€0. štev. Pavšalni Iranko v držav! SHS. V Uubllani, v torek 15. marca 1931. Posamezna itev. 1 K. Leto V. Telefonska II 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesee K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnistvo e v Liubljanl Frančiškanska ulica št.G^L, Učiteljska tiskarna. Vlada trdno stoji... LDU Belgrad, 14. marca. Seja verifikacijskega odseka, na kateri bi se imelo sklepati o mandatu Stojana Protiča, je bila odgodena na danes popoldne. LDU Belgrad, 14. marca. Danes popoldne je bil dosežen sporazum med zastopnikom demokratov posl. Jurajem Demetrovičem in zastopnikom zemljoradnikov posl. Avramo-vičem glede III. oddelka ustave (socialna vprašanja). LDU Belgrad, 13. marca. Presbi-ro poroča: Danes je bila seja ministrskega sveta od 10 do 12, na kateri sta delegata za pogajanje z jugo-slovensko muslimansko organizacijo Kg. Križman in Ozunovič poročala o »spehu pogajanj glede bosanskega agrarnega vprašanja. Ker je muslimanska organizacija začela pogajati se tudi o drugih vprašanjih v zvezi z njenim vstopom v vlado, je ministrski svet pooblastil dr. Križmana in Ozunoviča, da se pred sestankom ustavotvome skupščine pogajata tudi glede teh vprašanj. Po doseženih rezultatih v ustavnem odboru je ministrski predsednik poročal o položaju glede parlamenta in o notranjem političnem položaju naše zemlje. Po njegovem govoru se je ugotovilo, da vlada pri članih ministrskega sveta v vseh teh vprašanjih Popolno soglasje. LDU Belgrad, 14. marca. Po seji ministrskega sveta sta imela včeraj delegata za vodstvo pogajanj dr. Križman in Uzunovič sestanek z delegati muslimanskega kluba. Sporazum je dosežen v mnogih vprašanjih. Kar se tiče agrarne reforme, iz-gleda, da se bo za odkup veleposestniške zemlje plačala odškodnina četrt milijarde dinarjev. Muslimani bi dobili v vladi tri listnice. Muslimani zahtevajo ali ministrstvo za šume in rude, ali pa ministrstvo trgovine ln narodnega zdravja. V bosenski vladi zahtevajo muslimani tri poverjenike. LDU Belgrad, 14. marca. Muslimani so sprejeli stališče demokratov Klede beglukov. Muslimani so spredli tudi člena 6. in 7. uredbe o ag-rarni reformi. S tem je desavuirana rohceva akcija. Muslimani so izja-vuk da se njihove zahteve in sporazumi tičejo samo Bosne in Hercegovine. LDU Belgrad, 14. marca. Demokrati sodijo, da bi po sklepu sporazuma z muslimani imelo priti do najetja posojila za izplačilo invalidom in za oškodnino državljanom, oškodovanim v vojni. Posojilo bi se odplačevalo z vsotami, ki bi se dobile iz zavezniškega reparacijskega fonda. LDU Belgrad, 14. marca. V par-lamentainih krogih sodijo, da bodo v slučaju popolnega sporazuma dobili muslimani ministrstvo za narodno zdravje, za vere ter za šume in rude. LDU Belgrad, 14. marca. Danes je bil sestanek zastopnikov vlade z muslimani. Muslimani ne zahtevajo zase predsednika bosenske vlaoe, vendar pa imajo tri kandidate. Prisotni so bili od vlade Nikola Pašič, Pribičevič, dr. Križman, Uzunovič in Trifkovič, muslimane pa so zastopali dr. Karamehmedovič, dr. Spaho, dr. Hrasnica in Vilovič. • Kar se tiče Stojana Protiča, ponavljamo, kar smo že opetovano novedali. Stojan Protič je danes edini državnik, ki more izvleči naš državni voz iz blata, v katerega ga je zapeljala današnja vlada. Mi ne hvalimo Stojana Protiča zato, ker je bil nekdaj član švicarske socijalistične organizacije. Tudi ne zato, ker občuje z Dragišo Lapče-vičem. Hvalimo ga iz stvarnih razlogov, ker vemo, da je on med brez-brojnimi »politiki«, ki ne zaslužijo niti naziva »agitator«, edini, ki zasluži ponosno in častno ime državnika! Zato se tudi ne čudimo, da verifikacijski odsek še do danes ni našel poguma, da Stojanu Protiču še do danes ni anuliral mandata, katerega je on položil v njegove roke. Boje se ga, boje...! Plitvi duhovi imajo vedno rešpekt pred duševnimi potencami, čeprav jih grde in psujejo in zaničujejo. Kadar pa pride do odločitve, pa stiskajo svoje repke pohlevno med noge ... Kar se pa tiče turkov in zemljoradnikov, se pa nadaljuje stara igra. Gre se samo za denar, namreč za odškodnino za veleposestva turkov v Bosni. Stvar izgleda komplicirana, ampak ni. Čisto enostavno je vse to. Ko je bil nekoč političen shod neke stranke v Vojvodini, se je zgodilo to-le: K govorniku, ki se je zavzemal za brezplačno razlastitev zemlje, je pristopil bogat kmet, ki je rekel gospodu: »Mi smo pripravljeni dati zemljo brezplačno dobro-voljcern i. t. d., ampak šele takrat, kadar boste vi dali svoje hiše v Bel-gradu ravno tako brezplačno na razpolago za državne namene. Zakaj ne razlastite teh?« Nato je gospod iz Belgrada, ki je pripadal in še pripada jako vplivni stranki, umolknil. »Radič menja taktiko. LDU Belgrad, 13. marca. Dana šnja »Samouprava . »samouprava« piše pod naslovom: »Radič menja taktiko«: Iz krogov. ki so Radiču blizu, se doznava, da Radičeva akciia peša. Kakor se vidi iz gotovih dejstev, Radič ne more preprečiti izvršitve državnega ediustva in sam naglo menja taktiko. Rad bi omogočil sebi prihod v Bel-grad, pristop v konstituanto. Ali bo Radič v svoji spokorniški vlogi dobil oproščenje srbske vojske in Bel-Rrada. katera je tako žalil, ali mu bo £ takih razmerah, katerih je sam vprašanje° Priti V ®e*grad’ ni lallko mere v Hrvati- . lado’ da se raz' iVin -7 !° kons°lidirajo. LDU Zagreb, 14 marca. Izvr-ševaltn odbor Hivatske zaednice je Izdal nastopni komunike: i. lzvrše-valni odbor Hrvatske zajednice izjavlja po poročilu dr. Gjura Šurmi-na in na-njegov predlog, da sploh ne more biti podlaga razgovoru el. 02 ustave ita podlagi redakcije posl. .Tsiraja Demetroviča, po kateri bi se imela država urediti samo po župa- nijah ln se pokrajine ukinejo. 2. Na novinske vesti povodom Izjave posl. dr. Mate Drinkoviča, da je Hrvatska' republikanska seljačka stranka odstopila od svojega republikanskega programa in da je Narodni klub začel skupno s Hrvatsko republikansko seljačko stranko na tej podlagi akcijo. še ugotavlja, da je dr. Drinko-vič v ožjem ustavnem odseku Izjavil, da ga je g. Radič pooblastil Izjaviti pred vsakomur, da je pripravljen sprejeti politični del ustavnega načrta Narodnega kluba in delati skupno ž njim, a ko se sprejme socialno gospodarski del programa se-Ijačke stranke. Nadalje se ugotavlja, da so se pogajanja med HRSS in Narodnim klubom gibala samo okoli vprašanj notranje ureditve države na podlagi ustavnega načrta Narodnega kluba in okoli socialno gospodarskih zahtev HRSS ter da ni bilo "iti govora, da HRSS opusti svoje Stališče glede vprašanja državne oblike ter nista Radič ali IIRSS izjavila tega niti Narodnemu klubu niti ka-rfemu njegovemu Članu. Poročila, ki nam danes dohajajo, obsegajo dva dela. V prvem delu se govori, »da Radičeva akcija peša.« To je navadna tolažba brez vsake realne podlage. To je razvidno že iz naslednjih stavkov, ki jih priobčuje »Samouprava«. Kaj se to pravi: Radič bi rad prišel v Belgrad? Kdo mu pa to brani? O kaki »spokorniški« vlogi pa sploh ni govora! Govoriti danes o »spokor-ništvu« je deplasirano, ker ključ do situacije ima še vedno Radič v svojih rokah. Drugi del je pa interesantnejši. Tam se pravi, da Radič še ni opustil svojega republikanskega programa. Tako bedast Radič gotovo ni, da bi odžagaj sebi najčvrstejšo vejo. na kateri sedi! To je že mogoče, da pravi, da se on in njegova stranka momentano zadovoljujejo s socialno-gospodarskim programom — ampak republikanskemu principu se on ne odreka! In to je glavno pri njem, oziroma za njegovo stranko. Zato ga tudi citirani članek radikalskc »Samouprave« ne bo niti najmanje oplašil. Čiščenje. Svetovna vojska je svet izpre-menila. Preobrnila je dobro v slabo, slabo v dobro, zato stoje današnji pojmi o morali, o poštenju, o so-lidnsti in tako naprej vsi narobe. Prva leta po vojni niso prinesla v tem oziru nobenega izboljšanja. Se več: če je bilo mogoče vojno stanje še poslabšati, ga je povojna doba še poslabšala, to pa ne samo pri nas, ampak