nasploh in posebej v Evropi. Program je bil usmerjen v teoretsko in empirično proučevanje množičnega in javnega komuniciranja ter spreminjanja narave publicitete ter odnosov med javnostjo in zasebnostjo v sodobnih družbah ter posebej v Sloveniji. Na teoretski ravni so ključni cilji pojasniti sodobne procese demokratizacije in "refevdalizacije" medijev, kulture političnega komuniciranja, razvoja popularnih novinarskih žanrov, (de)homogenizacije medijske konstrukcije (zlasti politične) stvarnosti, procese deliberativne demokracije in politične retorike ter razmerje med strukturno določenostjo življenjskih stilov ljudi in individualizacijo stilov. Na empirični ravni je program usmerjen v analizo politične usmerjenosti slovenskih medijev, proučevanje medijskih diskurzov, razvoj vzgoje za medije v Sloveniji, izdelavo slovenske "topografije življenjskih stilov" in slovenske kulture političnega komuniciranja. Skupina si je prizadevala za povezovanje z raziskovalnimi skupinami drugod v EU na področju skupnega snovanja raziskav, organizacije posvetovanj in priprave znanstvenih objav. Posebna pozornost je Program P5-0051 Stran 3 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 namenjena tematiki "evropske javne sfere" v povezavi z ekonomsko in politično integracijo EU. 4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa3 Ni bilo bistvenih odstopanj. 5. Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine4 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO H. Hardt: Myths for the masses: an essay on mass communication. ANG Hanno Hardt: Myths for the Masses: An Essay on Mass Communication Opis SLO Avtorstvo v zbirki monografskih publikacij Manifesto Series založbe Blackwell je priznanje Hardtovega ugleda v svetovni komunikologiji. Monografija Myths for the Masses je zasnovana v skladu s cilji serije, to je »angažirati in spodbuditi h kritični razpravi najširši krog bralcev..., ki se zanimajo za trajne razprave in protislovja v humanističnih in družbenih vedah«. ANG Book authorship in Blackwell’s Manifesto Series, is a recognition of Hardt's standing in the field of media studies and resulted in the publication of Myths for the Masses in 2004. The book responds to the goal of the series to “engage and challenge the broadest range of readers . . . interested in ongoing debates and controversies in the humanities and social sciences.” Objavljeno v 'Blackwell Manifestos’ series. Blackwell, London 2004. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 22957405 2. Naslov SLO Slavko Splichal (2008) Why Be Critical? (vabljeni članek) ANG Slavko Splichal: Why Be Critical? (invited article). Opis SLO V letu 2007 je Mednarodno komunikološko združenje (ICA) v sodelovanju z založbo Blackwell ustanovilo novo znanstveno revijo: Communication, Culture & Critique, prvo v zadnjih desetih letih, in povabilo 13 ključnih komunikologov k sodelovanju pri uvodni prvi številki. Splichal v svojem prispevku v tej številki argumentira potrebnost kritičnega komunikološkega raziskovanja (in teorije). ANG In 2007, International Communication Association founded, in collaboration with Blackwell Publishing, a new scholarly journal, Communication, Culture & Critique, the first to emerge from ICA for more than ten years. Thirteen key media scholars were invited to contribute to the inaugural issue. Splichal’s article discusses the need of critical communication research and theory. Objavljeno v Communication, Culture & Critique 1 (1) , 20-30 (invited article) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27251293 3. Naslov SLO Karmen Erjavec: Hybrid Public Relations News Discourse. ANG Karmen Erjavec: Hybrid Public Relations News Discourse. Opis SLO Z analizo interprakse so bila identificirana t. i. 'PR poročila' in elementi prakse odnosov z javnostmi v novinarstvu. Tekstualna analiza interdiskurzivnosti (analiza prepletanja različnih diskurzov na ravni teksta; uporabili smo analizo izbire teme, perspektive, virov, žanrov in besedišča) je omogočila identificirati, kako so diskurzivne značilnosti odnosov z javnostmi vključene v novinarski diskurz. ANG Interpractice analysis was used to identify so-called ‘public relations news reports’ and uncover the elements of public relations practice used in journalism. The analysis of interdiscursivity revealed how hybrid practice, through textual devices (i.e. topics, perspective, choice of sources, genre and lexis), incorporates discursive elements of public relations into news report discourse. European Journal of Communication (Sage, London), 2005, vol. 20, no. 2, Program Stran 4 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Objavljeno v pp. 155-179. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 24268381 4. Naslov SLO Slavko Splichal, A teoria de Ferdinand Tönnies sobre opiniao pública como uma forma de vontade social; Hanno Hardt, Introduçao. ANG Slavko Splichal, A teoria de Ferdinand Tönnies sobre opiniao pública como uma forma de vontade social; Hanno Hardt, Introduçao. Opis SLO Brazilska založba Editora Sulina iz Porto Allegreja je v letu 2006 začela izdajati knjižno serijo o zgodovini publicistike. V 1. zvezku sta poleg prevodov izvirnih del Webra, Grotha in Toenniesa objavljnea tudi uvod Hanna Hardta in razprava Slavka Splichala o Ferdinandu Toenniesu. ANG Brazilian book publisher Editora Sulina from Porto Allegre founded in 2006 a new book series devoted to the history of journalism and social theories of the press. The first volume includes translations of original works of Weber, Toennies and Groth, as well as an introduction by Hanno Hardt and Slavko Splichal's study on Ferdinand Toennies. Objavljeno v Beatriz Marocco and Christa Berger (eds.), A era glacial do jornalismo : teorias sociais da imprensa. Volume 1. Porto Alegre: Sulina, 2006, pp. 17-22 and 45-82. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 25732701 5. Naslov SLO B. Luthar je kot gostujoča urednica uredila suplement revije Javnost--The Public, Vol. 14 (2007) o družbeni uporabi mobilnih telefonov ANG Breda Luthar Guest Editor, Javnost—The Public, Vol. 14 (2007), Slovene Supplement: Social Uses of Mobile Phones Opis SLO Za slovenski suplement 14. letnika revije Javnost--The Public je dr. Luthar kot gostujoča urednica uredila šest člankov o družbenih vidikih uporabe mobilnih telefonov. Suplement celovito predstavlja kulturno-zgodovinski razvoj mobilne telefonije s posebnim ozirom na Slovenijo ter posledice za razvoj javne sfere. ANG For the 2007 Slovene supplement of Javnost-The Public, Breda Luthar guest-edited a special issue on “Mobile Phone and the Culture of Acceleration”. The issue presents cultural-historical studies of mobile telephone uses with special reference to Slovenia and implications for the changes in/of the public space. Objavljeno v Javnost--The Public, Vol. 14 (2007) Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26959965 6. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine5 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat Naslov SLO Slavko Splichal je bil spomladi leta 2006 gostujoči profesor na Annenberg School for Communication, University of Pennsylvania ANG S. Splichal was visting professor at the Annenberg School for Communication, Univ. of Pennsylvania, in the Spring 2006 semester. Opis SLO Akademiki, ki so povabljeni na fakulteto Annenberg v okviru »Scholars Program in Culture and Communication«, so mednarodno priznani znanstveniki v svojih disciplinah. Fakulteta Annenberg je na samem vrhu izobraževanja, raziskav in študij javnih politik o procesih, naravi in posledicah množičnega komuniciranja. V okviru vabljenega gostovanja je dr. Splichal predaval doktorskim študentom. ANG Scholars invited to the Annenberg School for Communication under the auspices of the Scholars Program in Culture and Communication are renowned in their respective fields. Annenberg stands at the forefront of education, research and policy studies on the processes, nature, and consequences of existing and emerging media. Splichal taught a semster course for doctoral students. B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Program P5-0051 Stran 5 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Šifra Objavljeno v http://www.asc.upenn.edu/news/newsDetail.asp?id=236&newstype= In search of a strong European public sphere: some critical observations on conceptualizations of publicness and the (European) public sphere. Media cult. soc., Sept. 2006, vol. 28, no. 5, str. [695]-714. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 25441117 2. Naslov SLO ANG Kolokviji o komuniciranju in kulturi Communication and Culture Colloquia Opis SLO ANG V obdobju med 2004 in 2007 smo organizirali tri mednarodne kolokvije o komuniciranju in kulturi, ki sta jih vodila Hanno Hardt in Slavko Splichal: Kolokvij o cenzuri in demokraciji (april 2004), Kolokvij "MacBrideovo poročilo – 25 let kasneje" (september 2005) in Kolokvij o komuniciranju in miru (september 2007). In the period 2004-2007, we organized three international colloquia on communication and culture chaired by Hanno Hardt and Slavko Splichal: Colloquium on Censorship and Democracy (April 2004), Colloquium on The MacBride Report—25 Years Later (September 2005), and Colloquium on Communication and Peace (September 2007). Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v http://www.euricom.si več znanstvenih člankov v reviji Javnost-The Public Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26959965 3. Naslov SLO ANG Uredništvo revije Javnost-The Public Javnost-The Public, editors Opis SLO ANG Slavko Splichal je urednik, Hanno Hardt in Breda Luthar pa člana uredniškega odbora mednarodne znanstvene revije Javnost—The Public, ki je edina slovenska družboslovna znanstvena ravija, vključena v Social Sciences Citation Index in spletno dostopna na EBSCOhost. Slavko Splichal is editor, and Hanno Hardt and Breda Luthar members of editorial board of an international journal Javnost--The Public, the only Slovenian social science journal included in the Social Sciences Citation Index and available on-line at EBSCOhost. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v http://www.javnost-the public.org več znanstvenih člankov v reviji Javnost-The Public Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 40119808 4. Naslov SLO ANG Organizacija mednarodne konference"No end of transition?" International conference "No end of transition?" Opis SLO ANG Andrej Škerlep in Maruša Pušnik, predsednik in podpredsednica Slovenskega komunikološkega društva, sta organizirala mednarodno znanstveno konferenco No end of transition? Understanding changes in media landscape and public rhetoric of post-communist era, ki je bila v Ljubljani 14. in 15. marca 2008. Andrej Škerlep and Maruša Pušnik, President and Vice-president of the Slovenian communication association organized an international scholarly conference "No end of transition? Understanding changes in media landscape and public rhetoric of post-communist era" that was held in Ljubljana, Slovenia on March 14-15, 2008. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v http://www.kom-drustvo.si/index.php?nav1=conference No end of transition? : Understanding changes in media landscape and public rethoric of post-communist era. Ljubljana: Slovene Communication Association, 2008. Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji Program P5-0051 Stran 6 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 konferenci COBISS.SI-ID 27143773 Naslov SLO Marko Lah gostujoči profesor ANG Marko Lah, visiting professor Opis SLO Marko Lah je bil v decembru 2004 in januarju 2005 (en mesec) gostujoči profesor na Facolta di di Scienze Politiche, Universita degli Studi di Trieste, v mesecu februarju in marcu 2005 (en mesec) pa na Fakultetu političkih nauka, Univerzitet v Beogradu. Marko Lah je imel na obeh fakultetah predaval na temo ekonomskih vidikov približevanja Slovenije EU in oglaševanja. ANG Marko Lah was a Visiting Professor at the Faculty of Political Science, University of Trieste during December 2004 and January 2005 (one month) and at the Faculty of Political Sciences, University of Belgrade in March 2005 (one month). He lectured in the graduate and postgraduate programs on Slovenian economic path to European Union and Advertising. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v več objav člankov Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi COBISS.SI-ID 24352349 7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine6 7.1. Pomen za razvoj znanosti2 SLO______________________________________________________________________________________________________________ Razvoj novih medijev in novih virov mediatiziranih informacij in podob spodbuja analizo in (pre) vrednotenje novih vsebin, komunikacijskih praks in institucij v komunikacijski in javni sferi ter narave (novih) sistemov medijskih reprezentacij. Tehnološko vodene težnje po zatonu homogenizirane javne sfere še posebej sprožajo vprašanja o nevarnostih, da bi se javna sfera povsem razpršila in bi jo nadomestila množica specializiranih (»delnih«) javnosti, ki ne bi več komunicirale med seboj, ampak le znotraj lastnih meja, kar bi lahko postavilo pod vprašaj celo ideji skupne kulturne in nacionalne entitete, ki sta v veliki meri rezultat kolektivne javne pozornosti skupnim množičnim medijem. Člani programske skupine so pripravili vrsto mednarodnih sestankov, na kateri so predstavljali izsledke svojih raziskav, s svojimi prispevki pa tudi sodelovali na vrsti mednarodnih konferenc ter v znanstvenih revijah in monografijah. Vključeni so bili v tri evropske projekte: (1) Young people, the internet and civic participation (6. okvirni program), (2) The impact of the internet on mass media in Europe (COST Action 20) in (3) Political communication cultures in Western Europe (ESF Eurocores programme). ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The rise of new media and new sources of mediated information and images is posing questions about the new contents, communication practices and institutions in the communicative space and public sphere, and the nature of (new) systems of media representation. Technology-induced tendencies towards the demise of a homogenized public sphere are drawing attention to the danger of fragmentation of the public sphere, which would be substituted by a plurality of specialized (“partial”) publics, which would communicate only internally and not among themselves. This could endanger the idea of a common cultural and national entity that results from collective public attention to common mass media. Members of the programme team organized a number of international scientific meetings and conferences to present their own findings, and actively contributed to many international conferences elsewhere, and to scientific monographs and journals. They participated in three European-wide projects (1) Young people, the internet and civic participation (6th Framework Programme), (2) The impact of the internet on mass media in Europe (COST Action 20) in (3) Political communication cultures in Western Europe (ESF Eurocores programme). 7.2. Pomen za razvoj Slovenije8 SLO Osnovno raziskovalno področje programske skupine je spreminjanje narave komunikacijske dejavnosti v postmoderni in posebej slovenski družbi, njene družbene, politične, ekonomske, kulturne predpostavke in implikacije. Proučevanje družbenega komuniciranja nasploh ter posebej celovita obravnava komuniciranja v procesih oblikovanja, dozorevanja ali razkrajanja Program P5-0051 Stran 7 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 javne sfere, raziskovanje množičnih medijev, novinarstva ter alternativnih strategij javnega (re)prezentiranja postajajo temeljnega pomena za razumevanje sodobnih kompleksnih (informacijskih) družb in torej družbenega razvoja. Člani programske skupine so z obravnavo temeljnih teoretskih vprašanj, ki zadevajo razvoj novih medijev ter procese tematskega »okvirjanja« (framing), izražanja, reproduciranja in problematiziranja statusnih hierarhij kot sredstev, s pomočjo katerih poteka medijska reprezentacija, ter povezanost teh reprezentacij s političnimi povezavami med mediji in elitami, prispevali k razvoju do- in podiplomskega študija komunikologije, dajali strokovna mnenja o medijskih problemih, ki so povezani s teoretskimi spoznanji in tujimi izkušnjami, in spodbujali širšo družbeno refleksijo o komunikacijskih procesih in praksah ter (novih) medijih. Poleg objav v angleščini je nastalo tudi več monografij ter znanstvenih in strokovnih člankov v slovenščini, ki prispevajo h krepitvi komunikacijske kulture na Slovenskem. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The basic research area of the programme team is the transformation of the nature of social communication processes in the post-modern era, and specifically in the Slovene society, with the emphasis on social, political, economic, and cultural conditions and implications of these processes. Research into communication processes in the formation and evolution (or fall) of the public sphere, accounting for the development of mass media, journalism and alternative strategies of public (re)presentation, is of crucial importance to understanding complex, contemporary media(ted) societies and social changes, in general. By focusing on processes of thematic framing of expression, reproduction and problematizing of status hierarchies as means of media representation, and the interconnectedness of these representations with political links between elites and media, members of the team contributed to the development of undergraduate and graduate communication and media studies, informed debates on media issues in Slovenia related to theoretical findings and external experiences, and to o broader social reflection on communication processes and practices, and (new) media. In addition to many publications in English, they published a number of scientific books and articles in Slovene, to contribute to the development of communication culture in Slovenia. 8. Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov9 Vrsta izobraževanja Število mentorstev Od tega mladih raziskovalcev - magisteriji 14 1 - doktorati 7 3 - specializacije Skupaj: 21 4 9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju Organizacija zaposlitve Število doktorjev Število magistrov Število specializantov - univerze in javni raziskovalni zavodi 6 2 - gospodarstvo 1 10 - javna uprava 2 - drugo Skupaj: 7 14 0 10. Opravljeno uredniško delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v obdobju10 Ime oz. naslov publikacije, podatkovne informacijske baze, korpusa, zbirke z virom (ID, spletna stran) Število * Komunikološka hrestomatija, Vol. 3: Teorije javnega mnenja, 24 Program P5-0051 Stran 8 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 1. FDV, Ljubljana 2005 (uredil S.Splichal) 2. Javnost--The Public, quarterly (glavni urednik S. Splichal), 2004-2007 49 3. Javnost--The Public (H.Hardt, urednik tematske številke), 2006, No. 3 & 2007, No. 3 11 4. Uvod v novinarske študije. FDV, Ljubljana 2005. Ur. K. Erjavec in M. Poler Kovačič 9 5. Medijska istraživanja/Media Research, Vol. 11 (2005), No. 1: Media and Promotional Activity. Gostujoča urednica K. Erjavec 6 6. Teorija in praksa, Vol. 41 (2004). No. 3-4, posebna številka: Slovensko novinarstvo in demokracija. Uredila M. Poler Kovačič 4 7. Poti slovenskega novinarstva danes in jutri. FDV, Ljubljana 2004. Uredili M. Poler Kovačič and M. Kalin Golob. 