Ruše. Za žuipana v RuSah je bil izvaljen g. Mdiriko Gorišek ravnatelj tovarne za vžigalice ,za svetovalce ipa go&podje: Ivan Ravnjak, Ferdo OzvalcL, Stefa-i Erhatič in Jožef Jug. — Na veliki petek je umrla gospa Jožefa Kolar, saproga vpokojenega orožniškega nared rtika, in je bila na veSikcflvačno nedeljo ob izredno veliM udeležbi domačinov in tujcev siloves.no pokopana. Božja pot Devica Marija na Kamnu. Kake četnt ure od trga Vuzenica stoji na majhnem grioku prijazna in lepa cerkvica, posvečena Mat-erl božji pod imenom Devica Marija na Kamrau. Dotiod od Vuzenice je lahefc ali skozi sipodnji trg, ali pa od zgornjega trga po lepi. senčni poti nad železniškim tirom. Cerkvica je stara iin omenjajo jo: Ho_schatzgew61bbueher IV, 653, Celje, 27. marca 1383. T-akrat je grof Herman iz Celja s posebnim pi&mom nastavil pri imenovami cerkvici posebnega kaplana, ki je ta_n opravljal službo božjo. Zidana je bila cerkvka že v 12. stoMju. Začetdk ali povod zidanja je, kakor pripovediuje kroTiika, bil čudodelen i,n apišem ga drugokra't. Cerkvka je kma-u pastala priljubljen kraj damačiinom in tudi tujim romarjem, ki so tukaj na priprošnjo Matere božje našli uslišanje svojih prošenj. Prigodilo se je tukaj tudi več čudežnih dogodkov. Pred nekaj leti is-e je ravno pod cerkvico prevrnil vlak; strojevodjia, iko je vildel nevarnost, je zaklical k Mariji, skočil iz strofa in ostal nepoškodo"van. Tuidi ipopatnikom, čeravno se je nekaj vozov prevrnilo, se ni zgodilo nič žalega. Ta strojevodja je rešiterv priipisoval pomoči Matere božje im je vsako leto ob able.nici (prišel na Kamen se zahvalit. — Ker se je izrazila želja, da bi se ro_nanje poživilo, bo na prvl romarski shod to Je drugo nedeljo po Veliki noči, im_inovai_o kamenska nedelja, letos dme 22. aprila, prd cerkvici večje opravilo in sieerr: ob sedmili ibo sv. oipraivilo v farni cerkvi v Vuzenici; od 8. ure napirej bo na Kamnu 1 gospcK- sipovedliik; ob devetih bo prva svela maša; ob ipol desetih druga (med teim pride ob devetih procesija iz Mute); oib desetih bo isv. opravilo (pridiga irt slovesna sv. maša), 'katero bo opravil mil. g. kanoniik dr. Maks Vraber. Pri_ožnost k sv. spovedi bo ipoibož___m ramafjem dana v župni cerkvi in tudi na Kaminu. — Na Markovo bo na Kamen š-la procesila iz Vuzenice in Tfbonj in botte tam vsaj dve sveti maši s pridigo ob 9. uri. Sv. Mesto — Koroško. Ker procesdja iz Dravograda — Mu.e na belo nedeljo ne utegtie priti, bo conkveni shdd na Sv. Mestu 3. nedeljo po Veliki noči, to je 29. aprila 1928. Sv. Peter nižc Maribora. Za Veliko noč je nain oltrajni zaStiop otvoril Ttovi del okraine ceste od Lorberja pod cerkvijo ob Dravi do SaTideja. To jc najvažnejši kos ceste. Poprej smo morali voziti pri Lorbcrju oez str_ni kla nec v hrib in pri cerkvi ziopet po Strmem klanru navzdol k Drnvi. Odislej pa vodii nova crsfa nara^Tiost cb Dravi naiprej. Okrajni za.tap je žrtvoval za 1a del ceste velike dename žrtve. Vsi šentf^etefčaTii smo hvaležni možem Slovenske ljudske straTike, ki so to iz vršili, kar nekdanji nemški okrajni zastop ni hotel storiiti. In Se več! Kmalu ;po Veliki nofti se bo začela graditi nova okrajna cesia čez hrdb proti Sv. Lenartu. Načrti, kakor 5ujem«, so že gotOTi. V sred>o j« kO-H-sija na licu mesta vse potrebno določila. Iz Drave je dal okrajni zastop leitošnjo zimo navozili veliko količin-o graTnoza, ki se bode u.porabijal pri gradnji nove ceste. Okrajini zastop hoče v 1. 