Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. *— Veljž, CClO leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 .kr., Čell‘1 leta 6.0 kraje. Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v.Klerr-ovi bukvarniei na všlikem trgu št. 313.
Iz sedanje zgodovine.
Veliki narodi in veliki možje se srečujejo in tako se zgodi, da včasih ob enem v različnih krajih velikanske prekucije ošupnejo svet in pokažejo, da so vendar-lo odvisne druga od druge ali pa da so si vsaj v kaki stvari podobne.
Poglejmo bivšega francoskega cesarja N apele ona III. in bivšega poslanca- G avstr a.
.Dasiravno je bil dr. G-avster doslej jako neznana oseba in je morda k večem kje v gostilnici predsedoval, se je povzdignil na ramah svojih prijateljev in častiteljev nemškutarskih čednosti do sedeža v prvo nadstropje deželne hiše, ljudstvo ga je poklicalo na to častno stopinjo, da bi bil vouil osodo svetè- Pa boj se vname v deželni dvorani, Gavster, v večih bitvah premagan, mora pobegniti in prepustiti svoj prestol drugemu. Z njim vred pobegne njegova armada, v ktèri on sicer ni,'bil general, a bil je vendar vzrok, da se je vojska pričela. Sovražnik le pritiska in Gavster mora s celo svojo armado vdati se zmagovalcu, kteri ga prisili, odpovedati se častni stopinji, in ga pošlje potem v Kamnik.
Pfav taka se je zgodila z Napoleonom III; Tudi zavoljo njega se je vnel srdit, a za-nj in za njegovo armado nesrečen boj. Bitvo za bitvo zgubi in slednjič je primoran vdati se zmagovalcu z vSo vojsko, dasiravno tudi on ni bil general. Sovražni pruski kralj mu odloči za stanovanje nek- samoten kraj y enak Kamniku, kjer mora zdaj prebivati.	- .	. . . . . : ;.i
Da, enako imenitne inožč zadene rada enaka osoda! Napoléon pa naj se tolaži z latinskem : Solamen miseris socios habuisse malorum.
Najriovejše modrošlovje,
■ Človek ima jezik zato, da laže.
.Nič ni tako goljufivega, ko. upanje. Človek že misli, da bo gotovo po pet goldinarjev na dan služil, pa pride
sporočilo deželnega zbora in večina poslancev ga iz dvorane zapodi.
„Kolikor jezikov znala, toliko ljudi veljaš“ je star, pa resničen pregovor. Ko bi gosp. Karol Wurzbach znal. tudi slovenski, bi gotovo več veljal, ko enega in bi bil vsaj toliko vreden, kakor njegov sluga, kteri mora znati slovenski in nemški jezik.
Po velikih rečeh se stezati, ni vselej varno, Star, pp novem popravljen pregovor prav podučljivo pravi: Boljši je Murnik kot kandidat, kakor pa Gavster izvoljen, poslanec.
Vselej na tanko premisli, preden kaj spregovoriš ako brez premisleka celó kak korak storiš, te utegne po-f tem grevati. Ko bi bili nemškutarji , proden so šli na Janj če, le količkaj premislili, kaj bi se utegnilo jim priv petiti, bi ne bilo treba njihovim poslancem v deželnem, zboru glasovati zoper prošnjo do cesarja za pomiloščenje JanjČanov in Vevčanov in si dati, z lastno roko zaušnico-zavoljo tega, ker trdijo, da ljubijo ljudstvo.
Previdnost ni nikdar od več, Ce jbi na pr. Dežman se priporočal v kakem kraju za poslanca, bi bilo dobro, ako bi vzel s sabo kakega velikega posestnika, da ga, ako bV še mu pripetilo kaj tacega, ko Kljunu, hitro po: sadi na svojega konja ter ga nese v deželni zbor.
Cvetero oči idr več ko dvoje. Vendar se je zgodilo v Nori vasi na; Stajarskem in v Kočevji, ko se je Slovencem krivica godila, da , so oči vse sodnije malo ali. čisto nič vidile, na Ježici in Janjčah pa se je videlo več kakor je bilo,
„ijamet je draž’ ko žamet“, pravi pregovor. Ni čuda, da se y sedanjih slabih časih pri naših nemčurjih in libe-raluhih 1^ redko že nahaja žamet, pamet pa že skoro ne..