sploh, po celem svetu. Tudi strankarsko življenje je trpelo v vojni in še mnogo bolj v povojni dobi. Svoje razkrojevalne sledove je zapustila vojna povsod. Danes je pa položaj že boljši. Danes se je pričela doba konsolidiranja In čiščenja. Moralno zdravje se vra- ča državam, narodom in — strankam! Vrača se počasi, tako da tega prosto oko niti ne opazi, ampak vrača se. Stanje se boljša in bolniki so začeli okrevati. Hud kašelj sicer še muči bolnike po celem svetu, ampak oni vendar ozdravljajo. Posameznik je sicer obsojen na smrt, ampak narodi In stranke žive dalje kakor posameznik. Življenje se čisti, čistijo se narodi in države, čistijo se tudi stranke. Ta proces se bo začel in se mora pričeti tudi pri nas. Kakor vrtnar spomladi obezuje veje, ki so pognale predaleč, tako je potrebno obrezovanje tudi v političnem življenju. Prišlo bo tudi pri nas. LDU Moskva, 13. marca. (Brezžično.) Trocki j je imel razgovor s tujimi dopisniki v Moskvi. Govoril ie o kronstadtskih dogodkih. Upor v Kronstadtu in pričakovani podpis miru s Poljsko in podpis trgovinske pogodbe z Anglijo so v zvezi. Politično - vplivne zveze — ne le v Franciji in med ruskimi begunci, temveč tudi na Poljskem in v Angliji — se prizadevajo, preprečiti, da se sklenejo te pogodbe. Ruski reakcio-narci v inozemstvu delujejo skupno z gotovimi imperialisti proti sovjetski republiki. Težavna prehrana in slabe transportne razmere v Rusiji lajšajo delo protirevolucionarcev. Kdor pa pozna Rusijo, ta ve, da se socialnim revolucionarcem in menj-ševikom ne bo posrečilo, strmoglaviti sovjetsko vlado. LDU Moskva, 13. marca. (Brezžično.) (Kronstadtski buletin od 11. marca.'' Naši oddelki so zasedli tri utrdbe vstašev. Zajeli so velike množine raznesila, municije in drugega vojnega materijala. V Kronstadtu se vidijo veliki požari. Pisma mornarjev iz Kronstadta izražajo ogorčenje nad pustolovščtno. Razpoloženje v Kronstadtu se je ('hladilo. Miroljubno prebivalstvo beži. Razdeljujejo manjšo količino živeža. Delavci so nezadovoljni. LDU Moskva, 14. marca. (Brezžično.) Zadnja poročila iz Kronstaet-ta javljajo o množečih se nespora-zumljenjih med uporniki. Nezaupanje proti belogardističnim častnikom raste. Ujetniki javljajo, da je Kronstadt brez goriva in da more bojna ladja »Petropavlovsk« streljati samo z dvema stolpoma. Prebežniki iz Kronstadta poročajo, da so bili v Kronstadtu aretirani vsi komunisti. Obenem potrjujejo vesti o sporih 'med častniki in mornarji. Vsi so mnenja, da se bliža konec belemu Kronstadtu. Moskva. 14. marca. Naši oddelki so zasedli tri ustaške trdnjave. Zaplenili smo pri tem velike množine razstreliva, municije in vojnega materijala. V Kronstadtu so opazovali velike požare. Stari mornarji pišejo iz Kronstadta tako, da obsojajo ra-mošnje dogodke. Razpoloženje v Kronstadtu je zelo slabo. Mirno prebivalstvo beži iz mesta. Racije živil so znižali na najmanjšo količino. Med delavstvom narašča neza- Razmere v Rusiji. dovoljnost od dne do dne. Rdeča letala javljajo, da so ceste v Kronstadtu popolnoma prazne in da vojna ladja »Petropavlovsk« zasidrana leži v pristranišču, vojna ladja »Seba-stopol« pa radi pomanjkanja premoga ni zakurjena. Opazili so poizkuse, da bi se trdnjavi s finskega obrežja prinesel provijant. Vodja revolucionarjev, ki smo ga ujeli, Verešinin pravi, da je vrhovni vodja protirevo-lucijonarnega pokreta neki Burgews. Delavstvo v Petrogradu je sklenilo, da bo z vsemi mogočimi sredstvi pomagalo vladi, da bo mogla zatreti ustajo. FRANCOSKA POROČILA. LDU Varšava, 14. marca. (Brezžično.) V Odesi so bile manifestacije proti sovjetskemu gospodstvu z orožjem udušene, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. LDU. Varšava, 14. marca. (Brezžično.) Iz Helsingforsa poročajo, da se je položaj v Kronstadtu zboljšal. Uporniki uporabljajo brezžično postajo in izdajajo svoj Ust. Program protirevolucionarcev je boj proti diktaturi, naj si bo z desne ali leve LDU Pariz, 13. marca. (Brezžično.) Boljševiška ofenziva proti petrograjski fronti je povzročila velike izgube protirevolucionarcem. Ne potrjuje se, da so uporniki osvojili Petrograd. Kronstadtska vlada razpolaga s 40.000 možmi. . * Na prva poročila se ne oziramo. Prva poročila so itak poštena, ker ne prihajajo iz francoskih rok. Omejujemo se zato na druga, ki prihajajo iz francoskih krogov. Kaj to pomeni, ve itak vsak človek, ki ima še svojih pet možgan skupaj. Najbolj pada v oči, da vest, katero so Francozje pred nekaj dnevi širili po celem svetu, da je namreč Petrograd v rokah upornikov, ne odgovarja resnici. Mi smo to vest zabeležili kot kronisti, ampak s primernimi opazkami in danes imamo svoje zadoščenje. Danes mora tista francoska — ker nočemo imenovati iz vljudnosti zasluženega naslova, ga raje izpustimo — na kratko priznati da se je debelo zlagala. Naj !e lažejo dalje! * Vse te stvari pa, ki nam jih servirajo Francozje, moramo mi gle-- dati vendarle zelo natančno. Fran-, cozje še danes pritiskajo na bel-grajsko vlado, da se udeleži pohoda proti Rusiji, češ vi imate dobro voj-t sko. onda idite! Seveda za franco-ske interese! Ker pa morajo danes Francozje sami priznati, da je njihova politika doživela nov in zelo občuten poraz, zato res ne vemo, zakaj bi se morala ravno Jugoslavija eksponiratl za francoske koristi, oziroma za Interese francoskega kapitala, in zato pravimo belgrajski vladi: Dajte mir fn pokličite svojega »vernega zaveznika« Vesniča iz Pariza domov t Za »visoko« politiko belgrajskih Ve-sničev in belgrajskih prajstrajberjev naše ljudstvo nima in ne bo imelo nikdar niti najmanjšega smisla, dokler ne bo videlo stati v rovu velikega brodarja Draškoviča in različnih »čoškarjev« & la Veljkovič. Pa-šič, Marinkovič i. t d. — Ti naj gredo v prvo linijo! Pa bo veselja kmalu konec! Proletarska »kanalja« pa ne bo več crkavala za interese popolnoma tujih ji ljudi. Policajdemokratična svoboda. LDU Belgrad, 11. marca. Ministrstvo za socialno politiko je sprejelo predstavnike raznih sindikatovi in jim naznanilo, da lahko nadaljujejo svoje delovanje samo še v toliko, v kolikor se tiče skrbi za delavce. Predsedniki in tajniki sindikatov so dobili nazaj svoje arhive, ki so jim bili zaplenjeni. Odslej se ne smejo več pečati s politiko. • Decembra meseca lanskega leta je izšla iz ministrstva notranjih zadev proslula Vesnič—Draškovičeva »obznana«, ki je ukinila delavstvu vso politično svobodo, kar so jo še pustile prejšnje vlade. Ostankov sicer ni bilo mnogo, ampak dalo se je ž njimi politično vsaj vegetirati, če že ne živeti. Vlada je izdala »obzuano« baje zato, da zatre komunistično gibanje in uniči »prevratne elemente«. Zaplenila je tozadevne arhive in vladni listi so dobrim in solidnim Purgarjem oznanjali dan za dnem. da bodo prišle takoj po pregledu arhivov na svetlo strašne prevratne reči. Do danes vlada te svoje obljube še ni izpolnila! Časa je imela sicer dovolj, ampak vprašanje je, če je imela na razpolago tudi dovolj materijala, namreč solidnega in poštenega materijala, ne — ponarejenega! Danes pa izvemo, da ie vlada vrnila predsednikom in tajnikom sindikatov njihove arhive, ob enem pa jim je naročila, da »se odslej ne smejo več pečati s politiko«!!! V kakšni državi živimo? Ali vlada pri nas firšt in policaj Metter-nich? Ruski pisatelj Arcibašev je napisal pred leti. ko je vladal v Rusiji najhujši carsko - policajski teror, svoj svetovnoznani roman »Sanin«. Ta roman opisuje tedanje življenje v Rusiji v vsi njegovi umazani realnosti in v mnogih evropskih državah je bil prepovedan, Češ da širi nemoralo. So pa tudi ljudje, ki trdijo. da je imel pisatelj s tem romanom svoje posebne namene. Ti pravijo, da je hotel reči: »Vganjaj, kar ti je drago, bodi prasec ali pa kakšna druga žival, ampak ne mešaj se v, politiko, ker to ni tvoja stvar, ampak' je zadeva »predpostavljenih«. Dokler pustiš politiko v miru, je vse dobro, in vsegamogočna policija bo nad tvojimi lumparijami eno oko zatisnila in druzega ne bo odprla, kakor hitro pa izpregovoriš besedo, »politika«, si izgubljen!