1928 davršiiti cesto do vrha nad Brandisovim posestvoan. Z novo cesto odpadejo nepojmljivo strmi, globoki, ozki in blatni klanoi, ker bo mova cesta tako spretno apeljana. da bode strmina do kaipelice vrh hriba znašala samo ipribližno 7%. Pomislimo samo, kaj je trpela uboga žLvima, predno je -prišla s težkim vozom od Drave na vrh do Nebove! Mi v.mo, kateri stranki se imamo zahvalili za to novo c-esto. To je naša Slovemska Ijudska stranka! Njen poslanec Zebot ni prej miroval, da jo je dosegel! Tega ne more nihče tajiti. Od drugih strank še niisino nič dosegli, k V-čjemu, da nam ob valitvah kot samostojneži, demokrati ali socijaliiSti obečavajo zlale gradove! Razvanje. Naše gasi_r_o draštvo se je v zadiijih letih zbudilo iz svojega zimskega spanja ter se začelo prav lepo razvijati. Iz različniih iprireditev, ipoctpor od strani občinstva ter cblasti si je iprištedilo toliko, da si je naročil-o novo turbinsko brizgakio, kalera bode v najlkraj&em čaisu dospela. Zahvaliti se je odboru Ln tindi posameznim članom drttštva ter v&em cenjenim darovalcem, da so k temu onafpredfcu družtva toliko pripomogli. Ker pa društvu še vedno primanjkuje dena-rj-a za odplačilo turbinlke, je priredilo pri Cerinetu dobrodelno za-bavo s uiprizoritvijo igre: >Razvalina življenja«. Nastopil je prvikrat tudi pevski odsek gasilnega društva pod pevovodjem g. Sterle-tom iz Hoč. Ne bodemo laskali, če prilpomnLmio, da je prvo kot drugo krasno usipelo. Sv. Barbara v Slov. gor. Pred kratkim smo pokopali emega izmed najstarejših mož župnije irt sicer Jožefa Fras, bivšega posestnika v Zgornji Koreni. Mož je bil sitar 91 let. A sedaj zopet 0'Znanjajo zvonovi, da je zajpustil to solzn odolino Jakob Damiiš, posestnik v Sp. Koreni, in sicer v 82. lehi sv6]e saros.i. Rajni je bil trden kot skala na strani naše stranke in je še kljub svoji visoki sitarosti s palico v roiki priJlezel na vollšče. Se pri zadnjiih občiiirskih volitvah, ko je bilo v naših vrstah več izdajic, je on micnšiko in odločno stal z nami, zalo tt kličemo: Draigi občam, stpavaj slad ko, naj ti bo lahka zemljica! — Dne 27. aprila se bo ^Tšila licitacija lo-va občine Korena in zato bi želeii, da bi kupil lov mož, ki bi nam že vendar enkral .emeTjiito iztrebil to zajčjo nadlego. — Kakor se kaže, bo letos prav lepo cvetelo ipri nas. Daj nam Bog dobro sadno letino! št. Ilj v Slov. gor. V našem kraju smo vedno bolj napredmi. Poleg nove ceste iz Št. Ilja k Mariji Snežnd smo dobili še žično železnico, ki prevaža les, ^premog, industrijske izdelke in dtrugo robo iz postaje Št. Ilj črez Se&nico v tovarno letpenke na Sladlkem vrhu ob Muri. Pri postaji je zgradila tovarna velik .oroT-iii kolodvor in skladišče in od tam so napete štiri debele železne vrvi, katere nosijo na višinah visoki stebri. Pogon železnice je is pomoojo električne sile. Neprestano drčijo iz Sladkega vrha do St. Ilja in nazaj vozički v zraku s težkimi tovori. Preeej diomačih Ijudi je tu našlo zopet zaslužek. Tovarni secDaj ni treba prevažati sirovin in lepenke čez Avslrijo. — Pri novi C€sti se bodo baje zopet začeila dela, da se enkrat dovrši ta prepotrebna proTnetna zveza med Mariborom in Apačko kotlino. Ker ob s.trrnih in visokih nasipih ni prav nobene ogiraje, se lahko zgodijo velikc nesreče. 