Zopet izgled župana.
Ni dolgo tega, kar se je „Brencelj“ spravil čez vrhniškega župana gospoda Obreza in ga malo obral, kar je staknil zopet druzega, kterega tu izleče na dan.
Ta čudež človeštva so oče Jože Brus, župan v Logacu.
„Kdo je ta Jože Brus?“ — boste prašali in ne brez vzroka, kajti imena „Brus“ ne najdete niti med umetniki, niti med učenjaki, generali in še celó med poslanci ne. Res je, da mož do zdaj niše sveta prekucnil, ker še poti ne vé, po kteri se pride najprej v deželni zbor, v kterem bi mož grozno rad in grozno moško in široko sedel. Skoda, da Dežman ne vé še za to glavico, gotovo bi bil že segel po nji, ker po kmetih nemškutarske gobe le redko rastejo.
Oče Jože Brus sicer niso taka oseba, da bi Logatec zavoljo nje slovil, kakor tudi nasprotno Logatec ni tako sloveč kraj, da bi bili oče Brus zato imenitni, ker so v Logacu župan; a vendar nemškutarček bo oče Brus, čeravno ne velik. Zato so pa tudi pri zadnji volitvi v Po-stojni, vidé, da se je stvar narobe zasukala in da ne bodo oni za poslanca izvoljeni, timveč Costa in Koren, nabrusili peté in pobrali kopita ter še nekaj vrtoglavih volilcev za sabo potegnili. Na to so pa še celó iz društva „Slovenija“ izstopili, ker jih ni priporočalo za poslanca. Zdaj napenjajo vse moči, da bi v Logacu ustanovili nemškutarsko kazino. Ne bo nič, oče Brus!
Ako jo spravite na noge, še še dandanes čudeži godé.
Pač, mogoče je, oče Brus! in sicer tako-le, čujte! Skličite zbor ondotnih nemškutarjev in kedar so vsi sku-pej — ste Vi sami; potem izvolite v občnem zboru predsednika, — ta ste Vi, odbor — zopet Vi, in blagajnika — zopet Vi. Tako boste povsod enoglasno izvoljeni in raz-cepljenje glasov ni mogoče.
Na ta način Vam je mogoče, spraviti kazino na noge. Kedar se Vam posreči, izvolite-„Brenceljna“ za častnega uda, z diplomo, se vé da!
dala ta prav uržah, če mi verjamete al ne, men je zdej vse glih. _
Veste, jest Spela Šnitleh — kaj me debelo gledate? — sem šla v Idrgo in sem skunštvala na tako vižo, da so mogli gospod rešpehtar voljen bit. Zato so bli pa Slobe-narji tako preplašeni, k’ so zvedli, da niso izvoljeni tehant. Zato me imajo pa tud gospod rešpehtar tako rad, da so se zagvišal, da me ne dajo preč, raj se koj obesjo. Za-me je pa to tud prov, imam saj enkrat en štantek dinst.
Še nekaj. Gun večer so pridegval tist pater od Je-zvitarjev, k’ so peršli iz Dunaja, v Šenklavž, pa so peršli tud eni škricmani v cerkev , k’ zmeraj rad za lepim de-kletam lažjo. Je že križ! Kamor se človk obrne, jih ima polno za petam, da s’glih ne grem iz tega cilj in konca v cerkev, da b’ imela tam kakšno bštelengo. Gospod so glih, kolker sem jest zastopila, pridegval od pekla, pa je eden tistih šverkovcov zaupil: „Dol ž njim!“ Jest tistga tiča dober poznam, en škricman je, od prav bogatih staršev, prov scrtljan in strašno žleht. Pravjo, da ga polcija iše; k’ men naj pride, ji bom pa imč povedala. Ti krota ti! En drug bart je pa, k’ sem šla jest glih iz cerkve, rekel svojmo perjatlu: „Vidiš, ta-le je pa glih taka, koker stara afnja“.
Ti guncvet ti! Kar^gravža se mi. Jest stara afnja! Naka, tega pa že ne! Še rešpehtar b’'mi ne smel kaj takga reč, koj bi bla znarezen. Ti nagravžen svet ti!