« Tako trdijo ljudje, ki imajo brž-j kone — prav! Tak pojav in tako postopanje je bilo razumljivo v carl-stično - absolutistični državi. Naša država pa ysaj na papirju ni ne enoj Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm > 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2‘—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo jugoslov. socUalno - demokratične stranke. ne drugo, in bog daj, da to ne postane — če že ni! Mi hočemo državo, v kateri je vsak polnopraven državljan, brez ozira na njegov poklic, v državi so« odločujoč faktor. To je fundamenta-leu princip prave demokratije.. Zato mora uživati popolno svobodo tiska. svobodo združevanja in svobodo političnega delovanja, brez vsake najmanjše omejitve. Te svobode ne sme biti deležen le bogati lenuh, ampak v prv? vrsti tisti, ki s svojin? delom vstvarja vrednote, od katerih celokupnost in država živi Tega principa se bomo tudi držal: in zato že danes najenergičnejše protestiramo proti vsaki utesnitvi politične svobode delavstva, pa naj prihaja ta utesnitev od katerekoli strani. Socijalisti so izvojevali že mnogo bojev, pa ga bodo izvojevali tudi proti policajdemokratiji. Iz ustavotvornega odbora. Na sobotni 30. seji nstavotvomega od-se&a so bili sprejeti Sieni 57, 59 In 61. Člen 57 se glasi: »Vsa ministrstva skupaj tvorijo ministrski svet, ki je neposredno podrejen kroni. Krona imenuje predsedenika in člane ministrskega sveta Ministri stoje na čelu posameznih panog državne uprave. Maistri morejo biti tudi ministri brez partfelja. Pri ministrstvih se morajo vočigled potrebe x ukazom ustanoviti tudi državna podtaj-ništva, ki bodo upravljala gotov del poslov V tej panogi državne uprave. Državni podtajniki, ki izhajajo iz parlamenta, ne izgube svojega mandata.« Člen 59. se glasi: »Ministri so odgovorni kralju in narodni skupščini. Kralj in narodna skupščina moreta obtožiti ministre, če kršijo ustavo ali zakone pri izvrševanju svoje službene dolžnosti. Za škodo, katero napravijo ministri z nezakonitim vršenjem službo, je odgovorna država.* Člen 61. se glasi: »Pokrajinske uprave morajo z nared-bami, ki imajo zakonsko moč, urejevati o*l-nošaje samo na podlagi zakonitih pooblastil s strani narodne skupščine ki to za vsak slučaj posebej. Naredba ne sme nasprotovati ustavi in zakonom. Te naredbe ne smejo biti v nasprotju z zakonom, na podlagi katerega so bile izdane. Narodna skupščina more te naredbe potem resolucije razveljaviti ali v celini ali deloma. Naredbe se morajo objaviti, pri čemer se mora vedno označiti zraven zakon, na podlasl katerega so bile izdane.« Angleški imperijalizem. Na mednarodni socijalistični konferenci na Dunaju je sodrug VVall-bead iz Angleške referiral o imperi-jalizmu in socijalni revoluciji. Njegovo poročilo je zelo zanimivo, poduc-. no, obenem pa tudi važno. (Tozadevno resolucijo, ki jo je bila konferenca sprejela, je naš list že priobčil. Op. ur.) Sodrug Wallhead je izvajal: Cast mi je, da morem diskusije na tej konferenci otvoriti s svojim poročilom o imperijalizmu in socijal-Bi i evoluciji. Ni lahko govoriti tu pred možmi, ki se že leta in desetletja udejstvujejo v socijalno demokratičnem gibanju vseh dežel In kojih in-telektuelna dela že sama ne dopuščajo, da izvedo o tej stvari kaj novega. Vendar pa moram kot Anglež povedati svoje. Če imperijalizem delavskim masam Velike Britanije ni ustvaril no« bene prosperitete in ni dvignil njihovega gospodarskega položaja, potem je imperijalizem v drugih deželah mogel tem manje imeti kak tak «speh! Ako imperijalizem dežele, ki si je podjarmila največ sveta in ljudstev. ul mogel izboljšati položaja delavskega razreda, kako naj je potem posnemanje tega imperijaliz-ma v drugih deželah imelo kake take pčfnke? Ne boni podal nikakršne zgodovinske skice imperijaiizma, niti ne bom govoril o raznih oblikah imperializma v preteklosti. Dovolj je, da si predočimo najmlajši razvoj imperijaiizma počenši od 1. 1891. Sodrug Adler je upravičeno rekel, da }e svetovna vojna imela svoj začetek pri vlastodržcih tu na Dunaju. Toda to, kar se je takrat zgodilo na Dunaju, je bil samo zaključek vseh tistih dlplomatičnih in Imperialističnih intrig, ki so jih vse velesile uganjale desetletja poprej in ki so pripravljale vojno. Ko bi hoteli govoriti o vzrokih strašne svetovne vojne, bi morali pravzaprav začeti pri letu 1881, torej pri letu, v katerem je Angleška okupirala Egipet, okupirala seveda — kakor navadno vsako tako okupacijo opravičujejo. — le s tem namenom, da vzpostavi zopet red: okupirala ga je s slovesno obljubo. da ga zopet izprazni, kakor hitro bo dosežen namen okupacije. LISTEK. Brrnislav NušiC: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Daiie) »Nič, nič,« pravim jaz »oprosttte yi meni!« »Ne, ali mene je sram. to je stra-5no! Tuj človek!« »Saj vi ste čakali tujca In ne svojega moža.« »Res je,« doda ona tišje. »ali... to je moj prijatelj iz detinstva.« Ah, strašno, strašno... pa potem, prosim vas, s kom sem imela čast, kdo ste vi9« »Veste, gospa, za vas ni tako važno, kdo sem, nego kaj sem —« »Vi?« »Da jaz, a povedal vam bom po pav.iu. vidite, jaz sem lopov!« Siroma žena je osupla vzdrhtela, potem se jej ulije potok solz in začne trepetati kot ranjena košuta, a Ta dogodek okupacije pa znači začetek osvojevalnih vojn cele vrste velesil Francoska je ribarila v istih vodah in je pohlepno navalila na Severno Afriko. Nemčija je sledila. Od leta 1881. do 1908. je Angleška zvečala svoj teritorj za cele štiri milijone angleških kvadratnih mili; štiri milijone kvadratnih milj. obsegajoče vse kontinente sveta. Buržoazija je nap-am angleškemu delavstvu in delavstvu ostalih dežel utemeljevala to svojo roparsko politiko z lažnjivim argumentom, češ da trgovina in blago sledba zastavi, da znači razširjenje teritorija, razširjenje oblasti, razširjenje trga in vsled tega baje tudi posperiteto za angleško delavstvo. S tem je pred angleškim delavstvom zagovarjala tudi ogromne stroške, ki •Jih je zahteval imperijalizem. V resnici pa kaže statistika povsem drugo sliko. Trgovina Velike Britanije z njenimi kolonijami je od leta 1884. do 1903. narasla le prav za malenkost, malenkost tembolj, če sl predočimo, da je dala angleška buržoazija v tem času nič manj kot tisoč milijonov funtov za vojaško oborožitev, ki jo je bila zahtevala njena ekspanzivnostna poliMka. Dočim je trgovina s kolonijam! in drugimi angleškimi posestmi v l. 1884. znašala 184 milijonov funtov in je do l. 1903. narasla le na 232 milijonov funtov, Je bilo v tem istem času izdanih 1000 milijonov funtov z namenom, da se je dosegla ta malenkostna rast trgovine. V resnici te številke jasno kažejo, da ni bilo razširjenje trgovine resnični namen Im-perijali/ma; njegov namen je bil vse nekaj drugega. In scer ta. da se pridobi ozemlja za naložitev kapitala, ozemlja za Investicije, monopole za investicije angleškega kapitalističnega razreda! Kakor se je v tem času trgovina s prekomorskimi deželami le prav malo zvečala, tako so na drugi strani silno narasle naložitve kapitala v Inozemstvu. Leta 1862. so imeli angleški kapitalisti v inozemstvu naloženh 144 milijonov funtov kapitala; le-ti milijoni so do 1. 1893. narasli na 1698 milijonov funtov, v l. 1908. na 3050 In v 1. 1914. na 4039 milijonov funtov. To je rast v vse drugačnem tempu kakor pa je rast glavo stisne v blazine in si je ne upa vzdigniti. Pustil sem jo malo. da se izjoka in da jo mine strah, potem sem jej rekel čisto mirno in tiho: »Nikar se ne bojte, ker sem čisto miren in dober človek, samo denar imam rad.« »Nimam, nimam, nimam ničesar.« reče, ne da bi vzdignila glavo z blazine. »To ni res. da ga nimate, vi ga imate; veste, notri v škatljl. Ona skoči, kot da jo je vgrlznila kaca, pa zavrišči: »Jaz bom poklicala na pomoč!