0[>ozarjia_no oblastni odbor, da naj kmalu postavi ob straneh močne ogra je- Na vsak način je tudi potrebno, da se ccsta ipo sredmi posujc z grobim peskom, ker z gm-ejo živino ne moremo voziti po debelem gramozu. Slišimo. da pride kmalu zemljemercc, ki bo odmeril zemljišča za cesto, da tako pridejo prizadetii do denarja. — Ravnatelij-..vo drž. žeJeznic v Lju'blja>ni opozar|a_no, da naj vendar pri prehodu zraven gostilne Haring, kjer -TOdi jgreminska okrajna cesta čez železnico, ^oslavi zopet _uvaja, kakor je to prej bilo desietletja. Zatvoraice se sedaj z-apirajo iz iposfage in tako morajo vozniki po zimi v mrazu ali v dežju po pol ure in š-e več čakati, da s-e spo_nnij-o na postaji na zaprte zatvonn-ice. Cela vrsta vozinikov stoji večfcrat pri zatvOTnku in čaka na milostno otvoritev. Ljudje izgubijo s tem ninogo dragega časa. Zahlevamo, da direkcija drž. železnic vendiar enkra. ugodi potrebi Ij-udstva in postavi čuvaja, ki bo sproti odpiral in zajpiral zatvornice! Ceršak ob Muri. Zlati mir, ki je vladal v naši občini že od nekdaj, je izginil, odkar so začeli rogoviliti takozvani »demokratiic. S pomočjo glasov zapeljanih delavoev iz tovarnc in financarjev so pri volitvah s par glaso\ii večine dobili občino v roke. Ali že takoj prvi sklepi in koraki novih gospodarjev so bili pTOtizakoniiti in glavarstvo je iz tehtnih razlogov od&tavilo novi občinski odibor in pastavilo zopet starega župana dn star odbor. Kaj se je vse zgodilo, ne bomo apisovali, ker se vrši stroga preiskava. Povem pa ti&tim zapeljanim \x>lilcein samo to: Nov župan in njegOT ipomagač sta zaračunala za pijfičo in kr-uh 950 Din iz oibčinske blagajne! Za ta izdatek ni imel župan nobenega sklepa in sploh nikjer na Štajerskem ni dovoljeno, da bi se iz ©'bčinske blagajne plačevalo za pijačo! Kam pa bomo prišli, oe bomo daivkoplačevalci morali plačevati pijačo in jitžino, ki jo dajeta Hamer in Hercog! Če je samo v mesecu marcu bilo kdano iz občimske blagajne skoro 1000 Din za pijaoo in >kruh<, potem bi to znašalo celo leto skoro 12.000 Din! Naša mala občina takega >športa< in »ndblesec n« prenese. Preiskava je sedaj v toku in mislim, dft lx> vsak -poš-en občan odobraval, da se tu napravi red- Imeli smo župame gg. Hauca, Reiterja in Šroka, ali niti za en vinar se ni o-bc-inskega denarja porabilo za pijačo. >Demtnkrati« so pa začeli kar prve mesece z razsipavanjem občinskega denarja. Ali tiste, ki sose dali zapeljati od samosto|no^die_nokraitske stranke, sedaj že moono glava boli, ko vidijo, kako znaijo »d-eTnokrati« gospodariti. Okoli 1000 Din za pij-ačo, povišane prisitojbine za ogledovanje n_rl_oev, živine itd., prodaja dreves v občirrskem gozdu, čndno »popravljamje« cest, prepiri in sovraštvo, to so usipehi >demoikratov«. Vsi poišteni občani pa pravijo: Bog nas varuj takega gosipodar&tva, proč z »demokralic- Dornova pri Ptuju. Ko so na veliki četrtek ulrbnili zvonovi v stolpu, je z njioni ugasnilo za vedno tudi življ-en}e našega gosp. naidučitelja Antona Kožuh. Celih 14 let jte na .ukajšnji dornovsM šoli vzgajal in vodiil z ljubez.nijo njemu prirojeno našo mladino in ji kazal ipot temne in nesigurne bodočnosti. Prijaznosit in ljubezndvosit njegova je osvojila vsako srce, vsakdo je pri njem našel vedn-o dostopa, ni razlikoval bogataša od siromaka — znamo koliiko je on dobrega staril Ijudem v vo}skmein času — njegovo srce ni ipoznalo nobenega sovražnika. Toda zavratna bolezen ni pruzanesla njegovemu žiVljemju, razjedala je polagoma njegove telesne moči, dakler ga ni vrgla tia smrtno postelj; a ravno na veliki četrteik ga je dobri Bog po prestanem trpljen|u poklical k sebi po večno __&grado. Pogreb se je vršil na veliko soboto ob 10. uri, bil je veliča-sten, kakršnega Dornava še ni videla, bil pa je tudi jasna priča kako je gospoda nadučitelja vse spoštovalo in ljubilo. Vsako oko so zalile solze žalosti in s-očutja, ko so blagega pokojnika polagali k večnemu počitku. Posebno ginljiv in pretresljiv pa je bil glasni jok in ihtenje nedolžnib. otroških src, njegovih učencev in učenk, ko so plakali za svojim ljubLm nadučiteljem. Pri