Jest taka koker stara afnja, to se prav, stara afnja je taka kot jest. Naka, tega mu pa ne odpustim do sodnega dnč.
Dokaz,
Rešpehtarjova kuharca.
B’ spet kaj novga rad zvedli, kaj ne de? O Vi zmiraj nucate engá, da b’ z Vam plavšal. Pa naj bo no, da s glih šem b’la zdaj na sekucjon per tistih, k’ „Brenceljna“ nočejo plačat. Za dona jih bo še zašonal, če mu pa poznej ne bodo plačal, bo pa druga pela.
Vidte, k’ toko slab plačujete, gredo pa slovenske cajtenge c’grund.
V Trstu so ble tri, pa so peršle vse na kant, zato k’ Slobenarji toko favlašt plačujejo, da ne more nobeden píatele shajat. Tud tiBtmo „Pavliha“ na Dunaju, k’ je Slobenarjam zabavljal, so že bilje odpel in ne bo ga več. Ce b’ še „Brencelj“ poginil, k’ je zdaj sam, vid’te, bi bla pa velika škoda za-me in za Vas, zato k’ bi ne mogli več plavšat. Pa saj ne bo, za zdaj še ne leži v zadnjih cugih; boste že Vi skrbel, da mu ne bo še kmal cingloken zgonil.
Zdaj so zlo gvihtni cajti.' Lontag, v kterem so naš rešpehtar gavpt, je že končan. Strašno so se mogli sekat, še hujš kot na Francoskem. Jest nisem mogla iti poslušat, k' sem mogla v kuhnji kosil rihtat. Pa se m’ je zdel, koker da b’ se bli lasal, zato k’ so naš rešpehtar čas vsi zjicani dam peršli, pa jim ni bla nobena rihta po gusti.
Tolk sem zvedla, da jih je tist najbolj jezil, da tist kamenšk abortnar ni tavbal, da ga niso poštatal. Pa so res Slobenarji preveč aklih in mal sitni, da zmeraj nagajajo in si abortnarje zbirajo, Cakte enmal, še rad boste vzel vsakga od kraja, premal Vas bo!
Pa veste, komu se imajo naš rešpehtar zahvalit, da so bli v Idrgi zvoljeni? Kaj ne, da ne! Vam bom pove-
da ne Slovenci, timveč nemeurji ljubijo ljudstvo.
V deželnem zboru so predlagali Slovenci prošnjo do cesaija, da bi se pomilostili zarad pretepov o turnarjih obsojeni Janjčani in Vevčani. Nemškutarji so to prošnjo pobijali in proti nji glasovali, — tedaj je očitno, da le oni ljubijo ljudstvo in sicer po načelu: Kogar gospod ljubi, ga tepe.
Slovenci zahtevajo v Ljubljani više šole za svojo mladino, a nemčurji se tej ljudstvu koristni in potrebni napravi na vse kriplje vstavljajo in sicer zato, ker ljudstvo ljubijo.
Prav tako se vstavljajo vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije le iz gole ljubezni do ljudstva, kajti dru-zega pametnega vzroka nimajo in ga ne morejo imenovati.
Tudi črnijo, obrekujejo in razkričujejo slovensko ljudstvo in njegovo deželo po vnanjih listih in zaničujejo kmečki stan, vse le zavoljo tega, ker ljudstvo ljubijo.
Ce mahajo na vso moč po slovenskih voditeljih in narodnih ljudeh, zlasti pa po narodni duhovščini, je to najočitnejši dokaz, da ljubijo ljudstvo.
Liberaluhov ljubezen do ljudstva se pa na vrhuncu pokaže o tem, da se še laži ne vstrašijo, kedar je treba Slovencem eno založiti preko ušes.
Ce vam tedaj trdijo, da le oni ljubijo ljudstvo, jim morate to verjeti, kajti le gola ljubezen do ljudstva jim deli moč, da so v stanu prenašati toliko sramote.
Pred sodnijo.
Peter toži Pavla zarad razžaljenja časti. Gašper je poklican za pričo.
Sodnik. Gašper, povejte, kako je rekel Pavel?
Gašper. I no, nekaj sta se prepirala, pa je Pavel rekel: Bik!
Sodnik. Govorite jasneje! Kako je rekel Pavel?