« »Izvolite, prosim vas,« ji rečem zelo ijubeznjivo, »zakaj pa ne, prišla bo vaša tašča, in jaz ji bom povedal, da sva se prav sladko ljubila In objemala; zakaj bi jej ne priznal, priznanje je zmeraj zelo velika olajševalna okolliost.a Gospa Lenka vidi, da se je ujela, in da nc more nikamor pa se dvigne in sede na posteljo. Ako sama sedi, bi bila sramota, da jaz ležim, zato trgovine! To nam sedaj podaje resnično sliko gonilnih sil imperijaiizma. Dobiček v trgovini je bil v teh letih 18 milijonov funtov na leto; toda to, kar je Angleška dobila na nadvred-nostih iz svojih kapitalnih naložitev v inozemstvu, je pa znašalo 200 milijonov funtov na leto, pač neizmerno bogastvo, ki se je stekalo v roke angleškega kapitalističnega razreda iz njegovih prekomorskih posestev. Svoj kapital si je mogla buržoazija s to z inozemstva dobljeno nadvred-nostjo silno povečati; in iz tega tudi izvira ogromna moč angleških kapitalistov, da vladajo nad tiskom, da si podrede javno mnenje, varajo delavstvo in si ga stavljajo v svojo službo. To je angleški imperijalizem* ekspanzija teritorija za 400 milijonov kvadratnih milj, neizmerni stroški za vojno oborožitev in poleg tega tudi utrditev vlade angleške buržoazije v lastni deželi z rezultatom, da je, — kakor je že Sidney W e b b L 1913. dokazal, — znašala povprečna plača delavca na Angleškem deset šilingov na teden! Toda to še ni vse, kar je napravil imperijalizem! Ekspanzivne tendence imperialističnih držav so ustvarile konkurenco za teritorije, za katere so se potegovale in so imele za posledico, da se ie Evropa razdelila v dva sovražna tabora, v trozvezo na eni strani in entento na drugi strani. Sovražna napetost je stalno rasla in dovedla končno vso Evropo do brezprimerne katastrofe, v kateri je 12 milijonov ljudi izgubilo svoje življenje in so bile še veliko širše mase pognane v obup in bedo. In to je rezultat razvoja imperijaiizma od leta 1881.! ______________(Konec prih.)___________ Grobokopi. V zagrebškem »Socljalistu« stavi neki stavblnskl delavec na komunističnega po-sUiica Mlinariča vprašanje, kdo ga je pooblastil, da daie denar Saveza gradjevina-ra (Zveze stavbinskih delavcev v Zagreba) komunistični stranki. Nadalje predba-civa istemu Mlanariču neke denarne manipulacije v imenovani organizaciji stavbim-siih delavcev in poleg drugega dostavita, da se je organizaciji stavbinskih delavcev v Zagrebu brez vednosti članstva vsUH sa tsji ika ter končno* da }e Mlinarič eden tujbolj glupih in prostaških tajnikov, kar j Pl je kda«j poznal. Zanimiv^ je ta Izjava preprostega stavbinskega delavca. In ta Mlinarič poskuša sedaj svojo srečo v Sloveniji. Samemu pa kot poslancu, ki vleče 120 dinarjev dnevno na treba osebno bog ve kaj rogoviliti, zato je poslal v Slovenijo nekega An-oresa, ki naj tukaj na mestu njega rešuje stavbinske delavce. Razume se, da gospodln Andres zahteva, da se marajo stavblnskl delavci v S5.J-venlji brezpogojno ukloniti zagrebškemu »Savezu«, kateremu načelujejo ljudje Mlinaričeve sorte. Pri tem se sklicuje gosp> din Andres na sklepe kongresa stavbinskih delavcev, na katerem so bili baje zastopani tudi stavbinskd delavci iz Slovenije. Pes Je, da je bilo na tejn kongresu v ZagTebu sedem Hudi Iz Slovenije, ali kako je prišla dotična sedmorica lz Slovenije na kongres, je vprašanje, katero so znali drugovi ala MLnarič rešiU na zelo enostaven način. Kadar kaže, se sklicujejo gospodje Iz komunističnega tabora na mase, ki edine na., bodo vselej In v vsem merodajne, ako pa ne kaže sklicevati se na mase, ko so jim itak deveta briga, tedaj prihaja v veljavo brutalna volja posameznikov. Tako se je za hrbtom mase stavb in-sklh delavcev v Sloveniji Izvršil pakt med posamezniki v Zagrebu in vrlo »poštenim« tedanji! predsednikom Osrednjega društva stavbinskih delavcev Jarcem. V sporazumu s posamezniki v Zagreba je tudi Jarc po- zabil na odločbo mase, ampak ]e kar za hrbtom te ma^e povabil 6 več ali manj intimnih svojih znancev in niti da bi odbor o tem kaj vedel, se je sedmorica peljala v Zagreb — zastopati na kongresu maso, katera jtti ni poslaia in katera niti slutila ni, da barantajo nepokiicanci za njeno kožo. Šele pozneje se je izvedelo, da je Jarc v svoji pijanosti v Kolodvorski ulici nekoč vpil, da pojde y Zagreb in da bo tamkaj vse prodal. Vse to se je godilo ne po nalogu mase v Sloveniji, ampak po nalogu posameznih diktatorjev ala Mlinarič v Zagrebu. Daleč privedejo komunistični hazarderji to avanturisti strokovne organizacije v Jugoslaviji, v tem so že podali dosti jasnih dokazov. O stvari bomo še govorili, kajti vredno si je oledati posamezne kapacitete Ln revc-Jucijonarne »proletere«. Stavbinsko delavstvo v Sloveniji pa že danes svarimo, da ne naseda tem zmešanim konfuzijonistom na lim. Gospodina An-dresa, ki je prišel v Slovenijo kot emisar in zna prav priliznjeno govoriti pa naj povsod, kjer se pojavi primemo odslovi. Politične vesti. + Gospod Simon. Prsbiro poroča: No vl francoski poslanik g. Klement Simon je bil danes ob 11.30 v svečani avdijenci sprejet pri prestolonasledniku Aleksandru radi Izročitve akredativnih pisem. Pri tej priliki je izjavil g. Simon, da se ganjen spominja hrabrosti, ki so jo pokazale srbske čete na vseli bojiščih, kjer so se pojavile od i. 1912. do 1918. Obenem je izrazil zalivalo za neomajno zvestobo srbskega naroda in trdnost, ki so jo napram zvezi pokazali vsi sloji v najtežjih dneh vojne. — Francozje znajo. Ali pa tudi ne. Kadar namreč človeK, ki Igra karte, spozna, kako igra njegov nasprotnik, ni nasprotnik več nevaren. Pran-cozje vodijo politiko čuvstev, ne politike razuma. S svojim oboževanjem »herojev« pa ne bodo dosegli danes pri nas prav nič. Zakaj pa nočejo biti sami »heroji« v ruskih štepah? Naj gredo! Namesto da oni občudujejo nas, bomo pa mi njih! + Spoznanje. V sobotnem »Narodu« je napisal ljubljanski župan g. dr. Tavčar o demokratski stranki sledeče besede: »Naša stranka ni najmočnejša v Sloveniji in simpatije, ki poganjajo okrog nje, rastejo po malih ln ozkih gredicah«. — Za prihodnje občinske valitve prav dobro. + Dr. Žeriav v Ljubljani. »Slov. Narod« prinaša sledečo »osebno vest«: »Narodni poslanec g. dr. Gregor Žerjav, ki je prišel v soboto na pogreb dr. Oražna, je imel včeraj in danes važne gospodarske pogovore s tukajšnjimi strokovnjaki v zadevi naše trgovinske politike. Gospod dr. Gregor Žerjav posveča v Beogradu gospodarsko - političnim vprašanjem, zlasti tudi carinskim, posebno pozornost« — Važni »gospodarski pogovori«! »Ko bi on vede!« — pravi narodna pesem —ampak mi tudi že vemol + Pobožne žeUc. Udruženje državnih uradnikov in uslužbencev, ki želi, da se še pred sprejetjem uradniškega zakona sprejmejo gotove uredbe v ustavi, je po slalo ustavotvorni skupščini apel, ki vsebuje najpoglavitnejše zahteve glede reiorme uradniškega vprašanja. Zahteva se, da se postavljanje in napredovanje uradnikov vrši na temelju sposobnosti ln dela, o čemer vsakokrat odloča Strokovan komisija, ne pa kakor dosedaj, po službenih letih Noben državni uslužbenec se ne sme proti svoji volji upokojiti ali odpustiti brez razsodbe ki disciplinarne preiskave. O teh zahtevah so razpravljali že v vseh strankarskih klubih, kier so se zelo dobro sprejele. Odbor ud ru žen ja je posetll ministra za konstituan-to Trifkoviča to mu osebno predložil potrebo, da se v ustavi sprejme klavzula o državnih uslužbencih tat da se s posebnim zakonom odpravi kaos, ki le zavladal v vseh državnih uradih. Minister Trifkovič je obljubil, da bo storil vse, kar bo mogoče. — Vse to so pobožne želje. Gospodje, ki imajo danes usodo države v rokah, morajo danes misliti v prvi vrsti na to, kako bodo obdržali same sebe na krmilu, potem dolgo ne pride nič, potem pridejo pa dr- ] žavul uslužbenci na vrsto. Kadar bo pa tudi državne uslužbence prevzela prava demokratska misel, da se bodo združili z manuelnimi delavci v eno bojno falango proti Izkoriščanju, takrat bo pa drugače. + O velikem trpljenju Slovencev na Koroškem piše sodrug Dvorak v plzenski »Novi Dobi«. Zanimiva so njegova izvajanja o zapeljavaniu Slovencev po nemških agentih za časa plebiscita. Rastoča germanizacija je v polnem teku in je s preganjanjem vred prisilila že mnogo Slovencev da so se iz Korotana izselili. S. Dvofak zaključuje svoj članek s sledečimi, žal, resničnimi besedami: »O trpljenju korotanskih Slovencev bi moral zvedeti ves svet, da bi so prepričal, da se niso Nemci prav nič po-boljšali ter da mora ondi, kjer so v premo, ča. manjšina občutiti njih roparske kremplje.