hiši žalosti, kakor tudi pri grobu so tovariši pobajmikovi zapdi ginljivi žalostinki, » ob odprtem grotm se je poslovil od pokojniika katehet P. Konstantin, v imenu učiteljskega društva je govoril predsednik g. Šestan, a g. Janžekovič pa v imenu gasilcev. Težka je bila ločitev, aii križ nam govori, da vidmo se nad zvezdami. Njegovi g. soprogi pa naše i^kremo sožalje. Sodinci pri Veliki Nedelji. Zdi se mi prav potrebno, da se tudi mi enkrat oglasimo, kako se gibljemo, politiono in gospodarsko, kakor tudi v verskem oziru. Občimske volitve v ipretečeni jeseni so se izvršile na čast naši stranki, saj je bila vložena samo kandidatna lista SLS. Ponovno izvoljeni župan Miroslav Irgdlič, kakor tudi odbor, izpopolnjen z mladiimi močmi, skrbno in nesebično nadaljuje in izvršuje paverjeno mu nalogo, tako da še oiti najhujši kritikar ne bi imel fcaj očitati. Naj vsaj omenim, da je cesta v Bečkovec, ki je bila na najslabšem glasu in ipoložaju, po cashigi gospoda župana taka, da dela čast celi občini, kakor tudi vse druge cetse po celi občdni. Tudi v verskem oziru nismo najzaduji, saj nas je večina v Apostolstvu mož in famtov. Da ne znajo samo takazvani naprednjaki vzorno gospodariti, }e najlepši vzgled naša vas, ki je odM-no katoliškega mišlje- njaj saj je v par letih slkoraj najubožnejšo zemljo, ki je bila skupna last, spremenila v lepe vrtove in vinograde ter tako pokazala, kaj vse premore nesebičnost m medsebojna vzajemnost in ljubezen. Sv. Križ na Slatini. Lepo velikonočno jutro so spremljali tisoči vstalega Grospoda na zmagoslavnem pohodu iz groba. Tridesetič je zapel v mogočni svetokrižki cerkvl g. nadžupndk Franc Korošec pri najboljšem zdravju veličastni aleluja. Tridesetič je klical roso milosti nad svoje župljane. 1. maja bo slavila svetokrižka nadžupnija, tako kakor le ona zna, tride&etletndco njegovega zglednega pastirovanja, Takrat bodo klicali hvaležni župljani nad svojega srebrnolasega duhovnega očeta o"bilen dež milosti in božjega blagoslova, 2. aprila ga je imenovala občina Slatina za svojega častnega občana. Ostalih 9 občin razsežne nadžupnije mu je poklonilo v znak prizinamja za ojegovo neumorno delavanje za dotbrobit občanov že ob priliki petindvajsetleinice lepo diplomo, Zdravilišče je odprlo tudi domačinom svojo kinodvorano, ki pol leta sameva nerabljena radi ipomanjkanja kurilnifa naprav. V soboto ob 16.30. in 20. uri bodo lahiko s so&utjem sipremljali Križanega od Oljske gore na Kalvarijo. Z grozp bodo pri tej priliki gledali opustošene Pompeje pod vznožjem Bruhajočega ognjenika Vezuva. V nedeljo bodo napolndli dvorano ofo 10. in 15. iird. Popoldne bodo razen Kristusovega trdtrpljeBJa videli, kako se prikazuje Bernardki lurška Gospa v masabjelski pečini. 21., 22. in 23. aprila pa fim bodo trije zdravniki in g. oficial Puhar kazali v filmu in slikd, kako si ohranijo ljoiibo zdravje. Obakrat se izkažite! Rogaška Slatina. S podjporo uvidetvne zdi-avniške uprave organizira tukajšnja podružnica >Svete vojske« tridmevni zdravstveni tečaj za celi roga&ko-šmarski okoliš. 21. aprila predava na podlagl 2 filmov od 16. ure naprej g. dr. Pirc >Kako ostanem zidrav« in »Jetikac V nedeljo 22. aprila govorita domača gg. zdraTOika. Ob 10. uri predava na podlagi skiaptičnih sllk gosp. dr. Kolterer »Zdrav in nezdrav domt, ob 15. uri g. dr. Brabec loičeno za moške in ženske na podlagi filma o >SpolnLb. boleznih«. Ob 20. uri govori odraslim na podlagi skioptičnih slik g. Leop. Puhar o >Alkoholizmu«. Vstop k predavanjetn je prost vsem. Pondeljek je določen šolarjem. Ruše. Občiniske volitve so za naini Soaijalisti