Gašper. Rekel je Petru, da je bik.
Sodnik. Jaz bi rad slišal njegove lastne besede. Povejte mi, je li Pavel rekel: Vi ste bik?
Gašper. Bog varuj! Zakaj bo kaj tacega meni rekel, saj se ni z mano prepiral.
Sodnik. Vi me ne razumeteI Pavel vendar ni rekel: da je bik?
Gašper. Kaj še! Zakaj bo samega sebe z bikom zmerjal?
Sodnik. Vem da ne, a Vi me še ne razumite. Poslušajte, morda Vas vendar-le napeljem na pravo pot. Tu
1'e pisano, kar je Peter povedal. (Bere): „Na to mi reče *avel, da sem jaz bik". — Je reB to?
Gašper. Bog varuj! Kako bo Pavel rekel, da ste Vi bik! Saj se je le s Petrom prepiral.
Za ustavo!
Zakaj nek nemškutar kulturo nam sil’
In proti Slovencem tako rogovil’?
Za ustavo!
Zakaj se H Dežman blamaž ne boji?
Zakaj nas z nemčursko kulturo doji?
Za ustavo!
Zakaj neki Kromar naš v zboru divja?
Zakaj Kljun iz Švice v Ljubljano krevljá?
Za ustavo!
Zakaj neki Supppan tam v zboru sedi?
Zakaj neki Turnu obraz obledi?
Za ustavo!
Zakaj Wurzbach Karol tako nemškutar?
Zakaj naš domači nam jezik ció kvar’?
Za ustavo!
Zakaj li nemcurji nas crn’jo povsod,
Da smo prismojeni, surov da naš rod?
Za ustavo!
Zakaj so nemcurji na Dunaj hitel’?
Zakaj v zboru radi državnem sedel’?
Za ustavo!
Zakaj pa so letos se hitro skujal’?
Zakaj se volitve na Dunaj zdržal’?
Za ustavo!
Nemčnr tedaj jé in pije in tud’ spi,
Slovencem zabavlja, in vse to stori Za ustavo!
Ak’ se mu pa enkrat sramota zgodi,
Da narod slovenski ga proč zapodi —
Za ustavo!
Bo tekel za njim da kadil sc bo prah,
Potem bo na veke Slovencem dal „gmah“ s tisto -neslano ustavo,, ki je kopito, po kterem se le njemu delajo taki čevlji, kteri so mu prav, ki pa vse druge narode celó nemške, tiščč. Potem si bomo mi sami za-se delali kopita, in sicer take, ki so za naše noge; a silili ne bomo nikogar, da bi si dal po njih delati škornje. Pojdite se solit s svojo neslano ustavo!
Resnična, a žalostna.
Gospod Lesjak, znani šolski nadzornik, se pripeljejo v neko vas na Dolenskem, da bi šolo ogledali. Gospod župnik, kteremu je bil nemškutar Lesjak dobro znan, ni maral za-nj, ter se malo menil ž njim. Ko gospod Lesjak ogleda šolo in je spolnil svojo dolžnost, se podA v farovž ter se sprehaja po prostorni dvorani, čeli, da ga bo gospod župnik že h kosilu poklical. A ura bije dvanajst, pol ene in slednjič tri četrtinke, lačnega Lesjaka pa vendar nihče ne pokliče.^ Tedaj pobere mož svoje kopita ter se podA v gostilnico, kjer je bil že poprej go-
spodinji, ktera ga je zarad kosila prašala, ponosno rekel r „Bom kosil v farovžu". Tu ni bilo nič pripravljenega in gosp. Lesjak so morali čakati, da jim je krčmarica pišče ocvrla; potem se najedô in tiho odpeljejo.
Drugi dan pride h kaplanu mala punčka krčmarice ter se joka na ves glas.
„Kaj ti je, punce?" jo vpraša kaplan.
„Oh včeraj jebil lesjak pri nas in mi je pe-telinčeka s n e d e 1", odgovori punče.
Račun tagblattovega dopisu na
v zadevah volitve kamniško - tržiško - radolške. Pred volitvijo dr. Gavstra priporočal:
Laži za okinčanje članka 4 vatle po 10 kr. — gold. 40 kr. Napak zasukanih resnic 5 po 5 kr. .