« + Nova Evropa. Nova karta Evrope je še bolj pestra kot je bila stara. Pred svetovno vojno smo imeli v Evropi 27 samo-, stojnih držav; največja od teh je bila Rusija (5377.000 km'), najmanjša Monako (1-34 km1). Danes Ima Evropa 39 držav, torej 12 več. + Značilne zveze. »Daily Herald« piše z ozirom na gorostasne vesti o velikih revolucijskih preobratih v Rusiji, da je značilno, kako se te vesti krijejo s — Kraslno-vim povratkom v London. In faktično, kadarkoli je dospel imenovani sovjetski odposlanec v angleško prestolico, da bi se enkrat podpisala tista nesrečna trgovinska pogodba med Angleško in Rusijo, vselej se je kaj čudnega pripetilo tam gori: enkrat !e Trockij umrl, drugič Ljenin, tretjič obadva skupaj, sedaj pa bi bilo kaj takega preneumno, zato sta morala obadva — zbežati, na Krim zbežati, da so se hlače tresle vsem našim plthariem, ko so ju začutili tako blizu. V tena pa trgovinske pogodbe noče biti in je tudi ne bo. + Rusko - ronnmska meja je bila za-prta baje radi velike vstaje v Odesi. Poročilo je iz »Londona«. — Kdor verjame te* mu razlogu, plača cekin. + O strokovnih organizacijah je napisalo praško komunistično glasilo »Rude Pravo« o priliki vsestrokovne konference m. dr. tudi sledeče značilne vrstice: ». . . Vendar le treba za prisiljenje vlade, da bo vodila odkrito politiko miru, moči. In ta moč je v strokovnih organizacijah delavstva Vsako »slabljenje strokovnih organizacij je zatiedno oslabljenje tega najbtJI učinkujočega delavskega sredstva. Zato s« je vsestrokovna konferenca kar najodloč-nje izjavila proti ogrožanju enotnosti strokovnih organizacij. Strokovne organizacijo morajo ostati nedotaknjene od neblagega spora v stranki in vsega strokovno orga« nlzlranega delavstva dolžnost je zato, s kaf največjo odločnostjo i« brezobzirnostjo preprečiti vse poizkuse, ki bi zanesli razkol v naše še enotne strokovne organizacije. — Strokovna Internacionala je vse kal drugega kot tako zvana druga Internacijo« nala, ki je za ves razredno zavedni proletariat definitivno mrtva (?). Ali zato pa strokovno organizirano delavstvo vsega tega, kar napada v pogojih III. Internacionale strokovne organizacije, ue more sprejeti. To je treba povedati jasno hi odkrito. Enotnost strokovnih organizacij ne sme biti ogrožana. Zlasti se je treba v sedanji dobi velikih gospodarskih borb Izogibati tudi vsake nevarne besede, ki bi mogla ogrožati moč in silo strokovno organiziranega delavstva Ohranitev enotne fronte razredno zavednega delavstva mora biti za vsakega strokovno organiziranega delavca dolžnosti — In ravno sklicanje vsestrokovnega kongresa bo mnogo pri pom osi o k ohranitvi enotnosti naSlh organizaetj. — Da b! te resnične besede vpoštevali tudi naši »komunisti« in da bi se ravnali po njiii! Cehom -'O že svita. se dvignem tudi jaz, in tako »in gli-že« sedeča v postelji nadaljujeva razgovor. »Pa dobro, povejte, kaj hočete—« reče odločno. »In kaj, nič za Boga, tisto malo denarja iz predalčka.« »Tega ne, tega vam ne morem dati, to bi pomenilo, da sem okradla svojega moža.« »Moj Bog, ali ga niste malo prej okradli, ko ste mene pustili v po-steljo?« . Ona udari zopet v jok m bi naj-brže še dolgo jokala, da se ni zaslišalo iz druge sobe, kako se tašča piemetuje po postelji. Hitro mi dene roko na usta: »Pst!« »Saj bom molčal zelo rad, ali skrajni čas je, da skleneva najino pogodbo.« »Pst!« napravi ona iznova in utihne kot grob. Molčala sva dolgo, in ko sva po priliki računala, da je baba zopet zaspala, nadaljujeva na-ilu pogovor* Zaklinjala me je, prosila me je, naj jej pustim tisti denar pri miru, in nazadnje mi je obljubila, da ml bo vedno dala, kadar bom zahteval od nje dvajset ali trideset kron. Meni se je, da vama povem po pravici, zasmilila, in sem popustili »A hočete li mi dati tudi nocoj kakih dvajset, trideset kron?« jo vprašam. »Dam vam jih tudi petdeset.« »Dobro, stvar je v redu, in hvala lepa. ker ste me tako lepo vzpre-jeli in pogostili.« »Se nekaj, ali imate kaj časti v sebi?« me vpraša. »Moj Bog,« kakšno vprašanje! »To se razume, da jo imam.« »Zaklinjam vas, da nikdar in nikomur ne poveste tega, kar se je zgodilo, drugače se bom umorila.« »Ne boste se umorili, ne, ker vas potrebujem, da mi daste trošek. kadar ga mi bo treba. Nikomur ne bom govoril o tem, bodite prepričani.« In tako se oblečem, dobim petdeset kron in se napravim, da odi-. dem po istem potu, kakor sem prišel. Ko sem jej rekel zbogom, mi reče: »Slišite, vi ste vseeno pošten lopov « »O. vi mi laskate,« jej odgovo* lim in jo hočem še enkrat poljubiti, a ona me je prosiia, naj tega ne storim. »Dosti je bilo,« reče, »še preveč, preveč!« »Glejta, tako se mi je steklo to noč,« konča policaj Rista svojo prt-p >vest, a pozneje, kadar sem rabil denar, sem ga dobil. Večkrat se ml je skušala skriti in se je v ta namen preselila na drugo stanovanje, ali sem jo zmeraj našel. Šele čez teto dni sem jo zgrešil popolnoma.« Policaj Rista utihne, a na uri je odbilo vprav polnoči. Zupan pokliče in plača račun zaspanemu natakarju. Policaj Rista se pretegae in odide ter obljubi še enkrat, da bo prišel jutri zjutraj, da jih odvede k advokatu, a župan in štacunar se napotita v sobo štev. 3., kramljajoč medpotoma o čudnem dogodku, ki jima ga je ravnokar, povedal Rista. (Daiic pril1-' '+ Vsestrokovna konferenca se ie vršila Ife dni v Pragi. Konferenca, na k o ji je bilo aastoparab 40 strokovnih zvez s 140 delegati, se je glasno izjavila proti brezposelnost povzročujočim kapitalistom, proti zniževanju mezde, za zvišanje državnih brej poselnih podpor, za mir ter ohranitev enotne fronte strokovno organ, delavstva Konferenca se je izjavila za združitev vse. ga strokovno organiziranega delavstva v Češkoslovaški. Na Češkem je že tudi levičarsko delavstvo iz-previdelo kako škoda mu je prizadejala cepitev; ono ve, da bi, & bi bilo, enotno, ne bil dane« na C. nikdo iz-prt. Ono to ve in hoče popraviti. Le, da bi vse ne bilo prepozno! Dnevna krenite, Civilna pravda. V petek se je pri deželnem sodišču v Ljubljani vršila neka civilna razprava, o kateri je naš list že poročal. Nas pa ne zanimajo topih; in prekanjenosti dr. Mannascha. Pri razpravi se je pa tudi govorilo o tem, da je v reševanju milijonarja Aidijana igrala gotovo vlogo tržaški advokat dr. Okretič. Ta dr. Okretič je pa »in sedanjega generalnega advokata za slovensko ozemlje pri stolu sedmerice v Zagrebu. Tudi sam g. generalni advokat se ;e v pravdi predlagal za pričo. Ker pa ima on po postavi določen vpliv v našem pravosodju, zato nam ni prav, da se moredo v kih pravdah stranke sklicevati na njegovo pričevanje- Naše pravosodje je skoro edina svetla točka v sedanjih razmerah In se tem razmeram ne sme prilagoditi niti potom generalne advokature pri stolu sed-morice. Iz krogov nižjega uradtilšlva. Čudno se nam zdi, da se teden za tednom imenujejo različni svetniki. Teh svetnikov imamo že več, kakor jih je imela cela nekdanja ko-ruptna Avstro-Ogrska. In kaj je z uradniki nižjih razredov? Ce prosiš, je vse zastonj. Skoda za papir in koleke. Za nižje urad-ništvo se ne briga nihče, ker ta menda najlažje živi od zraka. Nas je cela vrsta takih uradnikov, v 11. činovnera razredu, ki iie •tobimo niti plač državnih slug. Službe za državne sluge se razpisujejo s temeljno pla- 2400 dinarjev z vsemi dnevnicami. Pisarniški uradniki v 11. činovnem razredu Pa dobijo temeljne plače 1600 kron. Ironija! Pa 