so zmagonosno proroikovali da bodo Ruše os-tale rdieče; tmdiM so se na rso moč, da bi .ikM uresnioili sTOJe proroikovaiije, pa so se vemdar zmotM: zdnužena l.sta j« dobila 1 občinskega od!bor___ka več. Pri teb "volitTah s# je ziopet pdkaaalo, kafeo nezavedini so mnogi možje; sodjalisti so spraivili k skrinjicam vse do zadnjega svojega volilca, mnogi naši voiiM pa so odšli od doma, ali so ostali za pečjo doma, ali pa so oddali svojo ikrogljico radi kakega osebnega nasprotsva do enega ali drugega ikanidida.a nasiprotni stranki. Ljuileni maiijka pouka in jasnosti! Zato pa liste med Ijudstvo in več poiičnih shodJov in predavanj! — Naša pošta se je pTeselila v novo obč_nsiko hišo in posluje ta_n v pritličju. — Letos kosi smnt posebno močno med našim ženstvom; ipaseibnost je, da je med njirni mnogo oseb doseglo izredmo visoko staroist: Terezija Bukovniik 78 let, Alofjzija Adamič 80 let, Terezija Komrad 80 let, LLza Jagrovič 84 let. Pohorsko podnebje mora biti zdravo! — Naši hmeijarji se niso vistrašili lanskega neuspeha, letos se hočejo s še večjio vnemo lotiti pridelovamja hTnelja. Zidiati hočejo dve sušilnici, hmeljislke nasade povečati in talko resno poizkirsiti sreeo v r_ov€nn le*tu. Slsunnjak. V nedeljo, dne 1. aprila, popoldne se je ipeljal posestnik g. Poitočnik s svojo ženo iz Siamiija(k.a k sestrii svoje žene na obisfl_. Na pavratku t majhTio grabo ni zavrl k«l«sa sv!o|eiga voiza. Na rtesrečo se je odpel bramovlak io začel tolčti konja po nogah. Gospetdairju, ki Je hotel konja ustaviti, so se še t n«sre<.o utrgale vajeti jjn __onja sta se spustila v galop. Žema, to videč, skoči v strahu z voza. Pri tem ji je prišlo stopalo desue noge med kolo in nad gležnjem nogo strlo. Veliko raino je zadobila tudi na nosu m po rdkah, močno ipobita je tuidi po re!brih in koilikih. Na voizu sia M_a poleg gospodiarja tudi d)va otroka pod erao l«to stara, katerim se hvaia Bogii nd nič zgodilo. Kcmje so ustavili fantje blizu gostilne Fieko ma Kameraščaku. V grabo zaviraj (žlajfaj), kajti boljše je kupiti šino, kot pa zdraivniil.a plačevatti in boleč.ne trpeti. Ormož. Mrtvega so uašli v njegovi sobici nekdarijega graščiaiskega vratarja Mihaela Matiziholda. Nagle in neprevidene srnrti nas reši, o Go&pod! — Sejem na cvelni petek je biil leip, vsaj ikar se tiče vremena. Prod&rjalcev je bilo dosti, koipcev pa malo. Govejo živinb sk> d^ržali drago. Lepi in debeli ikoisi so se doibro prddalL — Brata Štuhec sia po zimi zidala in sikoro dmršila norvio modierno opremljeno 'apekarno na mestu stare, ki st-a jo bila kupiila pr«d diabrim Mora od d-r. Lovreca. — Pek VoTšič pa dviguje svojo hišo za eno nadslropje. — Proslava materinskega dee na Marijin prazinilk dne 25. marca v KatoliškeTn domu se j€ praT dlobro obnesla. Dvorana je ibila nabilo podnai fcot matokdaj preje. Največ je bilo mater. Mnogi želijo, da bi se naša rrdadina veflkrat kaj izikazala, saj talenta in spret nosti ne mamjka, le v«č veselja in potripežljive požrtAiovalinosti j-e tr«ba! Tukajšnja dekliška Marijma druiba ima l«ipo knjižu_oo, ki šteje do 400 knjig Ln posluje vsaiko nedeljo in praznik pred pozno sv. ma^šo. Čita se lu v naišem knajn veliiko. Huni pri Ormožu. Pri nas j-e pamoči naslal ogenj na Humu in upapelE gospodarsko poslopje po&estnLku Martinu Pavlinčič. Prizadeti trpi veliiko šikodo, ker je ibil zavarovan za niziko vsoto. Posloipje je bilo sikoro novo. Kako je požar nastal, se ne ve. Pohvalno je treba omeniti požarno brambo iz Loperčic, da je ta__oj iprihLtela na kraj nesreče in vzlrajno gasila in tako preprečila še nadaljnjo škodo in nesreoo. Omenj_na