13 8. Javnost--The Public (B. Luthar, urednica slovenskega suplementa leta 2004 in 2007 13 9. Medijska kultura. Študentska založba, Ljubljana 2004. Uredili B. Luthar, H. Hardt in V. Zei. 14 10. Teorija in praksa, Vol. 41 (2004), 5-6, tematski blok Družboslovni vidiki marketinga, uredil M. Lah 10 *Število urejenih prispevkov (člankov) /število sodelavcev na zbirki oz. bazi /povečanje obsega oz. število vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju 11. Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca Sodelovanje v programski skupini Število - raziskovalci-razvijalci iz podjetij - uveljavljeni raziskovalci iz tujine - podoktorandi iz tujine - študenti, doktorandi iz tujine Skupaj: 0 12. Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem obdobju11_____________________________________________________________________ 1. ŠESTI OKVIRNI PROGRAM Okrajšava naslova projekta: CIVICWEB Naslov projekta: MLADI, INTERNET IN DRŽAVLJANSKA ANGAŽIRANOST Številka pogodbe: 028357 Obdobje: 2006-2009 2. Evropsko usmerjena raziskovalna akcija COST Action A20 Naslov projekta: Vpliv interneta na množične medije v Evropi Obdobje: 2003-2006 3. Political Communication Cultures in Western Europe. ESF - Eurocores 2007-2009 13. Vključenost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS12 V letu 2008 se je programska skupina vključila v triletni projekt EUROCORES Evropske znanstvene fundacije Political Communication Cultures in Western Europe. Sodelovanje programske skupine v projektu je financiralo časopisno podjetje DELO. Raziskovalni inštituti iz osmih evropskih držav (univerze v Hohenheimu, Innsbrucku, Roskildeju, Helsinkih, Ljubljani, Barceloni, Halmstadu in Zürichu) pod okriljem Evropske znanstvene Program P5-0051 Stran 9 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 fundacije (program EUROCORES - European Collaborative Research) izvajajo triletni projekt o odnosu med novinarstvom in politiko z naslovom »Kulture političnega komuniciranja v Zahodni Evropi«. V raziskavo so vključeni državljani, politiki in novinarji iz Avstrije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Španije, Švedske, Švice in Slovenije. Slovenski del evropskega projekta izvaja Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede. Cilj evropskega projekta je analizirati stališča, norme in vrednote, ki določajo odnose med političnimi elitami in mediji (uredniki, novinarji) in s tem razkriti temeljne vzorce političnega komuniciranja v zahodnoevropskih demokracijah. Evropski projekt je usmerjen na neposredno proučevanje elit in je še v teku (zaključen bo jeseni 2009), v Sloveniji pa smo se odločili s podporo donatorja raziskati tudi stališča državljanov o odnosih med političnimi elitami in mediji. 14. Dolgoročna sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih organizacij (grozdi, mreže, platforme), sodelovanje članov programske skupine v pomembnih gospodarskih in državnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije, itd.)________________________________________________________________________________________ Slavko Splichal je bil do nedavnega član Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta in predsednik področnega sveta za družbene vede pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in šport. Od leta 2004 predstavlja Slovenijo v stalnem komiteju za družbene vede pri Evropski znanstveni fundaciji. Je član sveta European Communication Research and Education Association (ECREA). Je tudi član programskega odbora mednarodne poletne šole za doktorske študente European Media and Communication Doctoral Summer School, ki jo je ustanovil konzorcij 22 evropskih univerz. 15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06)13 Naslov SPLICHAL, Slavko. Javno mnenje v bunkerju : zakaj so politiki sovražno razpoloženi do empiričnega raziskovanja?. Opis Ne da bi globlje posegal v spoznavnoteoretske in metodološke probleme zbiranja podatkov o individualnih mnenjih, analize in predstavitve podatkov, članek na primeru predvolilnih poizvedb pokaže spornost uzakonjene prepovedi objavljanja rezultatov predolilnih anket v medijih teden dni pred volitvami in predstavi situacijo v drugih državah. Objavljeno v Dnevnikov objektiv, 21. apr. 2007, str. 7 COBISS.SI-ID 26092893 16. Skrb za popularizacijo znanstvenega področja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12)14 Naslov SPLICHAL, Slavko. Mediji med kapitalom in družbeno odgovornostjo : gostujoče pero. Opis Članek prikazuje, zakaj sta koncentracija lastništva in povečevanje dobičkonosnosti medijev z usmerjanjem pozornosti na trivialne teme dolgoročno bolj nevarni politični demokraciji kot neposredni politični pritiski na medije. Empirične raziskave medijskih vsebin v vrsti držav, še posebej v ZDA, namreč dajejo dovolj trdne dokaze, da interesi medijskih lastnikov pogosto vplivajo tako na izbiro novic kot na mnenjsko usmerjenost medijev. Objavljeno v Delo (Ljubl.), 23. maj 2008, leto 50, št. 118, str. 5, fotogr. COBISS.SI-ID 27307613 17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih organizacijah v letih 2004 – 2008 Naslov predmeta Javno mnenje Program P5-0051 Stran 10 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 1. Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 2. Naslov predmeta Evropska javna sfera Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 3. Naslov predmeta Sodobne komunikološke teorije Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 4. Naslov predmeta Culture of Public Opinion Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete University of Pennsylvania, Annenberg School for Communication 5. Naslov predmeta Novi mediji in družba Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 6. Naslov predmeta Množični mediji Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 7. Naslov predmeta Odnosi z javnostmi Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 18. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja: Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r a Program P5-0051 Stran 11 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r (S G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu (S r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov a r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje (S r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije a r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti a r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost a r r r G.02.07. Večji delež izvoza (S r r r G.02.08. Povečanje dobička a r r r G.02.09. Nova delovna mesta (S r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih r r C r G.02.11. Nov investicijski zagon a r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti r a r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti r (S r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij r r (S r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r a r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja r (S r r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave r a r r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r a r r G.04.05. Razvoj civilne družbe r r r (S G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r (S r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj a r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r (S G.07.02. Prometna infrastruktura a r r r G.07.03. Energet ska infrastruktura a r r r Program P5-0051 Stran 12 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva <• r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar15 C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: vodja raziskovalnega programa zastopniki oz. pooblaščene osebe raziskovalnih organizacij in/ali koncesionarjev Slavko Splichal in/ali Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Kraj in datum: Ljubljana 15.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/630 1 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega programa. Največ 21.000 znakov vključno s presledki (približno tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 2 Največ 3000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja Program P5-0051 Stran 13 od 14 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 6 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si Nazaj 7 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpiše ustrezen podatek samo v stolpec MR Nazaj 10 Vpisuje se uredništvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. členom istega pravilnika. Največ 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (število) vključno s presledki. Nazaj 11 Navedite oziroma naštejte konkretne projekte. Največ 12.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Največ 9.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 13 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem jeziku, ki se nanaša na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki) ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 14 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki), ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 15 Komentar se nanaša na 18. točko in ni obvezen. Največ 3.000 znakov vključno s presledki. Nazaj Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a Program P5-0051 Stran 14 od 14