5e to: Cela vrsta nižjih uradnikov s več kot z 20 službenimi leti sduži v II. Činovnem razredu, medtem ko se je Imenovalo mladeniče s par leti io celo par meseci kar v 10. in celo 9. razred in to s posebno protekcijo. Zakaj se potem še bori-mo? Pričakujemo od pomoči. — Ali jc to demokrat^na država? Oprostitev plačevanja pristojbin za vl-*un»e potnih listov. Ministrstvo za finance ie oprostilo plačevanja pristojbin za vizume potnih listov: 1. Člane raznih inozem-humanitarnih zavodov v naši državi: 2. člane inozemskih poslaništev in konzuia-tov: 3. častnike in vojake zavezniških držav, ki potujejo službeno ali so še v naš« državi; 4. razne inozemske časnikarje nu osebe, ki so naši prijatelji ter, potujejo po naši državi v informativnih svrhah, če so dobili brezplačni vizum od naših zastopnl- Hiilftirm vernik. Repertoir Narodnega glmlališča v Ljubljani. Dram a: Torek 15. Zaprto. Sreda 16. Golgota A. Četrtek 17. Razvalina življenja. Ob snižanih cenah. Izven. Petek 18. Bajka o volku. A. Sobota 19. Mrakovi. Izven. Nsdelja 20. Bajka o volku. Izven. Ponedeljek 21. Razvalina življenja. B. Torek 22. Zaprto. Sreda 23. Mrakovi. E, Četrtek 24. Zaprto. Petek 25. Zaprto. Sobota 26. Zaprto. Nodelia 27 Golgota. Izven. Ponedeljek 28. Razvalina življenja. Izven. Torek 29. Zaprto. Opera; Torek 15. Tosca. A. Sreda 16. Zaprto. Četrtek 17. Zlatorog. C. Petek 18. Thais. D. Sobota 19 Fra Diavoio. Izven, Nedelja 20. Zlatorog. Irvesi. Ponedeljek 21. Zaprto. Torek 22. Koncert gdč. Arnelije de Bartfeidove. Izven. Sreda 23. Thais. B. Četrtek 24. Zaprto. Petek 25. Zaprto. Sobota 26. Zaprto. Nedelja 27. Zlatorog. Izven. ^Ponedeljek 28. Tosca. Izven. Torek 29. Zaprto. • Hansk t°rol‘* dne 22. t m. bode imelo ljub-SH5ati V tukai5niem v^liTri^r^šeu mIado a vw,dar že po-Amdiio de Bamel^^'^ t bor tudi od strani umetnost ljubečega občinstva, kar najbolje sprejeti. Vsa kritiku sl ie enoglasna v tem, da Je njeno umevanje glasbe, kakor obvladanje inštrumenta ue-kaj, kar je dano samo od narave blagoslov, lienfcn umetnikom. Vspored, s katerim se slavna vlrtuozinja predstavi ljubljanskemu občinstvu, je kar najizbraneji in nam imena t štev v inozemstvu, ali če imajo priporočilno pismo ministrstva za notranje, oziroma za zunanje zadeve; 5. bivše vojne ujetnike, ki so po končani vojni še dalje prostovoljno ostali na delu v naših leraaih, ali so se tukaj nastanili, pa se sedal vračajo na svoje domove, če jim njih konzulati izdado re-patricijsko objavo kot bivšim vev :m ujetnikom. Promocija. Med. univ. dr. Pavel Janežič je v četrtek dne 10. marca 1921 v veliki avii češke Karlove univerze v Pragi promoviral doktorjm vsega zdravilstva. Osebna vost. G. Miroslav Senekovič, vladni tadnik pri poverjeništvu za notranje zadeve, je imenovan za okrajnega glavarja v staležu političnih konceptaih uradnikov deželne vlade ;ubljan{. Cepilnl tečaj, V četrtek, dne 31. marca t 1. priredi višji vinarski nadzornik g. B Ska!icky pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem mestu enodnevni tečaj o cepljenju in stratificiranju ameriških trt. Radi velike važnosti tega dela za vinogradnike in trt-ničarje se priporoča obttna udeležba. Kemična tovarna Moste. G. Subert nam Je z ozirom na dopis z dne 10. t. m. poslal popravek v zmislu § 19. tisk. zakona, ki pa ne odgovarja zakonitim določbam. V popravku trdi g. S., da je demobilizacijsko se-salko kupil m plačal, dalje, da je motorno kolo popravljal v tovarni z dovoljenjem bivšega ravnateljstva. Slednjič trdi g. Š., da delavstvo zaradi tega ni trpelo škodo ter dostavlja, da je prejšnje ravnateljstvo ovadil vladi. — K popravku s to vsebino, dostavljamo le, da je treba stvar dognati, preiskati; vsaj drugega nismo trdili. Krivično pa Je, če se dolži g. F., da je on dopisnik »Napreja«. Preiskavo vendar smemo zahtevati, če se take stvari govore! Ali ne? Zadoščenje naj da! G. F. Potočnik ie poslal odgovornemu uredniku zahtevo po zadoščenju z ozirom na dopis z dne 8. t. m v »Napreju«. Mi smo v tem oziru že v listu povedali, da Je g. Potočnik z izpričevalom In večletno prakso dokazal, da je opravičen do svoje koncesije kot prikrojevalec. S tem smo storili svojo dolžnost, kolikor nam je nudil prilike. Kaj še več zahteva, nam res ni znano, ker v dopisu tega ne pove. Namesto cvetja na krsto dr. Ivan« Oražna je darovala rodbina Juritskova 50 kro« podpornemu društvu slepili v Ljub IJani. skladateljev kakor Smetana, Dvofak, Grbg, Wienia\vski, Sarasate itd., obetajo gotovo kar naj večji užitek. Predprodaja vstopnic od četrtka 17. t. m. pri blagajni opernega gledališča ob navadnih opernih cenah. Novačan Anton; Veleja. Drama v treh dejanjih. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena bnoš. 28 K, vez. 36 K, po pošti 1. K 80 vin več. — Lepa, mlada re Jenka ljubi krepkega kmečkega fanta Lento, to je odšel k vojakom ter se ni zmenil več za njo. Pozabljeno je Velej, s prevaro d omamil v svojo prekleto kočo, da je postala njegova žena. Ko se Lenta vrne, K vzplamti zanj prejšnja strast, da se nesrečno poročena obrača za njim »kakor rumena solnčnica za zlatim sodneem.« Neljubljenega moža pregovori, da gre v svet, kier mu je fabrika izpila kri in obrala kosti; tašča je ustvarila Velejo hudobno kakor kačo. Velej se vrne kot bolan pijanec: kljub njenim svarilom in prošnjam se Lenta poroči z drugo: tako ji Je pot odločena v sramoto in pogubo. Ves moški svet, mladeniče in starce, zajame v svoje mreže, da so vii’ siadkl in ji prinašajo darov; njena koča postane jama pregrehe. In ko v gnM in radosti končno zmagoslavne vzklike: »Vdova!« vemo, da bo mladi Bogatinov mlmar Peter siepo orodje v njenih rokah, da se draina spremeni v žaloigro. — Vso moralno vaško pokvarjenost ie podal pisatelj v žarečih barvali, značaji so krepko očrtani, dialog vseskozi živahen; zato ohrani »Veleja« v našem skromnem izvirnem dramatskem slovstvu častno mesto. Lani je dosegla drama na ljubljanskem odru lep uspeh; sedaj Ji je pisatelj nekatere mesta predelal. Elegantno opremljeno knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Llubljani, Sodna ulica 6. Izšla |e II. številka »Športno, naše najlepše ilustrovane revije in prinaša sledečo vsebino: Ženski šport, Orientacija, Glavna skupščina LNP, Šport v Afriki in pregled športnega gibanja. Prinaša tudi krasne slike Iz zimsko - športnih dni v Bohinju. Naročajte se na »Šport«. »Pevec«. V Ljubljani Je pričel izhajat msečnik »Pevec«, glasilo »Pevske zveze« z glasbeno prilogo. Predavanje o holandski kuhurl je imel v Pragi docent leydenske univerze in bibliotekar rotterdamske trgovske visoke 5o'i tudi prednost najboljše reklame za pesnikove paoizvode. — Letni čas namerava upeljat! angleška vlada za Veliko Britanijo v času od 2. aprila do 2. oktobra t. 1. — Zbor poljedelskega, gozdarskega in vrtnarskega delavstva se je vršil te dnj v PragL Je to prvi zbor svoje vrste, kajti bile so na njem zastopane vse narodnosti Češkoslovaške republike, tudi Poljaki hi Rusini. Enako so bili izvoljeni tudi v predsedstvo zastopniki češke, slovaške, nemške la madžarske narodnosti. — K najvišjemu vrhu. »Geograplilcal Societys in »Alpine Club« iz Londona pripravljata ekspedicijo na najvišjo goro na svetu, na Mount Everest v Himalaji. Mo-unt Everest meri 8840 (naš ponosni Triglav samo — 2864 ml), a naj višja točka, ki je bila doslej dosežena od kneza Abruškega, sc nahaja v Karakorumskem pogorju In meri 7380 ra. Ostane torej nekaj čez 1000 metrov. Ekspedicija se prične še letos In sicer najprvo z raziskovanjem neznanih ozemelj v Tibetu, na severu od M. Evere-sta. Od tam se bodo potem skušali povzpeti na vrh kraljice gor, ker pada proti tibetu zelo polagoma v dolino. — Umetniško delo iz karaeulte dobe, kil tzhaia iz periode Aurignacske Iz časov pred 20.000 leti, so po poročilih francoskih listo/ našli v votlinah pri Coiombričreju v departomentu Gorenja Savojske. Na delcu mamutove kosti so našli dve vrlte risbe, ki kažete torso moža in žene. Moževa postava le odeta v živalsko kožo In Je podobna človeku iz ledene dobe kakor sl ga dandanes predstavljajo; slika žene pa je tako lepa, da so >1 dali Ime »Venera iz kamnite dobe.