požar-na bramba si namerava kivpdti novo motorno briigalno, ki bi se blagoslovila poieti. Rečica pri Laškem. Kakor piše >Domovina«, se našim _iapr€dinim diemokratom vedno še s.anja o kidulku, M. so ga boteli naprtiti celi držarvi, ko so bili na vladi. Res, imajo naši najbolj naipredTii demoikrati mnogo časa za ¦kuluk. Ka!dar jili toomo videli s krampi in z motikami na cestah pri delu, ne samo z dolgitni jeziki, takrat bomo verjeli, fla jim je res mar za olkraine in o"bčinske ceste. Proti ot»činslkemu pix>raču_iu iigovarjajo, da je previsak, zato bi bilo za nje pametao, da grejo kuhtčit in s tem znižajo doklade. Sv. Jedert nad Laškim. Na cvetno nedeljo je bila seja krajevne organizaeije SLS. Nato je oblaistTii poslanec g. Matevž Deželak poročal o delu naših poslancev v Ljubljani in v Beogradu. Po zastugi samostojnih demofcratov je naša politika zelo zavožena. Treba bo časa in truda za otzdravitev teh raizmer, ker nazadnjaški demoikrati še zdaj ovirajo uspeštio dielo za blagor slovenskega ljudstva, dasi v svoji veliM hinavščini zaitrjujejo, da niso več centralisfi, kar so hili do včeraj. Zrefie. Zopet Je >{ykyvenski Gospodarc zgtibii zveslega priijatelja. Ob pebkih ]e slkorod« nasitrpljivo čakal n-a prihod časnika. Bil je to Pavel Kuster, po doimaoe Grašit Pokojndlk jc dosegel 78 let, pa se je še z mladeniškiiln diuhorn zanimal za javno življenje. Zreče. Nedavno je iSlo^vemski Gos-podarc poaiočal. .da je maš župan gospod Josip Winter dopolnil šestdeset let svojega življenja. Ta jiuibilej je obhajal še zdrav, krepeik. Dne 29. sušca pa iiaTn j« krščanski pripravljen zasrpal za večno. Nepriča-kovana noTica s« je naglama raznesla na vse vetrove. Im«novani je kolt lesni trgovec imel svoje delavce po goadavih v raznih Občinah. In kjer so t njegovem delokrogu zbirali prispevke za nove zvonove, ,povsod je on bil ali prvi ali vsaj med prvimi darovalci. Pri naši domači cerkvi je njegova roka drugi zvon poravnala sama. čujemo, da so vsi tozadevni zvonori žalovaii za neutrudljivo dedav_ii_n in radodar nim možem. Dne 31. sušca ga je neštcvilno ljiudstvo spremilo dto hladnega groba. V dolgi vrsti si opazil gaspodo, načelniike držaTnih in in občinsikiih uradiov, zastopnike korporacij. Spr€(vod je vodil in ob grobu je govoril arhidijakon Tovornilk. Pevski zbor pod vodsitvom g. dr. Mabjiioa je zapel žalostirtke doana ira na poikoipališču. Tii se je od sedanjega pokojliika y iroenu celcga okraja pasiovil predstojnik akrajnega zastopa, gosp. inž. Sturm. Sledečega dne se je v občinski seji 'bivšega župana spaminjal prvi svetovalec, gospod Verčnik, a dne 2. aprila se je oeldkupni od- bor udeležil cerkvenega opravMa za bla^o dušo Wi_-.er|evo. Staritrg pri Slovenjgradcu. Prav lepo smo obhajali materinislki dan v nedeljo, dne 25. marca. Pri ranem sv. opravilu j-e mladima darovala sv. obhajilo za svoje matere. Popoldne pa se je v dvorani g. Uebela vršila dobro us(pela slavnost v čast našim materain. DeMamacija, petje (Ipavčeva >5iiTX)tac), Meškova pravljična igra >Mali< — vse j» uapravilo na navzoče glabok vtis. Zlasti so Lgralci častno rešili svajo nalogo, kaikor glede proizvajanja igre, tako tudi glede pevslkih točk, kljub feimii, da so nain Dolinarjevi n-apevi v igri nekako tuji. — Posebno hvaležiroist smo dolžini pisatelju g. Ksaverju Mešloo, ki narn je v iz.branih besedah razložil pomen pravljice, nam {podal vsabino igre in spodibujal mladino k ljubezni in hvaležnosti dio blagih mater. Kokarje. Pri Materi božji na Koikarjah sa vnši na belo nedeljo, dne 15. t. m., običajni ro_narski shod že na predtvečer z večernicaimi in