Slovencem zabavljivih besed 80 po 2 kr Gospoda Murnika počrnil:
30 vatlov navadnih laži po 10 kr. . .
10	,, bolj zvitih laži po 20 kr.
Natolcevanja in obrekovanja 2 koša Izmišljena nevolja ljudstva . . . .
Po zavrženi volitvi dr. Gavstra:
Veselje ljudstva zamolčal in v jezo spre menil ..........
Hinavščine za .	.	.	....	.	.
Laži vnovič za . .............
Vohal po napakah pri volitvi g. Murnika Gosp. Murnika vnovič počrnil . . .
Od „izvirnih dopisov“, ktere je sl. vred ništvo samo naredilo, odstotki Za zmerjanje klerikalne stranke Za čez Slovence razliti žolč . . . .
Za blato, ktero je bilo potrebno v vsakem sporočilu .	.	.	. . .	.	.
3
2
1
8
3
10
5
2
1
25
60
50
90
20
80
50
50
30
Skupaj . 40 gold. 95 kr.
NB. Z * zaznamovani zneski so zavoljo tega v primeri z drugimi .tako veliki, ker je bilo delo težavno in tvarina draga, blato in laži pa so, kakor je sl. vredništvu znano, po jako nizki ceni.
Lažnjivi Kljukec, dopisun.
Najdena starina.
Tik Novega mesta ob včliki cesti, ki pelje proti Ljubljani, je hotel hišni gospodar zidati hlev za živino. Pri kopanji za temelj se najde kamnitna ploša s sledečim napisom:
Nati. 0. est, is. O. P. O. B. R. Ali. vel. I. C. I. pos. est. N. I. K. I. cen. et. A. K. ter. id. G. B. il. I. E. V. nóvem M. est. U. dol.
G. nos.
Ta kamen ima brez dvoma zgodovinsko vrednost, in želeti je, da bi se kmalu dobil kak zgodovinar, kteri bi napis razjasnil.
Gospod Kljun, kteri je v zgodovini jako izurjen in kteremu smo ga bili poslali, da nam bi razmotril te črke, nam ga je poslal nazaj in sicer brez odgovora. Mora že biti iz starodavnih časov, da ga še Cene ne razumi. Morda se bo vendar kdo našel, kteri nam povč, kaj pomenijo te črke, ktere so brez dvoma zapuščina Rimljanov ali vsaj Turkov v naši deželi.
Cenetov samogovor.
Ti prokleti Slovenci se še zdaj. spominjajo, da sem pred 22 leti na odru ljubljanskega gledišča z občno pohvalo igral in sicer v slovenskem jeziku. ^ Ta je lepa! Čez 22 let se bodo spominjali, da se mi je v zboru to
očitalo, in ko bo preteklo zopet 22 let, se bodo ljudje spominjali, da je že 22 let, kar se mi je očitalo, da sem pred 22.leti v gledišči slovenski igral. Ta je lepa! Na zadnje bo svet celó mislil, da sem bil Slovenec! Brrrr!
Pesem od nesrečnega poslanca.
d
t£/il človek je nemškutar hud, Ljudje so pravili, da jud,
Ki želel za forintov pet V deželnem zboru je sedet! Zato Prhavcu naroči,
Po Kamniku da hod’, Volilcem ga priporoči In dela za-nj ko zlod.
Tud v Kadoljco in clo v Tržič Poslal vabilce zviti tič,
Ki peli so za Giavsterja Za hudega nemškutarja.
„Oe z lepo ne, pa'z grdo gre“, Si misli' tiček zvit;
,,Ce tudi sam bi volil se,
' Poslanec moram bit’!“
Si frak in pinjo okrtač’,
Da b’ ne bil kakor kak berač Med svojimi nemškutarji In starimi kopitarji.
V deželni zbor privleče se In vsede se na stol,. Čeravno ni potrjen še , Poslanec le na pol.
A komaj sedež je ogrel In pičlo urico sedel,
Na stolu mu že spodleti In hitra smrt ga doleti.
Ta smrt je doktor Costa bil., Je krepko mu zapel: „Krivično s' se pošlan’c rodil, Ne boš živeti smel“.