« Žena je upodobljena klečeč. Med Številnimi umetniškimi deli iz dfluvial-ne dobe, ki so Jih dosedaj našli po votllnri tem gospodu na dnevnem redu. Na to hočemo merodajne oblasti opozoriti 1 Celje, še enkrat Koštoinajl Ker srno čitaJi v »Napreju« z dne 10. marca popravek g. Koštomaja, v katerem trdi, da ni st>. vražnik delavstva, to morda velja za narodne socialce. Dalje izjavlja, da je kot obit-nik podpiral razna društva. O tem pa moramo izjaviti, da v celjskem okrožju se nahajajoče organizacije, bodisi strokovne, bodisi kulturne, dosedaj niso sprejele še nobenih darov. (Mogoče Ciril-Metodovo društvo?) Kako Je pa g. Koštomaj podpiral organizacijo vojnih invalidov, o tem pa lahko »Nova Doba« da informacije in vdove padlih mož v Celju. — To v pojasnilo socialistično organiziranemu delavstvu. Celje. V »Napreju« z dne 10. marca t, 1. je bila notica »Demobilizacijslco blago«, v kateri sta bila v ded nepravilnega trgovanja s pridobienim blagom omenjena neki g. Me-« glič v Celju in g. Leopold Janežič. Da tukajšnja javnost Izve nekaj podrobnosti, sl usojamo podati sledeče pojasnijo; G. Mo« glič je uradnik pri Ljubljanski kreditni banki v Celju, g. Janežič je bil poslovodja ori Mestni elektrarni v Celju, in je bil vsled neznanih vzrokov čez noč odslovljen. S©» daj je v Ljubljani trgovec. Označena notica se vjema s kritiko, ki jo je »Naprej« me« seca decembra 1920. prinašal kot afero v elektrarni. Vsled nekega članka je tukajšnjo državno pravdništvo pustilo zapreti socialista Kolarja, čei da ie pisal članek. Članka*! se do danes seveda še ni našel, vendar nam zgoraj označena notica prinaša materija^ katerega beležimo kot uspeh naše opravi« čene kritike. Radovedni smo pa, ako državni pravdnlk za neke gospode tudi najd« kak prostor v starem »piskru«. Javnosti m povemo, da se preiskava nadaljnje. Gospod Janežič, kako se boste sodaj zagovarjaj!?, Vaša soproga, ki ste jo v CeUe poslali, ni dosegla zeželjenih uspehov. Mežica pri Prevaljah. (Novo industrijsko podjetje.) Podjetje »biei« berger Bergwerks-Union«, do sedaj sekvestrirano, je prešlo v roke an^ gleških podjetnikov. Dne 7. t. m. je dospel angleški reprezentant mister Perkins tu sem. da bo prevzel pre« mično in nepremično imetje svinčen nih rudnikov kakor tudi pomožnih obratov ter da bo uredil vse potrebno v svrho nadaljnega intenzivneje šega obratovanja rudnika, ki je imel vsled dolgotrajne sekvestracije irt pomanjkanja strokovnjakov seveda ogromno stvarno in denarno škodo. Ml delavci v Mežiški dolini smo s spremembo zadovoljni, ker se nam obetajo boljši časi in ker se splošno govori, da se bodo prejšnji uradniki podjetja »Bleiberger Berg\vevks-Union«, katere je sekvester odpustil Iz službe, vrnili na prejšnja mesta, Le pa preide vodstvo komplicirane« ga obrata zopet v roke strokovnja« kov. potem se nam ne bo treba bati, da se obrat ustavlja in da pridemo mi delavci ob kruh in zaslužek. Na« slov novo nastalega podjetja se glasi, kakor ml vemo Iz zanesljivega vira: »Central Europlan Mineš Lt«. Strahovlada sekvestra v Mežiški dolini. Kakor smo zadnjič pisali, jo nameraval gosp. sekvester podjetja »Bleiberger Bergwerks Union« 70 lemo gospo Marijo Miklau kratko« malo vreči na cesto, čeravno je tako bolehna, da že par let ni napravila niti koraka več izven hiše. Kakor pravijo, je mislil g. sekvester re« stauradjo rudnika prevzeti na lasten inčun. Ker je pa med tem postalo celo rudniško podjetje last angleške tvrdke »Central Europian Mineš Ll« mited«, se mu seveda ta grozni načrt ni posrečil. Sedaj pa išče drugega vzroka, da bi spodil staro žensko iz restavracje. katera je sedaj seveda tudi last omenjenega angleškega podjetja. Obračamo se do slovenske javnosti in pristojne oblasti s prošnjo. da bi preprečili to okrutno postopanje od strani sekvestra. ter da )i nas Mežičarje čimpreje osvobodili strahovlade tega »privandrane« ga« tujca. Preganjanje domačinov in zasledovanje starih bab ne spada, tolikor je nam znano, v delokrog državnega sekvestra industrijskega podjetja. Cma. V Črni na Koroškem stoji 2aga grofa Thurna. Upravlja jo nad-gozdar g. Primožič v Mušetiikti. Zdi se nam potrebno, da delavstvo izve, tako se godi lukajšnjitn delavcem,* posebno Še tistim, ki ne plešejo tako, kakor jim g, Primožič žvižga, Prt žagi je vposlenih kakih 12 do 15 delavcev. Poglejmo sedaj kako so ti delavci plačani! Od julija do decembra lanskega leta je večji del delavcev dobival 33 K dnevne plače, Ker delavci niso mogli več izhajati s tem zaslužkom, so oktobra meseca šli , kakor skesani grešniki v pisarno h g. Primožiču, da bi jim zvišal plačo. O. Primožič je takoj obljubil, da bo napravil vse tako, da bo prav. In res! O Božiču je dobil vsak delavec za 3 K zvišano dnevno plačo. Ob istem času so pa rudarji dobili za 12.50 1< zvišano dnevno plačo. To je g. Primožiča nekoliko osramotilo in januarja meseca je zvišal dnevno plačo še za nadaljni 2 kroni. Delavci dobe torej sedaj 38 K dnevne plače. Seveda nihče ne sme misliti, da po? leg te plače dobivajo še kakšne posebne doklade! O tem se delavcem še sanjati ne sme. Naši rudarji kajpada kar »demokratično« zahtevajo in tudi dobe. kar zahtevajo. Moški rudarji imajo 70 do 100 K dnevne plače, ženske pa 46.40 K. — Tudi v Mučeniku je osemurni delavnik. Ta je pa g. Primožiču trn v peti. Na vse načine je že poizkušal pregovoriti delavce, da delajo vsaj 10, če ne 12 ur na dan. Njegovi delavci seveda tega ne store iz strahu pred rudarji. Zaradi tega pa g. Primožič ne pride Se v zadrego, temveč pravi: »če ne delate več kakor 8 ur na dan, vam pa plače ne zvišam. In če pa hočete izhajati, bodete pa delali nadure.« In res! Večji del delavcev dela na dan 10. 12 do 16 ur brez počitka. Toda g. Primožič nadur nikakor ne plačuje višje, kakor navadne delovne ure! Neki delavec si je predrznil zahtevati, da nadure plačajo 50% dražje kot navadne delovne ure. In kaj se je zgodilo? Gospod Primožič je rekel, da za gospodarski obrat ni tiste postave, da bi morali nadure za 50% dražje plačevati. In iz strahu, da bi ta delavec še druge delavce ne »po- hojšal«, ga je kratkomaio odpustil od dela! Vprašamo sedaj, kako morejo ti delavci živeti ob takem zaslužku? Moka velja tu 20 K 1 kg, slanina 50 K. sladkor 56 K. Torej delavci morajo vse prav tako drago plačevati kakor rudarji, ki zaslužijo 2 do 3krat toliko kot žagarji v Mušeniku. Res, nekaj imajo delavci v Mušeniku bolj poceni! Koruzo, ki jo prodaja g. Primožič! Vsak delavec dobi 15 kg koruze na mesec po 5.50 K za 1 kg, dočim velja koruza v trgovini OKI kg. Pa poglejmo, če je vsled te koruze delavec na boljšem! Na mesec prihrani delavec pri 15 kg koruze a 5.50 K, dočim je v trgovini po 6 K celih šest kron! In to gosp. Primožič očita delavcu, ki ga prosi za povišanje plače! — In take razmere so tu le vsled tega, ker delavci ne poznajo organizacije, ali je pa iz strahu pred koruznim očetom, gosp. Primožičem, poznati nočejo! Zdaj pa še besedo o tem. kako se izplačuje zaslužek. Če vstopi delavec v začetku meseca v žagi v službo, dobi gotovo v osmih tednih prvo izplačilo. ko gospod grof od krvavo zasluženih delavskih krone zadosti odstotkov potegne in mora vsak delavec en celomesečni svoj zaslužek pustiti v grofovih zakladih. Narodna galerija. V točki 2. društvenih pravit! zapopaden program »Nairodne galerij«« se glasi: Namen društva je ustanovitev, izpopolnjevanje vdržavanje }n varstvo javne slovenske umetnostne galerije t 3. zbirke slikarskih, plastičnih gra/Hčnih in stavbarskih umotvorov umetnikov slavonskega pokolenja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe. Izključeni tudi niso umotvori drugih umetnikov, zlasti ne teb, bi so stali v zvezi z domačo umetniško produkcijo, oziroma, ki so vplivali na razvod slovenske