priliiko za sv. spoved, v nedeiljo pa z dVojnim sv. otpraviliom, ob šestih in ob d«setih. Pastirci Mar_Ji_ii, priisrčno ste vablj«ni! Smartno ob Paki. Tukaj se širi govorica, da je gospod veliiki župan maribotrsike oiblaisti prepovedal klanje domače živine na fcrnfftih. Skoiro ne mwemo verjefi, da je to resnioai. S tem bi bil zadan kmetu hud udarec, izkoriSčevalci lkme.a pa bi imeli zlate čase. Cena živiini je že itak zelo nizka. Pri tem pa še mesarji in prekupci kimeta silmo izikoriščajoi. Znano je »¦-«9« slučajer in jlk laktko velik«mu župtnu i_m«no_na naTedemo, ikako smešno nizke cene s» mesarji ljudem za živino ponujali. Ko so p«tem Ijudje čmno doma zaldali in me&o po 3 ALnarja cen«jše prodajali, so še skupili nev«rjetno Tisoikc svote Teč, kakor so imeli pojraj ea živino. Samo eden [primer: Nekemu pese&tniku ]"e ponujal inesar za kraro 1000 D. Ko j« doma zaiklal iin prodal meso po 14 Din 1 kiiogram, dočim j« pri mesarju po 16 Din, j» stanpil 2000 Din in so še YelO_o mesa doma fOQed_i. Kmetje prosimo tem potam gospoda iupana in gospoda sreakega poglaTarja t Gomjemgradu, dia gospoda velikega župana o tem informirai« in we klamje na dtomu zopet 4oToli! Gornjigrad. Na naslor sr«slkega poglararstra "v Gorniemgradu. Pii nas je precej razTiilta fcupčija s sosednim kaimniškLm okrajem •¦iT. lj\_bl}ans__o oiblastjo. Mnogo se proda f&taae rivirte, ki s« prevaža po Tozovih ali p« se goini po oesti 6ez hrib Cernivec proti Kamniku. To moramo z zadovoljstvom beleiiti. Na n«ko napako pa morarno opozoriti m sicer na to, da se v mnogih slučajih ne rama _t živiaio, Itakor z živim občutljivim bitjem. Res je, dia je ta živina kot voli, teJeta in dr. ¦aim«n)eii_a največ ..akolju, vendar pa se tnora tudi y tem oziru raTnati z njo, kaior se to rama pri -_i_lton_ih ljudeh in lcralih. Naj na¦»•dem par slučajev. Enkrat sem šel ipo cesti vm ridel tri t«l«ta priT^zana pri nekem dret«su. Telota so imela Tse krTaTe in ogrizene »adnje noge — m-esarja oziroma gonjača pa ¦i bilo m_kjer blizu. — Ni še dolgo, ko j-e ndti kupec kupil srmjo in ker je bilo Še bolj oujum, da se je Trnil nazaj in ipar dni popiTal, j« spraTil živinče s pretepanjem v neki bler i« jw puistil tako diolgo, da je zadostil s"vx>ji slabosti. Teleta naikladajo na vozove brez strefc, da so izpostavljena deiju, snegu in taraizu, _mako se tudii z malimi prašiči ravna. I.judstv« se večikrat zgraža nad takim n«usmi Ijesiim raTnanjeTn. Moraimo si pa še misliti, kalk© t® slabo vpliTa tudi na našo mladino, ki vidli to trpinčefnje žiTali in se ji čut usmiJje«ja do eivali s tem zgublja. — Sreskega glavarja s tem priasiatno, dia tozadevno pri_o«rno uirene. Bvograd. Slorvcnslka dekleta v Beogradu so l-itas jrrvič iproslarile materin dan. Z "vso resm«bo so se pripraTljale na cerkveno sloves»«8t in na prireditev. Tri dni pred 25. marcem *o pod vodstvom i. g. kapl. Tom. Ulaga •pravljale duhovne vaje. Vsako jutro navseagodaj in popoldrte jih je do 60 prihajalo v eerkev in so ise ogrevale v ljubezni in zvestoM 4o Kristusa Krailja in isvojo pot primerjale z njegovo. V ned«ljo pred raaim oprarvrilom so dekleta s stojo krasno zastavo prikora•kale v cerkev in stoje poslušale sklepno pre-niBljevanje. Nato pa je -pristoipiil k oltarju voditelj Slovenoev, gospod minister dr. Korošec, maServal im obhajal nad 100 dekAet. Iz kora je lahno ralovalo petje častitih sester usmiljenk io deflda_.kii obrazi so žareli v svetem vesedju in mansikatero oiko se je orosilo, (ko so deItleta iz rok dr. Korošca prejeJe Kruh močnih, za tolažbo težke borbe beograjskega živijenja. — Popoi_d__e po veoernicah se