Tn vžugal je, njegov je glas, Priteče Dežman na pomoč, Pomagal mu o pravem čas’; Tud’ Kromar kviško skoč’, Dobil je dobra glasa dva	A brez vspeha trudi se-,
Več od; Slovenca Murnika. Poslanec Gavster zgrudi se. Zdaj zraste mu nemčursk’grebčn, Na stran’ Obreze, Muleja Že’jezik ga srbi; ■	Počiva revež zdaj
Da v zboru že sedi, on men’, Od dela v zboru težkega,
Da para mu ga ni.	Kjer pravi za-nj je kraj.
Le Dežman, še. pri jam’ sloni r Se britko mu oko solzi,
Na grablje se proklete vpre In jeznih ust tako začnč:
' y .	»P« grabljah teh prisegam ti,
Da bom te maščeval;
Ne bom, dok v grabljah zob tiči,
Mini Slovencem dal!“	’
W^Fm Prihodnji „Brencelj“ bode prifrčal 24. dan t. m. : Kdor ni prejel „Koledarja“, naj se oglasi.
Odpis
gospodu Kromarju, deželnemu poslancu.
Na ponudbo Vašo v zadnjem „Brenceljnu“ se Vam odgovarja to-le:
Res je, da ste Vi v deželnem zboru pokazali posebno sposobnost za predstavljanje komičnih ali smešnih starcev; tudi se znate prav lepo po ribniški pačiti' in celo v nemščini jo radi prav dobro zasučete, kakor da bi rešeta ponujali. Vse te lastnosti se Vam morajo pripor znavati, in gotovo bi Vas bili najeli, ko bi se ne bali, da bi vsled Vaše navade, pri govora ob mizo treskati, v kratkem imeli vse stole’in mize polomljene.
Prav žal nam je res za Vaše talente, kajti enacih nima vsak Ribničan.
Dramatično društvo v Ljubljani.
.'„Cene.“
Kljun se je jako grozil nad slovenskimi listi, da ga imenujejo „Cene“.
„Brencelj“ je že davno mislil, imenovati ga „Cencelj“, | a ker je prestar, prevelik in predebel, mu ni smel tega 1 otročjega imena dati, tedaj bo -že tudi najdalje pri „Ce-■ netu“ ostal, čeravno bi se rad ognil Kljunove jeze. Ni I drugače!
Ukaz.
Od več krajev se je izvedelo, da uradniki vkljub obstoječim postavam še' vedno s slovenskim! ljudstvom le v nemškem jeziku uradujejo. Tedaj se tu še enkrat ostro ukaže, da se mora vsak uradnik s Slovenci pogovarjati izključljivo le v slovenskem jeziku ali vsaj v „kranjski Šprahi“, ktera je vsakemu uradniku bolj gladka od slovenščine. Kdor bi temu ukazu nasprotno ravnal, se ima, ako se nam naznani, bati najostrejših kazni.
Opomba uradnikom. Ta ukaz se mora prilepiti v vsaki pisarnici na tako mesto, da ga vsak žamore videti, da bo, če druzega ne, vsaj ta edini spis v pisarnici v slovenskem jeziku. Ob enem se graja tukaj grda navada izdajanja sourednikov, ktero že več časa prav težko gledamo. Vsak naj gleda sam sebe in le takrat se bo na take tožbe oziralo, kedar se kdo sam zatoži.
Zgornja uradnija.
Dva naznanila.
v.
lsce se
štacunski hlapec,
kteri mora znati slovenski in nemški jezik.
NB. ;Od kterega teh dveh od p o gl
Deželni poglavar
je ravnokar nastopil službo. Ker ne ume slovenskega jezika, si išče sposobnega pre-stavljavca,
e več tirja, od hlapca ali v arj a ?
JMa&naniio •
Vsem udom konšt. društva se naznanja, da se bodo zdaj, ko je žito na kmetih že večidel omlačeno in dokaj prazne slame, zopet pričele seje, v kterih se bo mlatila.
Ob enem naznanja gori omenjeno društvo, da kupuje za zimski čas prazno slamo vsake baže in jo prav dobro plačuje; ker bo imelo veliko sej, je bo potrebovalo več sto centov tudi za svoje podružnice v Celji in Brežicah.	Odbor konšt. društva.