upodabljajoče umetnosti. Društvo ima tudi namen vse že obstoječe umetniške zbirke, spadajoče y navedeni okvir, združiti v celokupnost. Poleg ustanovitve zbirke same je društveni namen naposled tudi zgradba ali pridobitev poslopja za slovensko umetniško galerijo, oziroma začasna pridobitev prostora za nastanitev zbirk. — Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za upodabljajočo umetnost med občinstvom, pospeševanje razvoja domače upodabljajoče umetnosti, raziskovanje slovenske umetnosti, prirejanje sestankov, predavanj, delitev nagrad ter izd a vanj e spisov in reprodukcij — vse to, kolikor je potrebno v namen, izražen v prejšnjem odstavku. § 3. V dosego navedenih smotrov — § 2. — zbira društvo denarna sredstva z darili, testati in članarino, obenem pa tudi umetnine z nakupi, darili in testati. — Drušveni odbor 1. poslovnega leta se je z vnemo lotil poverjene mu naloge. Zanimal se je za večje zbirke in dosegel pri ljubljanskem mestnem magistratu, da n.’» Je bila izročena v varstvo mestna zbirka slik in kipov: spoji v šl to z umetninami, nakupljenimi iz nabrane imovine društva, je bi! temelj za javno umetnostno zbirko položen in s tem najlepše utemeljena eksist. upravičenost društva. Odbor se je zanimal za druge obstoječe javne in privatne zbirke, umetnostne in posamezne umetnine: nekaj jih je že dobil v last, nekaj v varstvo, nekaj je obljubljenih. Da se nabrana dela čimpreje izroče narodu v pogled, se je uredila 1. zbirka v znamenju slovenske modeme umetnosti, ki je v društvenem inventarju zaenkrat najodličnejše zastopana in je v najživejšem stiku z javnostjo. Glede prostorov je priskočil na pomoč zopet mestni magistrat, ki je radevolje odstopil zaeno s svojo zbirko tudi svoje lokale »Narodni Galeriji«. Ker ni bilo društvo prvo leto deležno nobene državne subvencije, so bili navezani njegovi Izdatki le na vplačane ustanovnine, članarine in darila; zato se je moral odbor omejiti v prvem letu le na najnujnejše Izdatke, in z malimi sredstvi mnogo doseči. Pa Galerija je otvorjena in njen procvit je odvisen od umstvene ta materijelne podpore iz vseh vrst slovenskega naroda. »Narodna galerija« bodi slovenskemu narodu tudi živ vir lepote m naj v stalnem stiku s slovenskim umetnostnim gibanjem pospešuje razvoj naših umetniških sil do viška popolnosti. Mnogim narodom so ustanavljali take zavode vladarji in meceni iz preobilica ivo-jih sredstev. Mi se obračamo na slovenski narod, da si ustvari tudi »Narodno galerijo« sam, kakor je vse drugo dosegel iz lastnih moči. Misel »Narodne Galerije« naj se razširi po vsej slovenski zemlji. Potrebna so obilna sredstva, a naložena bodo v narodu za stoletja in bodo nosila obilne duševne obresti — 2eleti bi bilo z ozirom na važnost ustanove, da pri skladu za »Narodno Galerijo« sodeluje vse slovensko ljudstvo in da se je tisti, ki jim je mogoče, spomnijo z večjimi izrednimi darili. Redna članarina znaša 30 kron letno; enkratna stanovnlna 500 kron. Umetnostna zbirka »Narodne Galerije« ] bila otvorjena 7. marca 1920 in je pristopna javnosti vsako nedeljo in praznik od 10 do 12 in ob četrtkih od 3—5 v Kresiji (vhod iz nabrežja). Vstopnina 2.— K. Vso pošto prosimo na naslov: Narodna Galerija, Ljubljana. Jakob in Ezav. (Iz »Proletarca«). Kdo pozna svetopisemske zgodbe o Jakobu In Ezavu? Brat je brata ukanil. Za skledo leče mu je odkupil pravice prvoro-jenstva. Odrasli ljudje, katerim ni teologija poklic, večinoma pozabijo na biblijo. To je škoda. Knjiga je zelo zanimiva, četudi je znanstveno dokazano. da je sestavljena od raznih pisateljev. da je torej ni mogel Bog diktirati enemu samemu. Stari vzhodni pisatelji so imeli cvetočo fantazijo, bujne primere, bogat jezik — pa tudi dosti filozofije je bilo vmes. Tudi zgodba o Jakobu in Ezavu je zanimiva in dovolj pomembna. Ali se morete spomniti, kako ste bili takrat, v otroških letih nevoljni, hudi, ker se je zgodila taka prevara? Priiatelji, tista povest ima trajen pomen. Ezavi in Jakobi niso izumrli. Ozrite se, pa jih najdete cela krdela. Po Bogu in po Adamu smo vsi bratje. To je ena izmed najenostavnejših resnic. Ali ti bratje imajo kljub nemškemu pregovoru različne kape. In še mnogo aruzega je različnega med njimi. No, pa neenakost je bila že v času Jakoba in Ezava na zemlji, drugače ne bi bil eden imel prvorojeni-ških pravic. Tudi tista prevara se ne bi bila izvršila, če bi bila oba enakopravna. Zaradi neenakosti pravic se zgodi mnogo grehov. Bratje smo: N. pr.: Brat Peter je gospodar, brat Pavel je delavec. Peter ima lepo rezidenco s parkom, Pavel pa zasmrajen »rent«, kjer piha veter skozi špranje. Brata sta. Peter se vozi z avtomobilom, Pavel j. a skrbi, da ne zmanjka čevljarju dela. Brata sta; sila stara žlahta! Pavel hodi v tovarno nad katero je zapisano Petrovo ime. Peter sam se vozi malo po Kaliforniji, malo po Evropi, hodi v gledališča, na koncerte, na plese. Pavel izdela vsak dan za dvajset dolarjev blaga. Če bi ga spravljal in na koncu leta prodal, bratu Petru pa plačal odškodnino za stroj, bi imel šesttisoč dolarjev. V dveh letih dvanajsttisoč, v desetih šestdeset tisoč dolarjev. Trideset tisoč bi si jih brez težave lahko prihranil. Brat Peter pa pravi bratu Pavlu: Daj mi. kar izdelaš. Dam ti za to plačo — dva dolarja na dan ... Čez deset in dvajset in štirideset let ima brat Pavel tudi dva dolarja na dan, pa stare kosti. Jakob in Ezav sta pobarantala... »stara tudi pokvarjena dvokolesa, Bivalni, pi-1 aini in razni stroji. P. Bat|«lt Ljubljana, Stati trg št 28. Stavbne parcele po K 10.000 za enodružinske hiše z vrtom v Sp. Šiški se prodajo. Tavčar & Svetina, stavb. podjetje,Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. m n V*e kleparske »troje in orodja Ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke ERDMANN K1RCHEIS, Auc Karlo Okietit \ dni. laneb, litini il 25. Strugalnfce, vrtalni stroji, brusil-nlce, tratne la ge, stroji la oblitenje (Abrichter) itd. mala, seedda. Naslov v upravi , NAPREJ* Sprejme se V Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: ; Piva Italoika trpna z ram Ante Kot enjak in drug i pri Sv. Barbari v Haloiah. ! Iščemo strojevodje ! Reflektira se samo na take moči, ki so bile zaposlene pri ozkotirnih železnicah bagerskih obratov, na dnevnih kopov ali stavbenih obratov. Neoženjeni reflek-:: tanti naj pošljejo svoje ponudbe rudniškemu vodstvu v Kočevju. za fino delo in SI v i B J a gornjih delov (štoparica). Plača po dogovoru. Josip Prešeren, Celovška cesta 82, Liubljana-SiSka. Čebuliek in ilahtnl semenski grah priporoča SEVER & KS:, IMll Splošna ključavničarska 1» mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar<išler Jenkova ulica 9. _! F. BRUHAT - * e « ; 9 UUBUANA S S *r * i s 'a |5 Manufaktura in tkanine. ■i o M M 0 (9 'S s © i" Mestni trg 25. % M* 9 M L Največfa zaloga TvrcSka 1. DOLENC, Ljubljana, Hllierfeva ulica St. 3 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejsih in nizkih cenah. Dragan liUnit labpenlM zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, izplačuje tudi čeke na inozemskih tržiščih in v inozemskem - - - - denarju. - - - -Tele fon 6*60. Brzdami naslov: Vučkov, Zagreb. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! ' Priporoča se tvrdka Večletna garancija. Josip Peteline UubUana $v. Petra edfna to var n lika zaloga nacen il 7 Šivalnih strojev v vseh opremah, materija! m p I \!__ volna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si- popravlla Villetsa patitija! steme, ig&e, olfe na drobno in debelo. VečiBlflS gsTanEijs I se sprejemajo. 1 —: Ugodni plačilni pogoji. D Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji iDEZBOi Beograd, Cele, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Saraevo, Split, Šibenik, Zadar, /agreb, ......... Trst, Wicn. .......- Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. ~ mm ls.-Mntr.1K !v{l« Tisk »Učiteljske tiskarne« v. Ljubljani, Odgovorni urednik: Jak, Vehovec