je vršila prisrčna prireditev v naši dTorani, ki je bila za ta dan kakor vrt v pomladnem zelei-ju. De tlamacija >Jimaikimjac, simbolična vaja »Za materjoc, živa sliika »Otrok mamici«, goPrava matic, ves ta skrbno pripravljen iprogram je bil podan s tako ljubeznijo, da so tuidi srbslki in hrvatski gledalci razumeli veličino materinega dneva. Našim dekletom moramo le iz srca častitati, saj so ob tej priliki Beogradu dokazale, kaj zmoTe požrtvovalnost in da dobro vedo, kje Je pravo veselje doma! — Dekleta, ki imate prijateIJice v Beogradu, pišite jim, naj se pridružijo članicam dekliSkega društva v Krunsiki ulici. — Se malo časa in boono lahko poro<.ali- ka!ko smo t naži prestolici ustanovili orlovski odsek in orlišlki krožeik. Do takrat pa: Bog živi ! M. B., vodnica Mar. dr.: Prvikrat v Prlekiji. Sreča je hotela, da sem pred kratkim par dni bivala med prijaznimi Prleki, v srcu prleške prestolice Lotmerka in sosednih vasi. Veliko lepega in velepomem bnega je zajelo moje oko in mi objelo srce, k-o sem se vozila od Maribora tja daleč v prelepo Prlekijo. Skozi okno železniškega voza prleškega vlaka me pozdravi naenkrat prekrasna ljutomerska župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika. Izsto pivša v Ljutomeru, peljala me je gladka pot čez širne ravnine tja v prijazne vasice. Srce mi je vskliknilo: »Res lepi so naši slovenski domovi!« — Res, Jugoslavija kar ima sveta, najlepši teh je Prlekija vsa! — Povsod, kamor sem prišla, sprejeli so me res s pravo Prlekom prirojeno ljubko prijaznostjo tako, da lahko rečem: »Vsa gostoljubnost in prijaznost le, edino v Prlekiji najde se!« Nedeljo pri rani službi božji me je divno Ijudsko petje pod vodstvom vrlega g. organista do solz ganilo. Prleki pojejo vsi v cerkvi, in prav imate, saj ljudslco petje je daines edina dragocena dedščina naSih pradedov, ki jo moramo zanamcem tudi ohraniti. Popoldan po sv. blagoslovu n»s pa je zvabil Katoliški dom t svojo zares mogočno dvorano, kjer so igralci pasijon sko igro nad vse pričakovanje izvrstno iz peljali. čast igralcem Pasijona T KatoJ. domul »če res je _cdo v Sloveniji junak, Med vsemi vendar Prlek je prvakl« Praznik sv. Jožefa je dekliška Marijina družba na slovesni način pred nabito pol no dvorano čestitala svojemu velezaslužnemu duhovnemu voditelju J. P. ter vprizorila njemu na čast prelestno igrico. Nebrojno cvetje zvončkov, kar je preostalo, so poklonile Marijine hČerke nazaj grede Brezmadežni v kapelici ob cesti. Nehote bi moral vsakdo reoi, ako bi mladina pov sod hodila enake poti, potem se nam ni treba bati bodočnosti. Težko je,, le priznajmo, hoditi ravno pot tudi najbolj utrjeni mladenki, a tudi lahka je in prijet¦n-a kljub vsej stnnini in bodečemu trnju, ako le svoj pogled upremo v luč, ki razsvetljuje črno temo, v sveti, čisti in brez madežni vzor. Kar posebno še označuje prleška dekleta, to so cvetlice na oknih. Povsod v vsaki hiši, kamor sem stopila, smehljale so se lepe cvetlice, ki jih neguje nežna roka prleškega dekleta. Po nekod se je videlo tudi vhod v biše ves v zelenju in to pač napravi na tujca silno prijeten vtis, ki mu pravi: kakšna so dekleta, take so rože! Lepi košček Murskega polja tja do Ver žeja sem si do dobra ogledala, a kako res krasno mora biti šele takrat, kadar je to velikansko Mursko polje oblečeno v zeleno odejo in kadar zlato klasje po širnih njivah valovi ob vetru. »Po vseh vaseh je vzoren red, kapelice mične, nain vzgled!« Program veselih uric je bil izčrpm in le prehitro sem se morala od dobrih Prlekov posloviti, zato pa: »Bog živi te sto.isoč let, Ti Prlekija, krasni svet!«